Aktualno Ptuj • Problem s parkirnimi mesti pri bolnišnici po uvedbi zapornic še večji ..........O Stran 2 M x \ >U •■ o ,•' H.' > a: V U ¡¡J O"" • T • 2 i o tajerski Podravje Ormoško • Različne cene za najem grobov po občini O Stran 9 Ptuj, torek, 28. maja 2019 Letnik LXXII • št. 41 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Podravje Ptuj • Država na dražbi prodaja objekt stare vojašnice O Stran 5 Kmetijstvo Podravje • Strah, da mladi prevzemnik ne bo poskrbel za starše O Stran 9 Podravje Ptuj • Rov pod gradom bo ponovno vabil obiskovalce O Stran 5 Kronika Slovenija • Na Štajerskem prometne znake prelepili, na Dolenjskem prestrelili O Stran 24 v Šport Tenis • Izjemen teden za ptujski tenis O Stran 14 Ptuj • O pasteh in nevarnostih šolskih poti v Grajeni in Novi vasi Namesto pločnika jarek, otroci na avtobus kar na cesti ... Ne mine niti ena seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine (MO) Ptuj, na kateri ne bi govorili o dveh najbolj ali pa zelo nevarnih cestak^pokaterikŠoloobvemna mladinaJpi|a|¡MoaVtobusnigakpostajaliila. ni pioinikovp Wm)mtmkmmsšn^™ toliko varnJfprilli^oJpostajSlillalikjiM vstSPajommiMlski t ♦ mL Foto: Črtomir Goznik Dom upokojencev Ptuj Kmalu brez fitnesa in brez enote v Kopru o Stran 7 S sojenja Tomiču • „Napadalci so plačanci, za denar naredijo vse." W ž' W. „ 9' o Strani 6 in 7 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE v ŠtajerskiTEDMK 70 let Simonov zaliv >> ObSklenitvi naročniškega razmerja v času od 2. aprila do 28. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse poletne sobote! "'«¿Si ''»■..vj.xj, es i Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 21. maja 2019 Ptuj • Problem s parkirnimi mesti na območju bolnišnice po uvedbi zapornic še večji Povsod okrog pločevina Z letošnjim letom je vodstvo bolnišnice vpeljalo nov sistem parkiranja. Pritožbe na račun tega so se pojavile takoj po vzpostavitvi. Čeprav je bil namen uvedbe zapornic urediti problem s parkirnimi mesti, je videti, kot da se je s spremembo le še poglobil. Že naslednji mesec naj bi bilo bolje. Foto: DK Tudi pločniki so dnevno zaparkirani z vozili, ki jih je enostavno preveč glede na zarisana parkirna mesta. Ker je parkiranje še vedno za dve uri brezplačno, je to toliko večji problem. Čeprav so se obiskovalci in drugi, ki parkirajo na območju bolnišnice, priučili sistema parkiranja, še vedno ostajajo nekatere težave; ker traja kar nekaj minut, da se zapornica po klicu na številko odpre, se predvsem zjutraj kolona vozil nabere tudi do krožišča na Potrčevi cesti. Če kdo potrebuje več časa za klic ali morda telefona sploh nima, je to še toliko večji problem. Tudi po vstopu je očitno, da je parkirnih mest na območju bolnišnice in Zdravstvenega doma premalo. Zaparkirani so pločniki, območje okrog gradbišča, pešpoti ... Da gre za težavo, ki jo bo treba urediti, se zaveda tudi vodstvo bolnišnice: „Kar se tiče prometnega režima in parkiranja v bolnišnici, zadevo urejamo fazno. Postavljene so nove cestne zapornice. Pred kratkim smo zarisali parkirna mesta, mesta za gasilce in intervencijske poti. Ker je zadeva v fazi testiranja, še nismo uvedli plačljivosti uporabe parkirišča. Bomo pa že junija postavili parkomat, ki bo omogočal plačilo parkirnine." S postavitvijo parkomata in plačilom parkirnine za zunanje uporabnike bodo uvedli tudi plačilo za zaposlene. Prepričani so, da se bodo razmere po tem uredile in da bo vozil manj. (DK) Cirkulane • Zapleti pri sanaciji borlske brežine Čakajo statične izračune V sklopu sanacije borlske brežine so odkopali zasuto pritličje nekdanjega romanskega grajskega palacija. Za zdaj še ni jasno, ali bodo masivne, stoletja stare zidove lahko ohranili ali pa jih bodo podrli. Jasno je, da se bodo dela zaradi nove strokovne študije zavlekla, s tem pa zelo verjetno tudi delna zapora ceste. Foto: CG Razpokano skalno pečino pod Borlom sanirajo sedem let po tem, ko je podor zasul glavno cestno povezavo med Ptujem in Zavrčem. Na Ministrstvu za kulturo so bili s pojasnili o spremenjenih načrtih za ureditev območja nekdanje grajske terase sila skopi: »Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) v tem trenutku še čaka na strokovno študijo, ki bo preverila statiko in možnosti ohranitve zidu. Ob tem naj povemo, da je ZVKDS že podal svoje strokovno mnenje, da je treba zidove romanskega palacija v čim večji meri ohraniti. Skladno z navedenim se bo ZVKDS v največji možni meri zavzel, da bodo izkoriščene vse tehnične možnosti, da se zidovi romanskega palacija v čim večji meri ohranijo, kar pomeni tudi prilagoditev postavitve ploščadi.« Po prvotnih načrtih naj bi bila razgledna ploščad jeklena, po kasnejših iz armiranega betona, zdaj ni jasno, ali ploščad sploh bo. Dokler čakajo statične izračune, na kulturnem ministrstvu namreč več informacij niso mogli podati. Tako še ni jasno, ali se bo investicija, vredna 1.408.941 evrov z DDV, zaradi spremenjenih načrtov kaj podražila. V skladu s terminskim planom naj bi vsa dela na borlski brežini zaključili do konca novembra. Do takrat naj bi veljala tudi izmenično enosmerna zapora regionalne ceste, vendar bi se to zaradi arheoloških odkritij lahko spremenilo ... (EM) Ptuj • O pasteh in nevarnostih šolskih poti v Grajeni in Novi vasi Namesto pločnika jarek, na hitrost, prehitevanje, ovinki, Ne mine niti ena seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine postajališča. To sta glavni državni cesti skozi Grajeno in Novo vas pri Ptuju. Ob cestah ni pločnikov, ponekod (zlasti ob grajenski cesti) niti ne zadostne širine bankine, po kateri bi otroci lahko vsaj koliko toliko varno prišli do postajališča, kjer vstopajo na šolski avtobus. Oba odseka cest sodita v šolski okoliš OŠ Ljudski vrt. Ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič je že leta glasna s svojimi opozorili, a žal se prometnovarnostna situacija ob obeh cestah v zadnjem desetletju ni izboljšala. Zaradi gostote prometa morda celo še poslabšala. Obe cesti sta vpadnici v mesto Ptuj in prometno obremenjeni. Ker sta zelo nevarni (ne samo za otroke, temveč tudi za odrasle) in ker ob njiju ni pločnikov, raje starši za prevoz otrok v šolo poskrbijo sami. Nekateri imajo srečo, da niso v službah vezani na fiksni delovni čas, pri drugih pomagajo tudi dedki in babice. Nekako so se primora-ni znajti in kombinirati obveznosti, zato da otroci pridejo varno v šolo in domov. Starši si službo organizirajo tako, da so lahko še taksisti Cesta med Vurberkom in Grajeno je ovinkasta, nepregledna, vozniki ne upoštevajo predpisanih hitrosti vožnje, veliko je prehitevanja. Zato si starši ne znajo predstavljati, kako bi otroci ob cesti na ozki bankini, za katero je že takoj obcestni jarek, čakali šolski avtobus. „Otroci ne morejo na avtobus, ker je cesta zelo prometna. Če bi Kaja šla na avtobus, bi Foto: Črtomir Goznik Otroci šolski avtobus v Grajeni na več mestih čakajo kar na bankini ali cesti. Foto: Črtomir Goznik Obe nevarni cesti, o katerih pišemo, sodita v šolski okoliš OŠ Ljudski vrt. Učitelj Luka Žižek, odgovoren za področje prometa v šoli, ugotavlja, daje v okolišu le majhen delež varnih šolskih poti, v glavnem je to na območju blokovskega naselja. „Že 500 metrov od šole več ni pogojev za varen prihod otrok v šolo, ker nimamo zagotovljenih varnih šolskih poti. Ni pločnikov, niti utrjenih bankin, prometa je vedno več. Situacije v letu, dveh, treh ni moč rešiti. Upam, da se bo izdelal načrt, ki bo problematiko reševal dolgoročno. In da se tega načrta potem držimo." morala nevarno glavno cesto tudi prečkati. Sicer pa ob cesti ni niti bankine, kaj šele pločnik ali avtobusno postajališče. Našo prvošol-ko v šolo vozimo. Enako bo ostalo tudi v prihodnje. Vsi starši tukaj v okolici otroke v šolo vozijo sami, ker je cesta preveč nevarna. Če bi bila ob cesti urejena površina za pešce (pločnik), bi otroci lahko šli na avtobus in bi bilo za nas starše lažje. Službo in obveznosti smo si primorani organizirati tako, da lahko otroke vmes varno pospremimo oziroma zapeljemo v šolo," je poudarila Danica Kelc, mamica prvošolke Kaje Preložnik. Tudi Slovenjegoriško bi zapirali ... Zelo podobna situacija kot v Grajeni je v Novi vasi ob Slovenje-goriški cesti. Tam so se starši združili v iniciativo. Njihov predstavnik je Danijel Planec: „Na institucije, ki so pristojne za infrastrukturo, promet in varnost, apeliramo, naj se zadeve premaknejo in naj se začne problematika reševati. Združili Pot do in od avtobusnega postajališča v torek • 14. maja 2019 Za kratek čas Štajerski 3 avtobus kar na cesti, prometa veliko, nepreglednost ... (MO) Ptuj, na kateri ne bi govorili o dveh najbolj ali pa zelo nevarnih cestah, po katerih šoloobvezna mladina pešači do avtobusnega Foto: Črtomir Goznik Novi vasi; ker ni pločnika, jo je treba mahniti kar po bankini. smo se v iniciativo. Pričakujemo, da bomo od pristojnih prejeli kakšne odgovore in pojasnila. Šolsko leto se končuje, novo pa je hkrati že dobesedno pred vrati. Rešitve o varni šolski poti za to območje nimamo. Če se zadeve ne bodo premaknile z mrtve točke, bomo primorani poseči po drugih oblikah pritiska. Seveda niti nam niti občini rešitve s stopnjevanjem pritiska niso po godu. A če drugače ne bo šlo, bomo ubrali to pot. Ne izključujemo možnosti zapore ceste. Nekako je pristojne treba opozoriti na nujnost ureditve tega nevarnega odseka. Z županjo MO Ptuj Nuško Gajšek, podžupanom Marjanom Kolaričem in SPVCP MO Ptuj dobro sodelujemo. Lokalna skupnost našo skrb in prizadevanja razume, rezultata pa žal ni. Želimo si vsaj informacije o tem, kdaj bo urejanje ceste v planu. Ali bo to v letu, dveh. Da imamo vsaj neka resna zagotovila, da se bosta kolesarska steza in pločnik ob cesti v bližnji prihodnosti zgradila. Trenutno bi na avtobus ob tej nevarni cesti morali čakati otroci iz sedmih družin, prihodnje leto še iz dveh in čez dve leti dodatno iz treh družin. Kaj če pride do nesreče, kdo bo odgovarjal? Mi imamo trenutno v šoli prvošolca in četrtošolca. Ne želimo si, da bi otroke v šolo vozili do devetega razreda. Če bi bila do avtobusnega postajališča varna šolska pot, bi jih usmerili na avtobus. V takšni situaciji, kot je na cesti sedaj, tega ne upamo. K sreči si delovne obveznosti organiziramo tako, da jih v šolo vozimo. A vsi starši te možnosti nimajo. In otroci v šolo hodijo po tej nevarni poti." Planec je dodal, da ranljiva skupina niso samo otroci, temveč tudi starejši. „Kako naj ob tako nevarni cesti gredo varno do avtobusnega postajališča, na obisk komu v soseščini ali s kolesom do mesta? O situaciji smo pred letom dni ob- vestili infrastrukturno ministrstvo. Odgovorili so nam, da so s problematiko seznanjeni, a da naj prvi korak naredi občina z odkupom zemljišč in pripravo dokumentacije. Potem pa naj bi se zadeva začela premikati." Mojca Zemljarič Čakajoč na prevoz otroci v soli po deset ur Vodja podružnične OŠ Grajena Irena Pukšič ocenjuje, da bi bilo cestno infrastrukturo od Ptuja do Vurberka nujno posodobiti. „Skrbi nas za otroke. Po večletnih prizadevanjih nam je le uspelo s pobudo, da so se pred šolo namestili cestni otoki. S tem seje mimo šole vsaj zmanjšala hitrost vožnje. Opažamo vsakodnevno povečanje prometa. Odkar seje obnavljal most čez Dravo na Ptuju, je prometa več. Po tej cesti se vozijo številni, ki odhajajo na delo v Maribor. Veliko je tovornega prometa, kar je še posebej nevarno. Starši nas na te situacije nenehno opozarjajo. A tudi mi nimamo v rokah druge moči, kot da opozorila, ki so res na mestu in tehtna, prenesemo naprej. Skrb staršev razumemo. Za vsakega otroka je pomembno, da pride v šolo in domov varno. Starši, ki nimajo drsečega ali prilagodljivega delovnega časa, otroke v šolo pripeljejo ob šestih zjutraj, iskat jih pridejo ob štirih popoldan. Nekateri otroci v šoli dnevno preživijo po deset ur. Prepričana sem, da bi svoj prosti čas želeli preživljati kako drugače kot pa v okviru šole. Saj jim pri nas ni hudega, a je preživljanje prostega časa doma in z družino verjetno za njih prijetnejše. Preživeti deset ur v šoli je tudi za otroke stresno in naporno." „Starše razumem, upravičeno so zaskrbljeni" Foto: Črtomir Goznik Podžupan MO Ptuj Marjan Kolarič na nevarni cestni odsek Slovenjegoriske ceste opozarja že 20 let. Najprej kot predsednik četrtne skupnosti Rogoznica, zadnja dva mandata kot podžupan. „Sam sem tukaj večkrat na terenu, županja Gajškova je bila že dvakrat na tej lokaciji. Starši imajo prav, njihova skrb za varnost otrok je upravičena. Na predlog SPVCP smo pri DRSI zahtevali postavitev dodatne prometne signalizacije (znaki otroci na cesti), upoštevali so tudi naš predlog za znižanje dovoljene hitrosti vožnje. Sedaj predlagamo, da bi bankino ob cesti gramozirali - približno meter širok pas v dolžini 800 metrov. Vlogo za ta poseg smo poslali na DRSI, njihov odgovor še čakamo. A to ni ne trajna ne dolgoročna rešitev. Z DRSI bo treba dogovoriti organizacijo in financiranje celotnega projekta. Od trgovine El Dar do vrtca Rogoznica imamo sedaj podpisane pogodbe za odkup zemljišč, ob celotni trasi pa vseh pogodb še nimamo podpisanih. Če bi projekt nekoliko spremenili in ga z občani uskladili, bi po mojem mnenju soglasja lastnikov zemljišč lahko pridobili. Menim, da dvopasovno krožišče ni potrebno in bi ga bilo smiselno preprojektirati v enopasovnega. S tem bo potreben tudi manjši poseg v zasebna zemljišča. Verjamem v županjo in v to, da nam bo uspelo situacijo premakniti - na Slovenjegoriški, Cesti 8. avgusta, Grajeni... Na DRSI pravijo, daje za letos v načrtu začetek urejanja Ormoške ceste, v prihodnjem obdobju bi sledila Slovenjegoriška. Tukaj bo občina gradila kanalizacijo, zato bi bilo smotrno, da bi se projekti izvajali časovno usklajeni (kanalizacija, pločnik, kolesarska steza)." Starši šoloobveznih otrok ob Slovenjegoriški cesti, kjer ni varne šolske poti, so se združili v iniciativo. Vodi jo Danijel Planec. 4 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 28. maja 2019 Starše • 22. občinski praznik Prijazno do vseh generacij 30. maj je osrednji praznični dan občine Starše, na katerem bodo podelili občinska priznanja, grbe župana in pisna priznanja. Plaketo z zlatim grbom občine Starše bodo podeliliJožetu Ekartu, enemu izmed najdejavnejših in najprepoznavnejših kulturnikov v občini in širše. V teh prazničnih dneh je župan Bojan Kirbiš povedal, da se trudijo, da bi bile s kakovostjo bivanja v občini zadovoljne vse generacije njenih prebivalcev. V družbeni in splošni standard občanov vlagajo velika sredstva. Še posebno pozornost posvečajo mladim družinam. Veseli so vsakega novorojenca, enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka znaša 500 evrov. Mladim staršem pomagajo tudi pri subvencioniranju otroške prehrane. Za predšolsko vzgojo so v letu 2018 namenili dob- in kosilo, učencem, ki opravijo kole- je študentom, ki jih podeljujejo od rih 592.000 evrov, za osnovnošolsko izobraževanje dobrih 238.000 evrov. Občina Starše zagotavlja tudi sredstva za programe, ki niso predpisani, so pa v interesu občine in prispevajo k njenemu razvoju. Tako sofinancirajo izvajanje nad-standardnega programa v OŠ Starše, plavalne tečaje, prevoze otrok za različne dejavnosti (gledališče, kopanje ipd.). Otrokom iz socialno šibkih družin sofinancirajo malico sarski izpit, kupijo čelade. Sofinancirajo tudi letovanja mladih, šport mladih, vsak dijak prejme mesečno žepnino v višini 30 evrov, štipendi- 2. letnika dalje, znašajo 150 evrov, pri oceni najmanj 7. Že od leta 2013 mladim družinam pri gradnji omogočajo polovično plačilo komunal- Praznične prireditve so začeli 24. maja, ko so pripravili 18. tradicionalni turnir v kegljanju s kroglo na vrvici. Dan kasneje je PGD Prepolje pod pokroviteljstvom občine Starše gostilo pokalno tekmovanje CZ Slovenije in 3. pokal Prepolj za starejše gasilke in gasilce. 29. maja bo v prostorih OŠ Starše potekal Direndaj, 30. maja se bodo srečali starejši gasilci in gasilske Mariborske gasilske regije. V organizaciji KGD Ptičica bo zadnji majski dan potekala prireditev Kdo bo tebe ljubil. Prvega junija KUD Franc Ilec Loka Rošnja vabi na Ciofov festival otroške folklore, 2. junija bo potekal kolesarski trim -Baron turizma po naseljih občine Starše, zadnja praznična prireditev pa bo 9. junija, ko se bodo srečali kosci. STARSE Ob 22. prazniku občine Starše iskreno čestitamo vsem občankam in občanom. Vabljeni na osrednjo slovesnost, ki bo v četrtek, 30. maja 2019, ob 19. uri v večnamenski dvorani OŠ Starše. Praznujemo vsi, zato lepo vabljeni. Župan Bojan Kirbiš z občinsko upravo in občinskim svetom občine Starše k-/ Bojan Kirbiš, župan občine Starše Foto: Črtomir Goznik nega prispevka, s subvencioniranjem omrežnine pa vsem občanom znižujejo stroške plačevanja komunalnih prispevkov. Na kanalizacijsko omrežje je priključenih že več kot 95 % občanov, s čimer se lahko pohvalijo le redke občine. V okrog 4,3 milijona evrov težkem proračunu za letos bodo za naložbe namenili okrog 1,3 milijona evrov. Župan Kirbiš je nadvse zadovoljen, da jim je po dolgih letih prizadevanj uspelo pridobiti tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo nove podružnične osnovne šole Marjeta, ki bo zahtevala več kot tri milijone evrov. To je tudi prednostna investicija v občini Starše v tem obdobju. Gradnjo bodo začeli takoj, ko bo zaključena finančna konstrukcija. Pred tem pa bodo zgradili dostopno cesto z vso potrebno infrastrukturo. V letošnjem letu želijo dokončati nekatere investicije iz lanskega leta, ki jim jih ni uspelo izpeljati v letu 2018 zaradi težav pri pridobivanju zemljišč, kot cesto skozi Brunšvik, ki je sicer državna investicija. Zdaj naj bi jih pridobili tudi z razlastitvijo. Večji projekt je tudi umestitev doma za starostnike z večgeneracijskim centrom v prostor. MG Destrnik • Na občinskem svetu o šoli in vrtcu Nabavili bodo nov konvektomat Svetnikom občine Destrnik seje na 5. redni seji pridružil ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni. Na OŠ Destrnik-Trnovska vas bodo letos gospodarili z 2,3 milijona evrov. Predstavil je poslovno poročilo zavoda za minulo leto, kadrovski in finančni načrt zavoda za letos ter potrebo zavoda po dodatnem financiranju za zagotavljanje spremljevalca in strokovne pomoči za gibalno oviranega otroka v vrtcu Destrnik. Svetniki o financiranju spremljevalca in dodatne strokovne pomoči niso izrekli nobenih pomislekov in so predlog podprli. Občina bo za ta namen šoli, v okviru katere deluje vrtec, mesečno nakazovala dobrih 1.500 evrov. Okoli 1.350 evrov bodo stroški plače spremljevalca, 190 evrov pa mesečni stroški dodatne strokovne pomoči - za dve uri tedensko. V skladu s finančnim načrtom so letošnji prihodki javnega zavoda OŠ Destrnik-Trnovska vas načrtovani v višini 2.355.000 evrov. Dobrih 1,5 milijona evrov bo prispevalo ministrstvo za izobraževanje, občini ustanoviteljici obe skupaj okoli pol milijona evrov. Občina Destrnik ima za sofinanciranje dejavnosti zavoda v proračunu rezerviranih blizu 230.000 evrov. Po potrebi bo sredstva dodajala z rebalansom. Jeseni namreč na Destrniku na- črtujejo odprtje petega oddelka vrtca. Po kadrovskem načrtu bo zavod na obeh lokacijah in v vseh štirih enotah (dve šoli, dva vrtca) v začetku novega šolskega leta zagotavljal 76 zaposlitev. V lanskem letu je OŠ Destrnik-Trnovska vas prigospodarila tudi nekaj tisočakov dobička. Namenili ga bodo za nakup novega konvek-tomata. Obstoječi je po besedah ravnatelja Skurjenega svoje odslužil. Star je 20 let in pogosto zahteva servisiranje. Zato je smiselno, da ga nadomestijo z novim. MZ Dornava • Občinske investicije Asfaltiranje ulice in parkirišča V občini Dornava so ta čas na pragu več investicij. Po besedah župana Janka Merca bi želeli čim prej nadaljevati gradnjo gasilsko-kulturnega doma v Mezgovcih. Pri župnišču v Dornavi bodo uredili parkirne prostore, asfaltno prevleko bo dobila tudi ena izmed ulic. Gradnja prve faze gasilsko-va-škega doma v Mezgovcih je končana. Do jeseni želijo pod streho spraviti še drugo fazo, ki zajema vgradnjo strojnih in elektro instalacij ter stavbnega pohištva. Občina ima v proračunu za ta namen rezerviranih 192.000 evrov. Župan Merc se nadeja, da bodo v okviru tega zneska tudi vrednosti pridobljenih ponudb. Občinska uprava vodi postopke za asfaltiranje 160 metrov ceste v središču Dornave, ki je za zdaj samo še gramozirana. Ker je ob njej zraslo novo naselje, jo bo občina v širini štirih metrov asfaltirala, uredila dovoze do hiš in vzpostavila javno razsvetljavo. Za investicijo imajo v proračunu na postavki 50.000 evrov. Sočasno bodo urejali parkirna mesta pri župnišču, saj jih okrog cerkve kronično primanjkuje. Zato bodo površino, velikosti 260 m2, pred župniščem asfaltirali in bo lahko služila parkiranju. Računajo, da bodo dela stala okoli 12.000 evrov. Občina in državna direkcija za infrastrukturo te dni začenjata obnovo prometne infrastrukture na Polenšaku, v smeri Bratislavcev. V teku so tudi dogovori za začetek obnove ogrevalnega sistema. Pogodba za projekt (162.000 evrov) je sklenjena s podjetjem Zerox. Predvideni sta vgradnja toplotnih črpalk in obnova ogrevalnega sistema, na katerega bodo priključili vse večje javne porabnike toplotne energije v središču Dornave: šolo, vrtec, dvorano in občinsko stavbo. Letos bodo na novo uredili tudi dve avtobusni postajališči. V proračunu imajo zanju predvidenih osem tisočakov, lokaciji za zdaj še nista določeni. Cilj župana in občinskih svetnikov je, da bi se z leti in fazno zamenjala vsa avtobusna postajališča v občini. Mojca Zemljarič te • Ulica v središču Dornave bo kmalu dobila novo podobo. Foto: MZ Foto: MG Foto: MG torek • 21. maja 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 5 Ptuj • Kdo bo za slabih 250.000 evrov kupil nevzdrževano stavbo Država na dražbi prodaja objekt stare vojašnice Med številne stavbe na Ptuju, ki so nekoč predstavljale ponos, danes pa sramoto mestu, spada tudi eden izmed objektov bivše vojašnice na naslovu Vičava 1. Ta vrsto let propada. Da bo končno treba nekaj ukreniti, je postalo jasno tudi lastnici, državi. Prav zato omenjeno stavbo tokrat prvič prodajajo na dražbi. Gre za 636 m2 velik objekt, izhodiščna cena zanj pa znaša 243.000 evrov. Območje, na katerem je nekoč delovala vojašnica na Vičavi, obsega več stavb. Večina jih je bila v zadnjih letih obnovljenih, s čimer je dobila tudi novo vsebino. Objekt na Vičavi 1, ki pa je še vedno prazen, je v lasti države, njegov upravljavec po sklepu vlade pa je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot so pojasnili na ministrstvu, se je objekt tokrat na dražbi prodajal prvič. Površina zemljišča, na katerem stoji, znaša 1919 m2, uporabna površina objekta pa 636 m2. Stavba sicer ima vse priključke, a je že več let prazna in nevzdrže-vana, zato je nujno potrebna konstrukcijska in toplotna sanacija. Zaradi svoje lokacije je objekt gotovo zanimiv predvsem tako za poslovno, morda pa tudi stanovanjsko rabo. Stoji namreč ob vznožju grajskega hriba oziroma na koncu Prešernove ulice, kjer je bilo v preteklosti izjemno pomembno stičišče družabnega življenja. Po roku za oddajo je bilo odpiranje ponudb javno in je potekalo v prostorih Ministrstva za delo, Vrsto let je ta objekt sameval in propadal. Bo končno dobil novo vsebino? Čelan: »Ostro protestiram proti prodaji tega objekta!« Svetnika Štefana Čelana je informacija, da država zdaj bližnji objekt na naslovu Vičava 1 prodaja, presenetila in razjezila: „Nikoli ne bom razumel odločitve prejšnjega vodstva občine, da vrne eno izmed stavb vojašnice (gre za objekt na Vičavi 4). Zato tudi zdaj strogo protestiram, da država proda to stavbo. Upravna enota ima velike probleme, gostuje leta in leta v stavbi, kjer nič ne plačuje in je ne vzdržuje. Predlagam, da nam v zameno za to stavbo upravne enote ponovno dajo stavbo na Vičavi 1. Upravna enota se ne bo izselila iz mesta, mi pa ne bomo dobili v zameno ničesar. V tem objektu smo imeli namen urediti podjetniški inkubator in ga nameniti za občinske zavode, ki potrebujejo dodatne prostore. To, da seje država lotila prodaje, je po mojem priložnost, da se vzpostavi dialog z njimi. Na tem območju sta še dva takšna objekta, ki bi ju občina lahko koristila." družino, socialne zadeve in enake možnosti. Če bi bilo ponudnikov več, bi kot ključno merilo za izbor štela ponudbena cena (+ 2 % davek na promet nepremičnin). Cena, jasno, ne more biti nižja od izhodiščne, ki znaša 243.000 evrov. A kot so pojasnili na pristojnem ministrstvu, v roku niso prejeli niti ene same ponudbe. Nameravajo pa postopek ponoviti. Dženana Kmetec Ptuj • Nadzor plovbe po jezeru Kršitev niso zaznali Policisti policijske postaje Ptuj so v soboto, 11. maja, v sodelovanju z inšpektorjem Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju Alešem Lešnikom na Ptujskem jezeru in delu reke Drave izvedli poostren nadzor plovbe. Ptujski policisti med izvajanjem nadzora v sredini maja Foto: PP Ptuj „Ugotavljali smo usposobljenost voditeljev čolnov za upravljanje plovil (pridobljen izpit) ter tehnično brezhibnost plovil. Preverjali smo tudi, ali voditelji čolnov pri plovbi upoštevajo pravila plovbnega režima. V času nadzora kršitev nismo ugotovili. V lanskem letu smo ugotovili eno kršitev, kršitelju pa v skladu z Zakonom o plovbi po celinskih vodah izrekli opozorilo," je pojasnil pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj Andrej Karba. Med najpogostejšimi kršitvami, ki jih je zaznati med plovbo, so po besedah Karbe najpogostejše plovba brez veljavnega izpita ali da plovilo ni vpisano v vpisnik čolnov oziroma nima predpisane obvezne opreme. Zaznavajo tudi, da voditelji plovila upravljajo pod vplivom alkohola in psihoaktivnih snovi, prav tako je kršitev, če plovilo ni ustrezno zavarovano. Plovba je dovoljena na omejenem območju, upoštevati je treba predpisane hitrosti in dovoljene termine, je še dodal pomočnik komandirja ptujske policijske postaje Andrej Karba. MZ Občina o nakupu ne razmišlja Trenutno Mestna občina Ptuj o nakupu omenjene nepremičnine ne razmišlja, saj za to nimajo rezerviranih sredstev v proračunu, ne izoblikovane vsebine. Svojo odločitev so dodatno pojasnili še: „Zgradba na Vičavi 1, kije predmet dražbe, potrebuje velik finančni vložek za ustrezno ureditev, zato nakup ne bi bil najbolj gospodarna rešitev." Ptuj • Zgodbo muzeja v podzemlju nameravajo ponovno oživiti Rov pod ptujskim gradom bo ponovno vabil obiskovalce Pod ptujskim gradom se skriva delček bogate zgodovine, ki bi morala biti postavljena na ogled širši javnosti. Rov v grajsko podzemlje je bil prvič uradno odprt leta 2016. Ogledalo si gaje okrog 1.000 obiskovalcev, a le po eni sezoni so se vrata ptujskega podzemlja ponovno zaprla. Do poletja naj bi zgodba ponovno oživela. Predstavitve zgodbe v rovu pod ptujskim gradom, ki ga je najel, se je takrat lotil vsestranski umetnik in režiser Samo M. Strelec. Kljub temu da mu je pri realizaciji ideje pomagalo veliko ljudi in da je vložil precej lastnega denarja, je po le eni sezoni dojel, da bo muzejsko zgodbo v podzemlju brez finančne podpore sam težko peljal naprej. Na okrog 800 metrih je na poseben način predstavljal zgodovina mesta in gradu, kar je bila posebna dogodivščina, saj si je bilo za to treba nadeti posebne svetilke. Rov namreč ni razsvetljen. Fotografije, ki so bile leta 2016 postavljene na ogled, je uničila zima, tudi vse ostale razstavljene stvari sta v nekaj mesecih od odprtja načeli vlaga in plesen. Kot je takrat pojasnil Strelec, se je za zaprtje rova odločil zato, ker bi moral vložiti nova denarna sredstva, kaplja čez Strelec: Kaj bo v rovih leta 2069? Samo M. Strelec: „Sam sem rov zaprl, ker bi moral za to, kar sem hotel v njem narediti, vložiti še okrog 15.000 evrov (na podlago 12.000 evrov), kar pa mi je bilo preveč. Dokler sem imel javno delavko na vratih, je nekako šlo skozi. Potem pa, s tremi evri vstopnine, enostavno ni šlo več. Zavedal pa sem se, da višje vstopnine enostavno ni smiselno določiti. Lahko pa v moji knjigi z naslovom „69" preberete, kaj je v rovih leta 2069." Strelec je prepričan, da je ta zgodba za Ptuj še kako pomembna, tudi zato, ker zelo potrebujemo izkušnjo, da se nekaj da narediti. rob pa je bilo dejstvo, da v letu 2017 niso dobili odobrenih javnih del. Zgodbo naj bi oživila zavod Tura in društvo Kastali Po dveh letih premora pa naj bi zgodba ponovno oživela. To je potrdil tudi Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Prepričan je, da je to projekt, ki je vreden predstavitve širši javnosti. Muzej kot upravljavec grajskega posestva je društvu Tura, ki želi rove ponovno odpreti za širši krog ljudi, že podal soglasje: »Absolutno smo za to, da zadeva ponovno zaživi. Glede vsebine v rovu v okviru grajskega kompleksa se dogovarjamo z zavodom Tura, društvom Kastali in vinarji. Aktivnosti bodo predvidoma zaživele še pred poletjem.« Pred nekaj tedni je bila namenu predana tudi Oskarjeva hiša, v ka- -j ' * Pod ptujskim gradom je skrito pravo bogastvo zgodovine. teri je prav društvo Kastali uredilo Grajsko tiskarno. Vse to so seveda pomembni koraki k oblikovanju vsebine in turistične ponudbe gradu, tako za turiste kot domačine. Seveda bo dobrodošlo tudi sodelovanje z Zavodom za turizem Ptuj, ki pa leta 2017, ko je Strelec to zgodbo zaključil, ni pokazal interesa, da bi rov prevzel. V rovu pod gradom je bilo nekoč vojaško skladišče. Zgrajen je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja, kasneje so ga še podaljšali. Zaprt je od leta 1991. Dženana Kmetec Foto: DK Foto: CG 6 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 21. maja 2019 Ptuj • Kaj so o krvavem dogodku v Krčevini pri Vurberku maja 2018 povedali policisti in kriminalisti Ustreljeni Žan Kreslin ob prihodu policije ni življenja, policist srčnega utripa ni zaznal Na ptujskem okrožnem sodišču se pred petčlanskim sodnim senatom nadaljuje sojenje Janku Tomiču iz Krčevine pri Vurbergu. uboja. Te dni od nasilnega in tragičnega dogodka na domu Tomičevih, v katerem je življenje izgubil 29-letni Žan Kreslin, mineva l Pred sodišče so tokrat stopili policisti in kriminalisti Sektorja kriminalistične policije (SKP) Maribor, ki so dogodek obravnavali. Pojasnjevali so okoliščine, s katerimi so se srečali ob prihodu na kraj, pa tudi, kako je potekala preiskava. Janko Tomič je s strelnim orožjem pregnal štiri nasilne napadalce, ki so sredi noči lomastili po dvorišču in prišli iskat njegovega sina Žana. Enega izmed napadalcev je med streljanjem smrtno ranil. Zaradi napada nasilnežev je policiste na pomoč poklicala Tomičeva partnerica Danica Ivanšek. „S sodelavcem Romanom Lovrecem sva bila prva na kraju dogodka. Ko sva se pripeljala, sva z vozilom obsvetila ležečega moškega. Stopil sem iz avtomobila, si nadel medicinske rokavice in preveril pulz. Nisem ga začutil, moški ni kazal znakov življenja, imel je strelno rano v zgornjem delu prsnega koša. Ležal je na hrbtu, pod glavo je imel mlako krvi, bil je tudi krvav po obrazu. Iz ust so mu šle pene, slina, kri. Zdravnica ZD Ptuj je ob 3.43 potrdila njegovo smrt. V bližini trupla so bili madeži rjavo-rdeče barve, tulcev od streliva pa nisem opazil. Če bi jih, bi jih zavaroval kot dokaz in jih navedel v uradnem zaznamku," je izpovedal policist Tomaž Stražišnik. Policista iz patrulje, ki je na kraj prišla kot druga, sta zavarovala območje okrog Tomičeve stanovanjske hiše. „S sodelavcem Gorazdom Šerugo sva bila okoli treh napotena v Krčevino, ker naj bi prišlo do streljanja. Najprej sva se ustavila pri prvi patrulji, ki je bila ob ustreljenem. Do nas je prišla partnerica Janka Tomiča in Janko Tomič je obdolžen kaznivega dejanja uboja in treh poskusov uboja, ker naj bi na nasilneže, ki so sredi noči napadli njegovega sina Žana, streljal še takrat, ko so ti že bili na begu. povedala, kaj se je dogajalo ob hiši - da so neznanci napadli sina. Potem sva šla do hiše, zavarovala območje, govorila s Tomičevimi, v nadaljevanju so preiskavo prevzeli kolegi iz SKP Maribor, dežurni preiskovalni sodnik in tožilstvo. Pištola, s katero je obdolženi streljal, je bila v spodnji etaži hiše. Janko Tomič, ki je streljal, je bil nenavadno miren. To mi je ostalo v spominu, ker mi je bilo malo nenavadno. Ali je nosil očala, se ne spominjam. Sin Žan je bil pod stresom, tudi partnerica Janka Tomiča je delovala nervozno. Z vsemi tremi sem bil pred hišo na dvorišču, čakali smo prihod kriminalistov. Oče osumljenega je bil v hiši. Tulci od nabojev so bili raztreseni po tleh na dvorišču, truplo je bilo kakšnih 150 metrov od hiše," je pojasnil policist Tomis-lav Bračič. Po njegovi izpovedi se je oglasil obdolženi Tomič in dejal, da je imel ob prihodu policistov pištolo še v rokah ter da so mu rekli, naj jo odloži. Prazen nabojnik iz pištole, s katero je Tomič s Fotografija je simbolična. Promocijsko sporočilo Čarobne poti za aktivne ljudi Na najlepši strani Pohorja, na Treh kraljih nad Slovensko Bistrico, v zelenem objemu skrivnostnih pohorskih gozdov, vas pričakuje družinam in ljubiteljem športa prijazen hotel Jakec, oaza miru in sprostitve. Hotel Jakec je za vse aktivne obogatil svojo ponudbo s 15 kolesarskimi trasami in 15 po-hodniškimi potmi, na katerih lahko spoznate lepote Pohorja. Otroci se lahko sprehodijo po Urškini poti, nagrada za prehojeno pot je slastna Urškina rezina. V hotelu Jakec se lahko razvajate tudi v wellness centru ali pa se pomerite v igri bo-wlinga. Skrivnostne lepote Pohorja lahko odkrivate peš ali s kolesom, na različno zahtevnih turah za kolesarje in pohodnike. Kolesarske in pohodniške poti so označene s posebnimi obeležji (markacijami), s preprostim posnetkom QR-kode na markaciji vam bo takoj na voljo posebna mobilna aplikacija, ki bo v pomoč pri orientaciji in vir vseh potrebnih informacij. Aplikacija vas bo opozorila tudi na pomembne naravne ali kulturnozgodovinske spomenike ob izbrani turi ter na dih jemajoče razglede in vedute, kjer se velja za trenutek ustaviti in jih občudovati. Dobrodošli na čarobnem Pohorju! Več na www.jakec.si Na najlepši strani Pohorja se nahaja Hotel Jakec, od Slovenske Bistrice oddaljen le 15 km. Hotel Jakec je za vse aktivne obogatil svojo ponudbo s 15 kolesarskimi trasami in 15 pohodniškimi potmi, na katerih boste lahko spoznali lepote Pohorja. Otroci se lahko sprehodijo po Urškini poti, nagrada za prehojeno pot je slastna Urškina rezina v hotelu Jakec. V hotelu Jakec se lahko razvajate tudi v wellness centru ali pa se pomerite v igri bowlinga. Dobrodošli na čarobnem Pohorju! • .M.M.a.a SSpa & Wellness 6 Bowling www.jakec.si REPUBLIKA 5LOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Foto: MZ torek • 21. maja 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 7 kazal znakov Obtožnica ga bremeni uboja in treh poskusov leto dni. Foto: Črtomir G ozn i k treljal, so kriminalisti našli v športnih copatih. Glede na položaj tulcev od nabojev bi lahko streljal z več mest Kriminalist Bojan Iršič je bil sredi noči vpoklican na pomoč sodelavcu Jožetu Tretineku, ki je bil dežuren. Napoten je bil v Duplek, kjer je patrulja med begom ustavila napadalce. Enega od treh so medtem z reševalnim vozilom zaradi dveh strelnih ran odpeljali v UKC Maribor, dva sta nemo in mirno v spremstvu policistov stala ob ustavljenem vozilu. „V avtomobilu, ki smo ga zasegli in zapečatili, sem skozi okno videl rokavice, teleskopsko palico in manjši nož," je navedel Iršič. Njegov kolega Tretinek je na kraju dogodka pri Tomičevih in na zavarovanem območju v razdalji približno pol kilometra od hiše zbral vse dokaze, bil je tudi prisoten pri hišni preiskavi. Tretinek je na sodišču poudaril, da je na dvorišču ležalo med deset in 12 tulcev od nabojev. „Glede na razporeditev tulcev je možno, da je Tomič streljal z dveh mest. Z balkona naj bi menda streljal trikrat v zrak, potem naj bi stekel na dvorišče in streljal za napadalci. Položaj tulcev to potrjuje." Na vprašanje Tomičevega zagovornika o silovitosti napada je kriminalist Tretinek odgovoril, da je moral biti zelo silovit. Zakaj uboj in ne silobran Da sledovi pričajo o streljanju iz različnih mest ali položajev, je potrdil tudi kriminalist Samo Vrtin, ki je na podlagi vseh zbranih dokazov zoper Tomiča spisal kazensko ovadbo. „Sledi streljanja kažejo, da je Tomič šel za napadalci. Jasno je, da je bil strelec na dvorišču, druge logike ni. To pričajo tudi sledi nabojev v asfaltu. Moral se je gibati za njimi. Žana Kreslina je zadel eden izmed zadnjih izstreljenih nabojev. Verjetno je bil zadet na cesti in se je zgrudil." Obrambo je zanimalo, zakaj kriminalist Vrtin ni dopustil možnosti silobrana, temveč je zoper Tomiča spisal kazensko ovadbo za kazniva dejanja uboja in poskusa uboja. „Strinjam se, da je šlo za resen napad na To-mičeve. A če bi po zbranih dokazih prišel do zaključka, da je šlo za kar neko streljanje (streljanje v sili, obramba, silobran, op. a.), kazenske ovadbe ne bi spisali. A ovadba, ki je bila podlaga za obtožnico, temelji na dokazih. V preiskavi smo sodelovali tudi s preiskovalnim sodnikom in tožilstvom, kar je običajna praksa." Mojca Zemljarič Foto: Media24 „Napadalci so plačanci, za denar 1.. // naredijo vse. Na predlog Tomičeve obrambe je pričal Mariborčan Elvis Pajič, ki je bil v preteklosti na sodišču tudi sam obravnavan zaradi nasilnih kaznivih dejanj, pri katerih je bilo prav tako uporabljeno strelno orožje. Pajič napadalce na Tomiča pozna iz preteklosti, z nekaterimi je skoraj sosed. „Naročnik napada na Tomiča je Matej Škofič. On je sicer napad naročil v imenu enega drugega. Sin tistega in Žan Tomič sta imela konflikt, Zanje to prijavilpoliciji. Da bi ovadbo umaknil so nad njega poslali plačance. Trije naj bi prejeli vsak po 200 evrov, četrti je bil Škofiču nekaj dolžan in bi z napadom odplačal dolg. Pokojni Žan Kreslinje klical taksista, če bi jih peljal. Taksist se za to ni odločil zato so šli sami. Tomič je s streljanjem samo branil hišo in sina. Mislim, daje bil njihov namen bolj resen in nevaren od tega, da bi Žana Tomiča samo prestrašili. Prestrašili bi ga lahko s telefonskim klicem, pismom, ne pa s takšnim napadom. In to na fanta, starega 20 let. Škofič sam tega ni upal narediti, zato je nad Tomiča poslal druge (plačance). Ti napadalci, kot tudi Škofič, so zelo agresivni, nevarni, se oborožujejo... Doma sem 300 metrov od njih in že prej so bili udeleženi v plačanih napadih. Za Škofiča in denar izvedejo vse, delajo vse živo. Lahko bi rekel, da gre za kriminalno združbo. Če Janko Tomič ne bi streljal, bi mu lahko sina Žana ubili. Mislim, da so s strani tožilstva za napad prišli zelo poceni skozi. Tukaj na Tomičevem mestu bi sedaj morali sedeti napadalci. Sam se jih bojim, predvsem Saša Vidoviča in Ena Mlakarja. Tudi mene so že napadli," je poudaril Pajič ter priznal, da ima večino informacij, o katerih govori, iz ulice. Nekaj so njegove lastne izkušnje s temi ljudmi, nekaj pa informacije iz medijev. Višja državna tožilka Diana Šeruga Sagadinje v Pajičevo izpoved glede na njegovo „kriminalno" zgodovino podvomila. Sodišču je predlagala vpogled v sodni spis in postopek, ki gaje zoper Pajiča zaradi nasilnega obračuna s strelnim orožjem vodilo mariborsko okrožno sodišče. „Četudi bi bil Pajič obsojen, ne vidim razloga, zakaj ga ne bi upoštevali kot verodostojno pričo. Artikulirano in natančno je povedal, da so napadalci nevarne osebe, plačanci in da ni šlo zgolj za nepomemben poskus prestrašiti Tomiča," je razložil Tomičev zagovornik. Sodni senat je obrambi ugodil, sodišče vpogleda v Pajičev sodni spis ne bo izvedlo. Ptuj, Podravje • Z zadnje seje sveta Doma upokojencev Dom upokojencev kmalu brez enote v Kopru in brez fitnesa V Domu upokojencev Ptuj bodo širili dejavnost dnevnega varstva, čemur bodo namenili prostore, v katerih je doslej deloval fitnes. Vodstvo Doma pa je minuli teden sprejelo še eno pomembno odločitev; soglašajo s prenosom pravice upravljanja koprske enote na tamkajšnji Obalni dom Markovec. Ojsterškova na zatožni klopi Medtem ko Vlada RS še ni imenovala novih dveh predstavnikov sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj, so zaposleni izbrali Mitjo Lešnika in Matejo Mesaric kot tista dva, ki bosta predstavljala interese zaposlenih. Nikakor pa ju ne čaka lahko delo, kar kaže tudi jasno izrazen dvom dveh dosedanjih članov okrog nadaljevanja članstva. Miro Vamberger in Ljubica Šuligoj sta namreč povedala, da sta zaradi zadnjih dogodkov razmišljala o odstopu. Ne le njiju, ampak večino članov sveta je močno razburilo dogajanje na Kolegiju županov Spodnjega Podravja. S prstom so direktno pokazali na članico sveta Rozalijo Ojsteršek, ki naj bi povzročila Domu in svetu velike težave. Uro pred aprilskim kolegijem je namreč županom predala pisanje, v katerem je izpostavila domnevne nepravilnosti sedanjega vodstva. Tej temi so na seji minuli teden namenili veliko časa. Od Ojsterškove so številni zahtevali pojasnila, a kakšnih konkretnih odgovorov ni dala. Vztrajala je, da ima pravico glasovati in razmišljati po svoje, česar ji ni oporekal nihče. Zatrdila je, daje dopis napisala le kot odgovor na gradivo, ki gaje županom posredovala direktorica. Tudi direktorico Jožico Šemnički so navedbe Ojsterškove ujezile. Zmotilo jo je, da je govorila o nepravilnostih, ki so bile ugotovljene, ko še ni vodila doma, pa o višini njene plače: „Sama imam točno takšno plačo, kot je določena zakonsko. Bivša direktorica je imela višjo, tudi povečan obseg dela. Ravno prejšnji mesec je sodišče odločilo, da mora vrniti 12.700 evrov, preveč izplačanih na račun dela." Franc Kodelaje trditev Ojsterškove, daje bilo njeno pisanje kot odgovor na direktoričino, označil za super izmišljevanje: „To pismo so župani pred nami dobili preko kidričevskega župana Leskovarja." Dodalje še, daje direktorica doživela linč, tudi zaradi „pamfleta brez argumentov", ki gaje spisala Ojsterškova. V Domu nameravajo že jeseni širiti program dnevnega varstva, ki ga sicer že izvajajo, zato bodo potrebovali dodatne prostore. Uredili jih bodo v kleti, kjer še trenutno deluje fitnes. Šemničkijeva je zatrdila, da je fitnes finančno gledano dejavnost, ki prinaša izgubo, stanovalci pa se naprav ne poslužujejo. Dejavnost fitnesa bodo tako na podlagi sklepa zavoda sveta zavoda, ki se je strinjal s tem, ukinili, večino naprav pa prodali. Pri širitvi dejavnosti dnevnega varstva upajo tudi na posluh občine, saj si želijo, da bi uporabnikom, podobno kot v Kopru, krili prevozne stroške. Enota v Kopru v roke primorskemu domu Markovec Analiza, ki jo je pripravila direktorica doma, je pokazala, da ni smiselno, da Ptuj še upravlja s koprsko enoto. Predvsem so izpostavili potrebo po ureditvi centralne kuhinje, kar bi stalo okrog milijon evrov. Premalo je tudi kadra, nekatere - recimo kuharje - v Kopru zelo težko dobijo. Tudi stanovalci in svojci naj bi imeli kar nekaj težav zaradi načina dela zaposlenih, ki morajo obenem pripravljati hrano Fitnes u Domu upokojencev ne bo več deloval. in jih negovati. „Standarde sicer zagotavljamo, gre pa za percepcijo svojcev in stanovalcev, ki dvomijo, da zagotavljamo pričakovana merila," je pojasnila direktorica. Ostermanova je poudarila, da je ključno počutje stanovalcev: „Dom je pomemben zaradi njih, zato o tem, ali naj se pravica upravljanja prenese, ne more odločati politika, pač pa stroka." Nato je Ojsterško-va vztrajala, da so župani Spodnje- ga Podravja proti takšni odločitvi, a je to njeno trditev Kodela zavrnil, obenem pa poudaril, da za odločanje o tem sploh niso pristojni. Predlog Ojsterškove, da pred sprejetjem sklepa počakajo novi kolegij županov, se mu ni zdel smiseln. Da župani nimajo s tem nič ter da ga moti, da se sploh vtikajo, je pripomnil tudi Vamberger. S šestimi glasovi za in enim proti (Ojsterškova) je svet odločil, da bi bilo smiselno, da se pravica prenosa upravljanja s koprsko enoto prenese na Obalni dom Markovec. Na podlagi tega pa bo zdaj odločitev sprejela vlada oz. država, ki je lastnik obeh domov. „Ptuj s tem ne izgublja ničesar, ker od tega nič ni imel. Kaj imajo naši stanovalci od tega, da je enota v Kopru ptujska? Prav nič, razen izgube, ki jo dom ustvarja," je še sklenila direktorica. Dženana Kmetec Foto: CG 8 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 21. maja 2019 Slovenija, Podravje • Generacijski prenos kmetije je kompleksna odločitev cele družine Strah, da mladi prevzemnik ne bo poskrbel za starše Pri prevzemih kmetij prihaja tudi do nesoglasij: gre vendarle za občutljive teme, kot so prenos premoženja s starejših na mlajše generacije, za vprašanja lastništva, dedovanja, spremenjenih statusov znotraj večgeneracijske kmečke družine. Slovenski kmet je v povprečju star 57 let, le štiri odstotke jih je mlajših od 35 let, kar nas uvršča pod povprečje Evropske unije. Na to neugodno starostno strukturo so na kmetijskem ministrstvu reagirali s programi za razvoj podeželja, med katerimi so tudi ukrepi za pomladitev kmetij. Mladi kmetje, stari največ 40 let, se lahko potegujejo za različne finančne spodbude, njihova višina pa je odvisna od »stopnje« prevzema kmetije: mladi kmet je na primer lahko zgolj nosilec kmetijske dejavnosti, lahko pa postane lastnik kmetijskega gospodarstva v celoti. Pomoč države torej je, v praksi pa prenos premoženja na kmetiji ni tako enostaven postopek, ampak kompleksna odločitev, ki od članov družinske kmetije zahteva predvsem zaupanje, medgeneracijsko sožitje, odkrito komunikacijo in skupen cilj - napredno in finančno stabilno kmetijo. Kjer so se kmetije odločile za predajo mladim in dobile finančne spodbude, se je po mnenju svetovalk Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti ter razvoj podeželja v veliki večini izkazalo za dobro potezo. »Kot opažamo na terenu, so rezultati pozitivni, spremembe pa seveda tudi velike. Najpomembnejše je, da se družina resno pogovori pred tem korakom, da gre v predajo brez fige v žepu in ne zgolj zaradi denarja,« ugotavlja Felicita Domiter, Terezija Bogdan pa dodaja, da se pri prevzetih kmetijah že vidi napredek: »Mladi imajo moč, drugače vidijo stvari, imajo več energije, idej, so bolj drzni, bolj izobraženi, gredo v korak s časom, se odločajo za več dopolnilnih dejavnosti, skratka so naprednejši in zato nujni za večji razvoj in preživetje kmetij.« Prenos lastništva je skušnjava Pri prevzemih je normalno, da prihaja tudi do nesoglasij, pravijo sogovornice, saj gre vendarle za občutljive teme, kot so prenos premoženja s starejših na mlajše generacije, za vprašanja lastništva, dedovanja, spremenjenih statusov znotraj večgeneracijske kmečke družine. »Uradno do nas taki problemi ne pridejo, seveda pa tu in tam slišimo o njih. K sreči je tega malo. Eden od problemov je lahko finančna odvisnost, saj z denarjem na kmetiji razpolaga in ga razporeja gospodar. Zaplete se lahko pri socialni varnosti starejših, torej pri Kmalu ugodnejša posojila za mlade kmete? Evropska komisija in Evropska investicijska banka (EIB) sta konec aprila sprožili program milijarde evrov ugodnih posojil za mlade kmete. Gre za prvo pobudo te vrste, ki jo v komisiji utemeljujejo s podatkom, da so banke leta 2017 zavrnile 27 % prošenj za posojila mladih kmetov, medtem ko je za preostale kmetije ta delež 9 %. Dostop do financiranja je pogosto velika ovira za mlade pri odločanju za ta poklic, zato je za komisijo pomoč mladim kmetom prioriteta skupne kmetijske politike po letu 2020. Program naj bi odpravil vrsto težav, s katerimi se zdaj spopadajo mladi kmetje: zagotovil bo nižje obrestne mere za posojila, daljše obdobje - do pet let, v katerem bo treba začeti odplačevati posojilo, in daljšo ročnost posojila - do 15 let. Program bodo na nacionalni ravni upravljale banke in lizinške družbe. Posojila naj bi se dodeljevala po načelu, kdor se prvi prijavi, prvi dobi, pogoje pa naj bi določale banke od primera do primera. Slovenija • Ob mednarodnem dnevu Natura 2000 Še vedno med biotsko j pestrimi najbolj Čeprav po zadnjih poročilih FAO Zemlji grozi izumrtje milijona vrst, v Sloveniji najdemo veliko živalskih in rastlinskih endemičnih vrst, ki živijo le pri nas in nikjer drugje na svetu. Ob mednarodnem dnevu Natura 2000 so naravovarstveniki spomnili, da gre za največje usklajeno omrežje zavarovanih območij na svetu. Po vsej EU je več kot 27.800 območij Natura 2000, Evropska unija pa jih je uvedla s ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Natura 2000 v Sloveniji obsega 355 območij, od tega jih je 324 določenih na podlagi direktive o habitatih in 31 na podlagi direktive o pticah. Pokriva dobrih 37 odstotkov površine, kar pomeni 7.681 kvadratnih kilometrov ozemlja Slovenije, od tega 5,5 kvadratnega kilometra morja. Na območjih Natura 2000 v Sloveniji živi 128.000 prebivalcev. Pod sloganom Naša biotska raznovrstnost, naša hrana, naše zdravje pa je v senci poročila IPBES, ki svari, da milijonu vrst na Zemlji grozi izumrtje, potekal letošnji mednarodni dan biotske raznovrstnosti, ki ga obeležujemo 22. maja. Naša država spada med najbolj biotsko pestre države v Evropi, saj na njenem ozemlju najdemo okoli 24.000 rastlinskih in živalskih vrst, poleg tega je v Sloveniji 800 živalskih in 66 rastlinskih endemičnih vrst, torej takih, ki jih najdemo le pri nas in nikjer drugje na svetu. Zmanjševanje biotske raznovrstnosti ogroža prihodnost naše hrane, preživetja, zdravja in okolja, ugotavlja prvo svetovno poročilo o stanju na področju biotske raznovrstnosti v kmetijstvu in prehrani, ki ga je pripravila komisija Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) za genske vire za prehrano in kmetijstvo, zato so nujni takojšnji sistemski ukrepi. (SD) upokojevanju, različnih pogledih na načine kmetovanja med mlajšo in starejšo generacijo, večinoma majhne kmetije imajo omejene možnosti povečevanja, zato so nujni dodatni viri zaslužka, bodisi v obliki zaposlitve kje drugje bodisi dopolnilnih dejavnosti,« razmišlja Slavica Strelec. Dokler stari kmet obdrži lastništvo, obdrži tudi status in spoštovanje O tem, zakaj se mnogi kmetje zlepa ne odločijo za prenos kmetije na svojega sina ali hčer, ne želijo javno govoriti in se izpostavljati, saj gre za občutljive odnose znotraj družine. Med glavne razloge naštejejo strah pred posledicami porušene hierarhije na kmetiji, ki s prenosom dobi novega gospodarja, stari pa je lahko na stranskem tiru, neupoštevan, tudi nespošto-van. Zaradi nizkih pokojnin niso finančno samostojni, ampak odvisni od svojih naslednikov, v eks-tremnih primerih se celo dogaja, da jim mladi diktirajo ne le delo, ampak tudi uporabo skupnih prostorov v hiši, posebej boleče in žaljive pa so grožnje v slogu 'če ne boš ubogal, te bomo vrgli ven'. Dokler torej obdržijo lastništvo, menijo mnogi kmetje, obdržijo tudi svoj status in spoštovanje, saj svojih otrok in njihovih partnerjev ne spravljajo v skušnjavo in apetite po premoženju. Proces nasledstva se mora začeti zgodaj Sogovornice so si edine, da je temelj uspešne kmetije povezanost družinskih članov, medgeneracij-sko povezovanje, spoštovanje in prenos znanja; pomembno je pravi čas predati gospodarjenje mladim, ki se jih pri idejah oblikovanja vizije prihodnosti kmetije ne sme ovirati, starejša generacija pa mora biti pri tem zgolj v oporo in pomoč. Ker kmetije delujejo kot podjetje, mora biti nekdo glavni, to pa ni več nujno moški, kot je bila tradicija; to vlogo predvsem pri dopolnilnih dejavnostih prevzemajo ženske. Danes se na kmetiji rodi manj otrok, zato je še toliko pomembnejše, da se za kmetijstvo otroke navduši že zgodaj, da se proces nasledstva začne s postopnim učenjem veščin kmetovanja. Je pa sobivanje v velikih družinah z več generacijami lahko naporno predvsem za tistega, ki se na kmetijo primoži ali priženi. Današnje specializirano kmetovanje je vse bolj tehnološko napredno in avtomatizirano, zato nudi kmetu poleg večjih možnosti za zaslužek tudi več prostega časa. Senka Dreu Ptuj, Slovenija • Mednarodna konferenca o večnamenskem upravljanju travišč Eden najbolj ogroženih ekosistemov so travišča Na Ptuju so v okviru projekta Life Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v vzhodni Sloveniji organizirali tridnevno mednarodno konferenco Izzivi in priložnosti multifunkcijskega upravljanja travišč. Glave so staknili strokovnjaki z različnih področij in iz petih evropskih držav; izmenjali so znanja in izkušnje o trajnostnem upravljanju travišč ter predstavili primere dobrih praks. Vrednost suhih travišč žal pogosto ostane neopažena. Vodja projekta Življenje traviščem Nika Debeljak Šabec je pojasnila, da so travišča v zmernem pasu sonaravna območja: »To pomeni, da je nujna raba s strani človeka, sicer travišča zarastejo v gozd. Vsa travišča v nižinskem pasu v Sloveniji so taka, zato potrebujejo vzdrževanje.« Na območju Evrope je tako kar 80 % travišč v neugodnem stanju oz. je biotska raznovrstnost na njih močno ogrožena. Čeprav so travišča v Sloveniji praviloma tudi območja Nature 2000, jih je v neugodnem stanju kar 70 %. Traviščem po eni strani grozi zaraščanje, po drugi pa tudi intenzifikacija kmetijstva. Na Zavodu RS za varstvo narave so poudarili, da je prav ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijski kulturni krajini eden ključnih okolj-skih izzivov: »Z upadanjem biotske raznovrstnosti v kmetijski krajini se v Evropi srečujemo že nekaj desetletij. Ekstenzivna travišča so eden izmed najbolj ogroženih ekosistemov v Evropi, saj je njihov obstoj odvisen od trajnostne in zmerne rabe zemljišč. Hkrati so to zelo pestra območja, a žal njihova vrednost pogosto ostane neopažena.« Na vseh štirih območjih projekta Življenje traviščem se je pridružilo 165 kmetij, ki skupaj upravljajo skoraj 600 hektarjev travišč. Kmetje so v uporabo dobili 110 kilometrov pašne opreme, tri gorske kosilnice, ročni mulčer in 3.500 sadik tradicionalnih visokodebelnih drevesnih sort. Strokovnjaki so izvedli pomladitveno rez 770 starih dreves, na skoraj 140 hektarjih so odstranili zarast (samo v Halozah na 52 hektarjih). Izvedli so številne delavnice in izobraževanja, kmalu pa bodo izdelki s suhih travišč in travniških sadovnjakov dobili še čisto svojo blagovno znamko. Eva Milošič Projekt bo trajal še poldrugo leto Projekt Življenje traviščem je namenjen izboljšanju stanja in zagotavljanju dolgoročnega upravljanja suhih travišč na štirih projektnih podobmočjih: Haloze, Pohorje, Kum in Gorjanci. Začel se je novembra 2015, končal se bo oktobra prihodnje leto. Vrednost projekta znaša 3.898.582 evrov, od tega prispevek finančnega mehanizma LIFE Narava in biodiverziteta Evropske skupnosti znaša skoraj tri milijone evrov. Vodilni partner projekta je Zavod RS za varstvo narave, partnerji so Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, Podeželsko razvojno jedro Halo, Krajevna skupnost Dobovec in društvo Gorjanske košenice. Slovenija • Spodbuda za pestrejši izbor Najbolj inovativno živilo Nagrajena bodo najbolj inovativna živila, proizvedena v Sloveniji in uvedena na tržišče v zadnjem letu. Inštitut za nutricionistiko je začel izbor najbolj inovativnih živil leta 2020. Gre za nadaljevanje v letu 2014 začetega projekta, katerega namen je spodbujati kreativnost slovenskih proizvajalcev živil pri razvoju novih ali preoblikovanju obstoječih, da bi dosegli ugodnejšo prehran-sko sestavo in večjo prijaznost do potrošnika. Za nagrado lahko kandidirajo vsi proizvajalci živil, od najmanjših turističnih kmetij do velikih živilskih podjetij s sedežem v Sloveniji, prijave pa sprejemajo do 30. novembra letos. Foto: CG torek • 21. maja 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 9 Sveti Andraž • Izgradnja kolesarske mreže Del »kolesarke« gre v projektiranje Izbira projektantov za večino od 22 sklopov mreže gre v ponovni razpis, trasa od Vitomar-cev proti Trnovski vasi pa je že dobila projektanta. V novogradnjo kolesarske mreže na območju Razvojne agencije Slovenske gorice, ki bo dolga skoraj 124 kilometrov, celotna vrednost pa znaša dobrih 15 milijonov evrov, je vključena tudi občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Ker gre za velik projekt, so ga razdelili na 22 sklopov in šli z njimi v javno naročilo za izbiro projektantov, vendar so bile ponudbe za dvajset sklopov bistveno predrage, le ponudbi za dva sklopa sta bili v okviru finančno načrtovanega. Kot je povedala županja Darja Vudler, je med tema dvema sklopoma tudi njihov, in sicer tisti, kjer se »kolesarka«, kot imenujejo bodočo kolesarsko mrežo, navezuje na Trnovsko vas. »Projektant za to traso je bil izbran in jo bo začel projektirati, za ostale sklope bo razpis ponovljen, tudi za našega drugega, s katerim se bomo navezali na Lenart, to pa bo bodisi preko Gočove bodisi preko Cerkve-njaka. V razpis bodo tokrat dodane tudi ocenjene vrednosti, da ne bo več prišlo do tako visokih odstopanj kot pri prvem razpisu.« Projekt izgradnje kolesarske mreže, s katerim se celovito pristopa k urejanju kolesarske infrastrukture po razgibanem območju Slovenskih goric, mora biti dokončan do konca marca prihodnje leto. SD Ormoško • Različne cene za najem grobov po občini Za kvadratni meter tudi več kot pet evrov razlike V občini Ormož vladajo neenotne cene za najem grobov. Razlikujejo se od pokopališča do pokopališča. Razlike so tudi prek 50-odstotne. Najem je najdražji na pokopališču na Humu, kjer znaša 14,77 evra za kvadratni meter, najugodnejši pa v Podgorcih, kjer je treba odšteti 9,36 evra za kvadratni meter. Na območju ormoške občine je sedem pokopališč. Najemnina za grobove se na vseh pokopališčih plačuje letno na kvadratni meter površine groba, vendar pa se te cene od pokopališča do pokopališča razlikujejo. Najdražje je biti pokopan na pokopališču Hum, kjer letna najemnina znaša 14,77 evra (z DDV) za kvadratni meter groba. Sledita pokopališči Ormož in Velika Nedelja, kjer je cena 12,20 evra za kvadratni meter; najem na pokopališčih na Svetinjah stane 10,19 evra za kvadratni meter, na Kogu 9,67 evra ter v Miklavžu pri Ormožu 9,42 evra. Najmanj pa plačajo na pokopališču v Podgorcih, saj je cena najema za kvadratni meter določena v višini 9,36 evra. »Zneski, ki so navedeni, predstavljajo letno najemnino na kvadratni meter, DDV v višini 22 % se odvede državi, preostali neto znesek pa se nameni za plačilo stroškov, povezanih z vzdrževanjem pokopališč in mrliških vežic,« so ob tem pojasnili z občine, kjer so še dodali, da s pokopališči upravljajo krajevne skupnosti. Končni zneski letnega najema grobov pa so seveda odvisni tudi od velikosti grobov, ki pa so prav tako različne. Najmanjši grob je na pokopališču na Humu, kjer meri 0,47 kvadratnega metra, največji pa v Veliki Nedelji, kjer je grobnica v velikosti 15 kvadratnih metrov. Bodo cene enotne? Da so razlike v cenah grobnin precejšnje, se zaveda župan Danijel Vrbnjak, ob tem pa je pojasnil, da je cena odvisna od stroškov, ki nastanejo na posameznih pokopališčih. Na naše vprašanje, ali bodo na tem področju vendarle kaj ukrenili in vzpostavili enotno cenovno ureditev, pa je še odgovoril: »Na tem bomo delali. Sicer je enotno ceno težko zagotoviti, ker so te odvisne od stroškov, ki nastajajo na posameznih pokopališčih (odvoz odpadkov in sveč, Cene najema grobov za kvadratni meter po posameznih pokopališčih Svetinje 10,19 evra Kog 9,67 evra Miklavž pri Ormožu 9,42 evra Ormož 12,20 evra Hum 14,77 evra Podgorci 9,36 evra Velika Nedelja 12,20 evra *Vsi zneski so v evrih in z DDV Vir: Občina Ormož Zavrč • Cene grobnin so se zvišale 1 Pokopališče Zavrč 1 Stara cena (v evrih, z DDV) I Nova cena (v evrih, z DDV) Najem enojnega (samskega) groba 28,86 29,35 Najem družinskega groba 38,50 39,16 Najem žarne niše / 29,35 Kupnina za napisno ploščo žarne niše / 153,72 Uporaba mrliške vežice za en dan 14,38 14,62 Uporaba mrliške vežice za dva dni 28,75 29,24 Uporaba mrliške vežice za tri dni 34,13 43,85 Vir: Občina Zavrč Lani so temeljito prenovili zavr-ško mrliško vežico in zamenjali dotrajano ograjo pokopališča. Na severovzhodni strani pokopališča so postavili žarni zid; med dvema stebroma so uredili dvanajst niš, v vsaki od njih je mogoče shraniti do štiri žare. Vsaka niša je zaprta s črno marmorno ploščo, na ka- tero je mogoče namestiti napise. Žarno nišo je mogoče le najeti, ne pa tudi kupiti ali prodati; je pa treba kupiti napisno ploščo. Ob morebitni odpovedi bodo najemniki napisno ploščo z žarnega zidu morali odmontirati, žare pa odstraniti iz niše. Prednost nišne-ga pokopa so sicer predvsem nižji voda, električna energija, košnja trave, ogrevanje mrliških vežic, vzdrževalna dela ...). Stroške plačajo najemniki skozi najemnino. Je pa res, da so razponi cen v občini veliki. Od najnižje grobnine pa do najvišje je razlika dobrih pet evrov za kvadratni meter.« Kot je še povedal, želijo poenotiti vzdrževanje pokopališč, s čimer ocenjujejo, da bodo znižali stroške. »Trenutno smo v fazi sprejemanja odlokov o pokopališki in pogrebni dejavnosti. Po sprejetju odlokov nas še čaka urejanje lastništva, zakonsko je to treba urediti do leta 2027,« je še dejal. Monika Horvat Nekoč tudi polje za raztros pepela? Završki občinski svet je na zadnji seji potrdil zvišanje cen najema grobov in žarnih polj ter uporabe mrliške vežice za 1,7 %, kolikor znaša povprečna rast cen življenjskih potrebščin. Žarno nišo je mogoče le najeti, napisno ploščo je treba kupiti Bi bil ob vsaki žarni niši potreben podstavek za prižig sveč? stroški pokopa in vzdrževanja groba. Občinska svetnica Marta Bosilj je opozorila, da se je ob prvem pokopu v završki žarni zid pokazala zagata: »Žarne niše so narejene tako, da ob njih ni mogoče prižgati niti sveče. Drugod imajo zraven niš vaze ali podstavke za svečo.« Župan Slavko Pravdič je pojasnil: »Na drugih pokopališčih smo videli, da sveče prižigajo spodaj. Bomo pa razmislili tudi o tem.« Dodal pa je: »Slej ko prej bomo tudi pri nas uredili polje za raztros pepela, takšno možnost pokopa večina občin že ima. Raztros bi lahko omogočili v bližini pokopališča. Nekateri si želijo tudi anonimen raztros pepela, ne da je kje zabeleženo ime pokojnika.« Eva Milošič Promocijsko sporočilo Mercator društvom doniral 91.000 evrov Ob svoji 70-letnici je Mercator 70 lokalnim društvom doniral skupaj 91.000 evrov v projektu Radi delamo dobro. Katera društva prejmejo donacije, pa so odločili kupci s svojimi glasovi v 70 izbranih trgovinah po Sloveniji. V Spodnjem Podravju in Prleki-ji so bile v projekt Radi delamo dobro vključene Mercatorjeve trgovine na Ptuju, v Slovenski Bistrici, Gorišnici, Središču ob Dravi in na Pragerskem. Zma- govalna društva, ki prejmejo po 1.000 evrov, so bila glasov krajank in krajanov zelo vesela, predvsem pa, seveda, donacije, saj jim bo pomagala k uresničitvi načrtov. V Sloveniji delujejo številna društva in organizacije, ki združujejo posameznike in lokalna okolja ter so pomembna za kraj in okolico. Kot najboljši sosed je Mercator v okviru projekta Radi delamo dobro k sodelovanju letos povabil taka društva v sedemdesetih krajih po Sloveniji in krajane pozval, naj s svojimi glasovi odločijo, katera prejmejo donacijo. Mercator pa projekt Radi delamo dobro izvaja že nekaj let in je doslej med lokalna društva razdelil skoraj 460.000 evrov. Bistvo akcije je namreč vračati dobro v okolje in ga še bolj povezati, saj so marsikje Mercatorjeve trgovine pomembne ne le za dnevne nakupe, ampak so tudi stičišča krajank in krajanov. Foto: MH Foto: EM 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 28. maja 2019 Sveti Andraž domačiji Mednarodni dan muzejev v muzejski učilnici in Hrgovi Oslovska klop in klečanje na koruzi Obiskovalci so na sproščen, razigran in komičen način spoznali staro šolo, kije temeljila na disciplini, omiki in lepem vedenju; marsikaj od tega bi nam koristilo še danes. Ob mednarodnem dnevu muzejev so v podružnici Osnovne šole Cerkvenjak v Vitomarcih znova odprli vrata muzejske interaktivne učilnice, v kateri so obiskovalci spoznali, kako je bilo šolstvo, ki se je v kraju začelo davnega leta 1791, organizirano nekoč in kako se je razvilo do danes. Učilnica je nastala v okviru mednarodnega projekta Escape Pobeg v šolo skozi čas, fizično pa je razdeljena na dva dela: na starega in modernega. Potovanje skozi čas se je začelo na koncu, torej v modernem interaktivnem delu učilnice, ki predstavlja pouk v današnjih šolah z najsodobnejšo opremo, kot so projektor, interaktivna tabla in računalniške tablice. Tam so obiskovalci prisluhnili osnovnim informacijam o začetkih šolstva v občini Sveti Andraž ter si o tem ogledali tudi kratek film, nato pa skozi zaveso simbolično stopili sto let nazaj, v prostor stare učilnice, ki je opremljen s starimi šolskimi mizami in klopmi, tablicami s kredami in gobami, s katerimi so nekoč pisali naši dedki in babice. V tem delu so obiskovalci postali učenci, saj so se po dva in dva posedli v starinske šolske klopi in čakalina začetek pouka. MM V preteklosti so učitelji učence strogo kaznovali. Lepopisje in matematika sta bila nekoč glavna predmeta. Najprej je v razred stopila učiteljica lepopisja, ki je učence vseh generacij najprej podučila o pisanju, lepem vedenju in pozdravljanju. Nekajkrat so morali vajo ponoviti, preden so osvojili, kako je treba ob prihodu učitelja v razred vstati in pozdraviti, kako je treba odgovarjati v celih stavkih, ne klepetati, se smejati ali si celo vrtati po nosu, posebno pozornost pa je posvetila tudi lepi in zdravi drži učencev: sedeti so morali zravnano in z rokami za hrbtom. Če se je morda obiskovalcem-učencem zdela učiteljica lepopisja stroga, so prave razsežnosti strogosti spoznali šele po prihodu učitelja matematike, ki je malo zares in veliko za šalo postavljal zahtevna vprašanja, kričal nanje in grozil s palico, poredne učence pa kaznoval z oslovsko klopjo in klečanjem na koruzi. Obiskovalci so na sproščen, razigran in komičen način spoznali staro šolo, ki je temeljila na disciplini, omiki in lepem vedenju; marsikaj od tega bi nam gotovo koristilo še danes. Muzejski dan so v Vitomarcih obiskovalci zaključili z ogledom Hrgove domačije in prikazom tradicionalnih kmečkih opravil. Senka Dreu t Foto: SD V okviru mednarodnega dneva muzejev so na Hrgovi domačiji predstavili tradicionalna kmečka opravila. Destrnik • Cankarjevo tekmovanje v znanju slovenščine Zlato priznanje za Laro Čeh Učenka 8. razreda OŠ Destrnik-Trnovska vas Lara Čeh je na državnem tekmovanju v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje med 74 tekmovalci v kategoriji osmošol-cev dosegla 8. mesto in s tem osvojila zlato priznanje. Letošnje Cankarjevo tekmovanje iz slovenščine je potekalo pod krovnim naslovom Dediščina identitete. Učenci 8. in 9. razredov so morali prebrati dve knjigi, Kit na plaži Vinka Moderndorferja in črtice Ivana Cankarja Moje življenje. Ob prebranih besedilih so učenci spoznavali izročilo, o njem razmišljali in ga povezovali s sodobnim časom ter z lastnimi izkušnjami. Svoje vtise po končanih tekmovanjih na vseh ravneh in osvojenem priznanju je Lara strnila in zapisala: »Presrečna sem, da sem lahko bila del letošnjega Cankarjevega tekmovanja. Odkar pomnim, sem se ga redno udeleževala. Po novici, da sem se uvrstila na državno tekmovanje, me je zajel val navdušenja in bila sem presrečna. Za državno tekmovanje sem želela biti kar se da priprav- Foto: MG Foto: MG ljena. Na koncu se mi je zdelo, kot da sva s Cankarjem že stara znanca. Na dan tekmovanja sem bila nervozna, kajti prvič sem se udeležila tako velikega tekmovanja in nisem vedela, kaj naj pričakujem. Verjela sem vase in po odpisanem tekmovanju sem se odlično počutila. Vedela sem, da sem dala vse od sebe in v spis vložila vso svojo energijo. Občutkov ob osvojenem zlatem priznanju ne morem opisati. So mešanica veselja, navdušenja in presenečenja. Zdaj vem, da moj trud ni bil zaman. Zagotovo se bom tekmovanja za Cankarjevo priznanje udeležila tudi v naslednjem šolskem letu.« Andrejka Horvat Ptuj • Nove table in kažipoti Pogled na Ptuj je odslej še lepši Da so stare, dotrajane informativne table mesta Ptuj odslužile, je toliko bolj jasno po odzivih na prvi dve, na novo postavljeni: eno na desnem bregu reke Drave in drugo pod gradom. Število tako domačinov kot turistov, ki si vzamejo čas in se ustavijo pred novimi tablami, pa tudi ličnimi kažipoti v mestu, je presenetljivo veliko. Primemo vzdrževane in urejene poti do mesta, kažipoti in informativne table gotovo veliko vplivajo na dober vtis o urejenosti Ptuja. Segmentov, ki bi se jim morali posvetiti, je gotovo še veliko, omenjeni premiki pa so vsekakor korak v pravo smer. To, v povezavi s spodbujanjem trajnostne mobilnosti, lahko mestom, kot je Ptuj, veliko doprinese. Tudi zato je Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj v sodelovanju s ptujsko občino in Skupno občinsko upravo občin v Spodnjem Podravju povezalo ti dve zadevi v skupni dogodek: tretji voden urbani sprehod »Jane's Walk 2019«, po starem mestnem jedru in obrobju so začeli predajo novih pridobitev. Gre za informativni tabli; na desnem bregu reke Drave, tik ob parkirišču Zadružni trg, ter pod gradom. Tako dve tabli kot 12 kažipotov, ki so postavljeni na treh lokacijah, so urejeni v skladu z najnovejšimi smernicami sprejetega Kataloga urbane opreme in pripravljene Strategije hodljivosti za mesto Ptuj. Pomen teh pridobitev ter sam projekt City walk, v sklopu katerega so zagotovili potrebna sredstva, je predstavil Robert Novak, strokovni delavec ZRS Bistra Ptuj. Kot je dejal, gre za pilotni projekt, v sklopu katerega so predstavljene smernice, kako bi bilo treba zadeve v mestu urediti. Denarja za to, da bi opremili celotno mesto s primerljivo opremo, še ni zagotovljenega, a tako Bistra kot ptujska občina se bosta trudili nadaljevati aktivnosti. Direktor ZRS Bistra Ptuj Štefan Čelan poudarja, da gre za prvi primer urejanja mesta v skladu s sprejetim Katalogom urbane preme za mesto Ptuj. Da je bila ideja realizirana, je bilo vloženega veliko dela. Novak pravi, da je to bil enoletni proces, vreden okrog 50.000 evrov. Zraven omenjenih dveh informativnih tabel, ki se med seboj razlikujeta, saj sta dizajnirani glede na lokacijo, bo po obnovi tržnice tam postavljena še ena. Dženana Kmetec Podravje • 14. Otroška varnostna olimpijada Vse tri stopničke so zasedli spodnje-podravski šolarji V finalu 14. Otroške varnostne olimpijade, ki sojo pripravili v mariborski športni dvorani Lukna, so prva tri mesta zasedle ekipe spodnjepodravskih osnovnih šol. Pomerilo se je 18 ekip četrtošol-cev osnovnih šol z območja Policijske uprave Maribor, ki so se v finale uvrstile iz šestih predtekmo-vanj. Najbolje se je odrezala ekipa Osnovne šole (OŠ) Ivanjkovci, drugo mesto je zasedla ekipa podružnice Sela OŠ Videm, tretje pa ekipa cirkulanske lokacije OŠ Cir-kulane-Zavrč. Prva ekipa OŠ Mladika je zasedla sedmo mesto, ekipa OŠ Juršinci trinajsto, druga ekipa OŠ Mladika pa šestnajsto mesto. Izziv je bil sestavljen iz štirih nalog, učencem pa so se predstavile tudi službe, ki skrbijo, da živimo varno. Pozdravili so jih še vrhunski športniki, zaposleni v Slovenski policiji, Slovenski vojski in Finančni upravi RS: Filip Flisar, Boštjan Kline, Ana Drev, Maruša Ferk, Marino Kegl in Klemen Kosi. Tekmovanje osnovnošolcev v spoznavanju pravil za prepre- čevanje negativnih varnostnih pojavov ter prvo odpravljanje vzrokov in posledic le-teh prireja Policijska uprava Maribor. Otroška varnostna olimpijada obsega tudi tekmovanje Štengijada, s katerim zbirajo sredstva za letovanje otrok, ki si tega sicer ne bi mogli privoščiti; letos so za Zvezo prijateljev mladine Maribor zbrali 1.100 evrov. EM Foto: arhiv Policijske uprave Maribor Ekipa Osnovne šole Ivanjkovci (na fotografiji) je zbrala 475 točk, z desetimi točkami manj jim je bila za petami ekipa selske podružnice Osnovne šole Videm. Foto: SD Foto: CG torek • 28. maja 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Podravje • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Kiara in Naja predstavili svoji skladbi Tik pred velikim finalnim dogodkom 5. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sta zmagovalki pretekle sezone, Kiara Šegula in Naja Fridl, predstavili skladbi, ki sta ju dobili kot nagradi za zmago. Premierno sta skladbi predstavili na velikem dobrodelnem dogodku družbe Radio-Tednik Ptuj Podravje na dlani - morje in planine na vsaki dlani. Naja Fridl je za zmago v starejši kategoriji dobila skladbo Dotakni se me. Avtor glasbe je Matjaž Vla-šič, avtor besedila Janez Usenik, za aranžma je poskrbel Miha Gorše. Kot pravi, je občutek ob izdaji prve skladbe nepozaben, s petjem pa bo nadaljevala tudi v prihodnje, saj po zaključeni osnovni šoli odhaja v Ljubljano, kjer je že izbrala učiteljico petja, s katero bo še naprej negovala svoj glasbeni talent. Kiara in Naja bosta svoji skladbi predstavili tudi na finalni prireditvi 5. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki bo 11. junija na Ptuju. nš TrRMS r Kiara Šegula, ki je v lanski sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo zmagala v mlajši kategoriji, je za nagrado dobila pesem Kaj je sreča, za katero sta besedilo napisala Tea Vindiš Marčič in Sandi Vovk, slednji je poskrbel tudi za glasbo in aranžma, Kiara je skladbo posnela v glasbenem studiu Osminka v Mojstrani. Ob predstavitvi je dejala: »Snemanje je bilo naporno, saj je trajalo precej dolgo, ampak pesem mi je zelo všeč in zelo rada si jo prepevam tudi doma. Komaj čakam, da jo na nastopih predstavim tudi drugim.1« Foto: CG Ptuj • Dvajset let Lions kluba Ptuj „Pomaga lahko vsak, ki ima odprte oči ...!" Dvajsetega maja so člani humanitarnega društva Lions klub Ptuj ob svoji 20-letnici povabili v dominikanski samostan na slavnostno akademijo z dobrodelno noto. Del zbranih sredstev bodo namenili družini pri izgradnji klančine za voziček invalidne osebe, ki živi v medetažnem stanovanju. „Upamo, da je bilo komu zaradi nas lažje, da smo komu prižgali luč. Dobrodelnost pomeni delati dobro ljudem in družbi. Upam, da nam je vsaj do neke mere uspelo. Vsi govorijo o tem, da morata biti pravičnost in blaginja za vse ljudi, a žal vedno ni tako. Zato obstajajo takšne organizacije, kot je naša, včasih tudi v potuho v neizpolnjevanju ustave, deklaracije ZN o človekovih pravicah. Nekaterim je lažje, drugim težje. Prav je, da prvi poskušajo pomagati drugim. Pomaga lahko vsak, ki ima odprte oči, skoraj vsak dan, ni potrebno dosti. Manj, ko imaš, več daš," je na slavnostni akademiji izpostavil predsednik Lions kluba Ptuj Robert Čeh, ki je ob tej priložnosti obudil pomenljive besede rimskega filozofa Seneke: „Tisti, ki stori kaj dobrega, naj molči. Tisti, ki mu je bilo dobro storjeno, pa naj pripoveduje!" Ptujskemu Lions klubu, enemu najboljših tovrstnih klubov v Sloveniji, je ob njihovem prazniku čestital tudi guverner Zveze lions klubov Slovenije Miroslav Kvas in zaželel še mnogo uspešnih let. Medtem ko je bila v preteklosti večina pomoči namenjene slepim in slabovidnim, se v zadnjih letih le-ta bolj osredotoča v sodobne potrebe, kot so diabetes in rak pri otrocih, vsaj na zahodu. V svetu deluje več kot 47.000 lions klubov v več kot 200 državah, ki imajo skupaj 1,5 milijona članov. Za humano in dobrodelno delo v dvajsetih letih se je Lions klubu Ptuj zahvalila tudi županja MO Ptuj Nuška Gajšek. „Lepo je vedeti, da imamo v našem mestu ljudi, ki jim ni vseeno, in na katerih pomoč lahko računaš, se nanje zaneseš. Že- lim vam še veliko dobrodelnih let," je poudarila. Za odlično vzdušje na slavnostni akademiji ob 20-letnici Lions klub Ptuj so poskrbeli: Komorni moški zbor Ptuj, skupina Jure Tori Tango in Zijah Sokolovič z življenjsko komedijo. MG Lions Klub Ptuj je bil ustanovljen leta 1998. Prvi in ustanovni predsednik je bil Branko Brumen. Ko delaš dobro, narediš dobro drugemu in sebi, je poudaril, hkrati pa tudi spomnil na izjemen projekt, ki so ga ptujske dobrodelne organizacije skupaj zasnovale pred več leti, to je bil Ptujski dan dobrodelnosti, edinstven v Sloveniji, ki ga bi kazalo obuditi. Koordiniral ga je Lions klub Ptuj, organiziral pa skupaj z MO Ptuj, Rotary klubom, Soroptimist klubom Ptuj, Območnim združenjem RK Ptuj in Karitasom. V dvajsetih letih delovanja so člani Lions kluba Ptuj narisali nasmeh na obrazu številnim pomoči potrebnim. Njihova največja dobrodelna akcija je dobrodelna Obarjada, vsako leto pa poskrbijo tudi za božično-novoletno obdarovanje otrok v nekaj deset družinah. Slepim in slabovidnim pomagajo z različnimi pripomočki, mladim pri šolanju, odzivajo se ob naravnih in drugih nesrečah. Trenutno ima Lions klub Ptu j nekaj nad 30 članov, vključen je v Zvezo lions klubov Slovenije. Foto: Črtomir Goznik Za odlično vzdušje so poskrbeli Člani skupine Jure Tori Tango (na fotografiji), Moški komorni zbor Ptuj in Zijah Sokolovič z življenjsko komedijo - Cabares Cabarei. Ptuj • Razstava vrtčevskih otrok Na ogled 170 posebnih, otroških umetnin Ob praznovanju 9. maja, praznika Vrtca Ptuj, so letos odprli kar dve razstavi; eno v galeriji Magistrat in drugo v prostorih vrtca, na Raičevi ulici 14. Otroci so vnovič dokazali, kako bogata in brez meja je njihova ustvaijalnost. Foto: DK Podeljenih je bilo 21 nagrad otrokom in mentoricam. Letošnje praznovanje praznika Vrtca Ptuj je posvečeno 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja. Tematika, ki so ji namenili tako osrednjo proslavo kot dela na razstavi, pa so Rimljani. Kakšni so bili časi, ko so ti živeli oziroma kako si njih in njihovo življenje predstavljajo, so otroci pokazali s prav posebnimi umetninami. Ker so želeli, da sodeluje čim več malih umetnikov, so objavili mednarodni natečaj. Odziv je bil presenetljiv. Umetnine so prispevali otroci iz vrtcev iz Turčije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Slovenije. Najboljša dela so izbrali in mednarodno likovno razstavo na ogled postavili minuli teden v Mestni hiši oz. galeriji Magistrat. Najboljša dela so tudi nagradili. „Letos smo prvič razpisali mednarodni likovni natečaj, odziv pa je bil daleč nad pričakovanji, saj je prispelo 170 likovnih del, od tega 121 iz Slovenije ter 49 risbic iz tujine," je na odprtju razstave dejala ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak. Nagrade, bilo jih je 21, je prispevalo Društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj. Predsednik omenjenega društva Andrej Klasinc je skupaj s Tomažem Plavcem, akademskim slikarjem, vzgojiteljico Danico Zakelšek ter pomočnico ravnateljice Damjano Jakomini ocenjeval prispela dela in tudi izbral nagrajence. Kot je poudaril Plavec, so ocenjevali na podlagi različnih kriterijev, iskali pa so dela, na katerih sta se iskrili otroška iskrenost in iskrivost. Na isti dan, v sredo minuli teden, so odprli še eno razstavo, in sicer na Raičevi 14 (nekdanje avtomehanične delavnice). Razstavili so otroška likovna dela, ki so nastala ob projektu Rimljani, pripomočke ter oblačila, ki so jih najmlajši uporabili na zaključni prireditvi, ki je potekala 10. maja. Dženana Kmetec Foto: ČG Ptuj • Srečanje sošolcev OŠ Breg Prihodnje leto spet Po 56 letih smo se učenci OŠ Ivana Spolenaka Breg sredi maja ponovno srečali. Kot galebi, ki razprostrejo krila, nas je po končanem šolanju odneslo v razne kraje, tudi v tujino. Mnogi so se pozneje vrnili, drugi so si tam ustvarili družine in ostali. Toda del srca je vedno ostal doma. Ponovno srečanje s sošolci je bilo ganljivo in veselo. Da si imamo še veliko povedati in da se bomo prihodnje leto zopet srečali, smo si obljubili ob slovesu. Žal se srečanja zaradi zdravstvenih težav ni mogla udeležiti naša razredničarka Marina Jurca Novak. Francka Cartl Foto: Darko Stropnik 12 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 21. maja 2019 Ptuj • Regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov 2019 Zmagovalci so vsi, tako dobro so zapeli V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je 18. maja potekalo eno od šestih bienalnih regijskih tekmovanj otroških in mladinskih zborov Slovenije za leto 2019, na katerem so nastopili otroški in mladinski zbori Štajerske in Pomurja. ^f-WBÍr^áu^[ >i 1 ■ ^^^m ' ' WK ^H^^/^fifl F 'a* - ~ H KAbMjEiI^aMHn}j ■ H Étfl iHTS Jr ■■F ' .flHKH^^IIK MItitfjH 1 i! vQ íM1" -^■(r1 \\ llHl '' 1 J i1' ■iJiM Ü3Ü ■PHr llliijBrnT-