Razne stvari. Iz domačih krajev. Mil. knez in škof se vrnejo danes zvečer z birmovanja v rogački dekaniji. Imenovanje. Namestniški koncipist v Feldbahu Alired baron Watzdorf ie prideljen okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Novoimenovani mariborski okrajni glavar grof Attems se kmalu preseli v Maribor. Toča je dne 13. t. m. med dežjem padala po Mariboru. Iz dežele nimamo v tem oziru nobenih poročil. Dal Bog, da bi ne bila neugodna! G. dr. Josip Sernec, deželnega glavarja namestnik in odvetnik v Celju iSče zdravja v Gradcu. Vroče želimo, da bi kmalu popolnoma ozdravel! Izpit učiteljske usposobljenosti v Mariborn sta naredila gosp. Janko Ozmec, učitelj v Ljutomeru in gospica Ljudmila Koklič, učiteljica v Sladki gori. Za poškodovance po mrazn. V seji državnega zbora dne 13. t. m. sta državna poslanca vitezBerks in dekan Žičk a r vložila nujni predlog, da bi se podarila državna podpora za 111 posestnikov v občini Dramlje, kateri so poškodovani po mrazu v svojih vinogradah. Peš po celem svetu. Iz Celja se nam piše: Francoz Weston, ki potuje peš po celem svetu in se mudil pred 2 letoma v Celju, oglasil se ie te dni zopet v naSem mestu. Prehodil je med tem Rusijo, Kitajsko, Indijo, Avstralijo, Perzijo, Arabijo in vzhodni del Afrike ter skozi Italijo priSel zopet v Celje. Gospod Weslon trdi, da mu nikjer tako ne ugaja, kakor med Slovenci. Na potu je sedai proti domu. Obljubil je, da pride čez dva meseca zopet Celjane obiskat. Iz šole. Gosp. Fran Kranjcu, učitelju na okoliški Soli v Celju, je dovolil deželni Solski svet otvoritev tečaja za zdravljenje jecliajočih otrok. — Umirovljena sta učitelj g. Martin Zupančič v PleSivcu in učitelj g. Franc Krajnc v Velenju. — Šola pri Sv. Trojici v Slov. goricah se razširi v trirazrednico. Umrla je v Celji gospa Helena Miheljak, vdova po notarju Miheljak in taSča g. notarja BaSa v starosti 87 let. Pokojnica bila je jedna prvih zavednih Slovenk v Celju. — N. v m. p.! V Zdolah pri Kozjem so bile občinske volitve dne 9. maja zopet ovržene. Zakaj, o lem bomo Se govoiili. Velika povodenj \e bila te dni t kozjanskem okraju vsled vednega deževanja. Mejna Sotla in Bistrica sta preplavili njive in travnike ter nasuli s peskom in kamenjem, dobro zemljo pa odnesli. Res, ubog je naš kmet ob Sotli in Bistrici! Davčni eksekutor se je nastavil. Vsled odloka c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva se je nastavil za davčnega eksekutorja Janez Brodschneider za c e 1 j s k i davčni okraj. Pri Novi cerkvi se je zaradi špičk ali dobrc šola zaprla. Poročil se bo g. Ivan R o ž m a n, nadzornik gospodarskih zadrug iz Gradca, z gco Heleno T e k a v č i č , bivšo učiteljico v Brežicah. Čestitatno! Most Čez Savinjo pri >Grenadirju« v Polulah se bo najbrže na novo postavil. Med Poljčanami in Slov. Bistrico je železniški mojster, Fran. Detoma iz Poljčan, ravnokar pri vhodu v predor (tunel) nekaj meril. Ker se je bližal brzovlak, umaknil se je ob stran drugega tira. V tem pa pride iz predora tovorni vlak, katerega Detoma ni opazil niti slišal ropotati, ga vrže ob tla ter ga močno poškoduje. Vendar je ponesrečenec sedaj že izven smrtne nevarnosti. Slovengradec. Tukajšnji davkar g. I. Vidovič je stopil s 1. majem v pokoj in se naseli v Gradcu. V Slov. gradcu se sedaj kažejo nasledki zadnjih volitev v okrajni zastop. Pri volitvi novega odbora za okrajno posojilnico so se dogovorili Slovenci z Nemci ter jim prepustili polovico sedežev. V Slivnici pri Mariborn se bode že v bodočem času napravilo postajališče južne železniee. Celjski Nemci med seboj. Znani Sonnenburg ni več magistratni uradnik. Pravi se, da je zapustil svoje mesto vsled nesporazumljenja z — Oechsom! Ljudski šoli Brezno in Brezno-Ribnica sta zaprti radi oslovskega kašlja. V Brežicah so pri občinskih volitvah zmagali Nemci na celi črti. Živela slovenska zaspanost! V Št. Rupertu nad Laškim je umrla gospa Rozalija Uranič, soproga upokojenega učitelja g. Jurija Uraniča. Mozirje. Žalostno postaja v Mozirju, ker se zdaj že tudi po slovenskih prodajalnicah prodajajo siidmarkine vžigalice. Siidmarkov klub dviga svojo glavo! V Konjicah so umrli zapored stariši gosp. proiesorja Frana Železingerja, sedaj v Gradcu. V Radgoni se je obesil v soboto, dne 3. t. mes. Matej Mauko, okoli 70 let star. Bolehal je že dalje časa tako, da ni mogel po noči spati. Včasih je obiskal tudi lekarno, v kateri se toči žganje, katero ravno najbolj pomaga k takim boleznim. Imel je s svojo ženo prosto stanovanje v Solskem poslopju, ker sta snažila šole. Špala sta vsak v svoji sobi. V soboto v jutro ob treh pride še Matej v njeno sobo z lučjo in zopet odide, ne da bi kaj govoril. Ona \e mislila, da gre spat, a ko v jutro ob polu '5. uri vstane, ga ne najde v postelji. Išče ga in slednjič najde v straniSči na vrvi obeSenega. Luče. Veselili smo se letos, ko ie tudi na naše gore priSel sv. Jurij z lepim zelenim plaščem, a tudi z belim cvetjem. Pa vse se rado v žalost spremeni, pravi pregovor. Tako se je tudi pri nas zgodilo. Dne 27. aprila se nam }e začel sneg prikazovati in 29. aprila pa je padel čisto do doline. Bil je tudi precejšen mraz, tako, da letos ni upati sadja. Ozimno žito ne kaže lepo, ker je po nekod silno redko, jaro žito pa prav lepo zeleni. V Ptuju je umrl okrajni nadzdravoik g. dr. Rudoli Sadnik. Utonil. V Lormanii, blizu Sv. Lenarta v Slov. gor., je utonil 6. maja viničarski sin Jože Šik iz Strme gore. Šel je na smrt bolnemu očetu po zdravila v trg. Nazaj grede se je v gostilni pri Cartlnu napil žganja, zgrešil pot ter zašel v Crmec. Našli so ga dne 8. maja. Zopet žrtva žganja. Zaprta cerkev. Na Teharjih zapro po nalogu dežel. odbora ta teden farno cerkev. Tako zidajo Štorjani Teharčanom cerkev. Nova nemška šola? Kakor se nam poroča, trudi se celjski advokat Schurbi na vso moč, da dobe v Št. Rupertu nad Laškim nemško šolo. Ali bo nemSki celjski advokat tje v šolo hodil? Iz Ljutomera. Okrajna posojilnica je imela dne 4. maja svoj t r i d e s e t i občni zbor. Poročilo o niem smo morali danes odložiti. Pa to je čudno, da je v 1 a d a poslala kot svojega zastopnika k zboru voditelja naših nasprotnikov notarja Turna. Bo-li veter tako pihal iz plemenitaškega glavarstva V Lov se odda. Sledeče lovske okolice se bodo oddale v občinski pisarni v S1 ovenski Bistrici dne 2. junija 1902 ob polu 9. uri dopoludne za 8 let, t. j. od 1. julija 1902 do 1. Julija 1910 dražbenim potom: Sp. Ana, Bukovec, Dežno, Gornja Bistrica, Slov. Bistrica, Fram, Gabernik, Pekel, Hrastovec, Jelovec - Makole, Kalše, Črešnovec, Oglenšak, Zablek, Laporje, Gornja Ložnica, Dolnja Ložnica, Lesičjaves, Sv. Martin, Modraše, Dolnja Novaves, Verholje, Osel, Pečke, Brezje, Pokoše, Poljčane, Pretrež, Gornja Poljskava, Dolnja Poljskava, Ritoznoj, Šentovec, Kovača vas, Smrečno, Stanosko, Statenberg, Stopno, Studenice, Tinje, Verhloga, Vojtina, Gigonce. — Sledeče lovske okolice pa bodo na spodaj naznanjenih mestih in dneh na 8 let t. j. od 1. julija 1902 do 30. junija 1910 dražbenim potom oddane: I. V uradovalnici c. kr. okrajnega glavarstva v M a r i b o r u: a) 12. junija 1902 ob 9. uri dopoludne Studence, Fram, Gornje Hoče, Dolenje Hoče, Limbuš, Ložnica, Loka, Ruše; b) 13. junija 1902 ob 9. uri dopoludne Pekre, Pivola, Poberš, ^Ranče, Razvina, Radvina, Serkovce. II. V občinski pisarni pri Sv. Lovrencu dne 4. junija 1902 ob 11. uri dopoludne Kumen, Sv. Lovrenc, Rudečberg, Cinžat, Smolnik. — Dražbeni pogoji se lahko tuuradno preberejo. — C. kr. okrajrro glavarstvo v Mariboru. Grobelno-Rogatec. Zemljemerec Hugo pl. Heider \e dobil dovoljenje za zgradbo železnice Grobelno-Rogatee. Ali se bode torej sedaj začelo? Porotniki v Mariboru. Za prihodnje porotniško zasedanje, ki se začne dne 9. junija, so izžrebani: Johan Nendl, mesar, Karl Pirch, ključavničar, Johan Pucher, trgovec, J. Reichenberg, trgovec, Al. Sernec, asekurančni nadzornik, Alojz Weiss, gostilničar, vsi iz Maribora. Iz mariborskega okrajnega glavarstva: Johan Gornik, Jelenče; Franc Urbančič, Willkommhof; Aaton Hauc, Ciršak; R. Wieser, Hoče; Franc Peitler, Krecenbah; Johan Jauk, Lembah; Al. Pschunder, Radvanje; Sil. Grogl, Ruta; Johan Pungartnik, Slivnica; Ferd Golob, Sv. Trojica; Vincenc Sarnic, Št. Lenart; Karl KukoviC. Sloven. Bistrica; dr. U. Lemež, Slov. Bistrica; Lud. Kresnik Crešnjevci; Johan Auer, Vrhloga; Jos. pl. Frauendorf, Šmitsberg; Ant. Samastur, Spodnja Polskava; Jos. Hoinig, Gor. Polskava. Iz mesta Ptuj: Ludvik Slarič, trgovec in dr. Bela Štuhec, zdravnik. Iz okrajnega glavarstva ptujskega: Matija Vargazon SrediSče. Okrajno glavarstvo Ljutomer: Franc Štuhec, Logarovci; Ivan Vavpotič, Ljutomer; Ivan Fjlipič, Stara-nova-vas; Martin Osterc, Veržej; Anton Vavpotič, Hrastje; Franc Horvat, Gor. Radgona. Okrajno glavarstvo Slovengradec: Ed. Pivc, Ribnica; Jos. Holbl Vuzenica. Nadomestni porotniki: Simon Alt, hiSni posetnik, Fr. Bernard, steklar, Martin Drofenik, nadoficijal, Štefan Gallien, stotnik v pok., Venc. Hronovsky, hišni posestnik, Ignac Halbert, tovarnar, Iv. Latzko, krojač, Jakob Lipnik, trgovec, Iv. Leaiež, hiSni posestnik, vsi iz Maribora. Porotniki v Celjn. Za prihodnje porotniske obravnave pri c. kr. okr. sodiSču v  Celju izžrebali so se dne 9. t. m. naslednji gospodje: a) kot glavni porotniki: Matevž Hvalec, posestnik in krčmar v Jurkloštru, dr. Juro Virant, odvetniski kandidat v Celju, Franc Kolšek, posestnik na Bregu, Emil vit. Schwarz, posestflik v Koprivnici, Franc Herzmann, hišni posestnik v Celju, Herman Kincl, krčmar v Št. Jurju ob juž. žel., Franc Majcen, posestnik in trgovec v Dolu, Mih. Guzej, posestnik v Repnem, Anton Murko, hišni posestnik v Gelju, Jožef Polanetz, trgovec v Celju, Herman Halm, posestnik na Golčah, Ivan Gosak, posestnik v 2ičah, Martin Zidar, posestnik na Dobrni, Ivan Plevnik, posestnik na Brodah, Anton Hočevar, posestnik v Dornavi, Martin Bač, trgovec v Olimju, Ivan VoSnjak, tovarnar v Šoštanju, Jurij Dimec, posestnik na Gorici, Anton Frieelj, posestnik v Kokarjih, Oskar Urban, posestnik v Konjicah, Ivan Lovrenčak, posestnik v Lemberškem trgu, Jožef Pauer, trgovec v Braslovčah, Jože Kolenc p. d. Pilpah, posestnik v Gornjemgradu, Tone Ottenschlager, sedlar na Vranskem, Blaž Simonišek, krčmar v Celju, Julij RaRusch, trgovec v Celju, Ivan Orož, lesotržec v Zrečah, Karol Samec, posestnik v Škofjivasi, Ivan Prekoršek, posesthik v Višnjivasi, Jože Janežič, posestnik v Brežicah, Alojzij Juvančič, posestnik v Loki, Martin Slanič, založnik tobaka v Brežicah, Karol Kristan, oskrbnik premogokopa v Zabukovci, Anton Uratarič, trgovec v Kališovcu, Anton Strojnik, tovarniški oskrbnik v Mislinju, Fran Wo- ohnagg, tovarnar v Šoštanju; — b) kot nadoraestni porotniki: Janez Mihelisch, poslovodja v Cslju, dr. Vinko Dolsehein, posestnik na Teharjih, Jakob Kožuh, posestnik v Škofjivasi, dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju, Ivan Holobar, posestnik v Kasazih, Jakob Rotar, posestnik v Dobrišjivasi, Ivan Fon, c. kr. gimn. prof. v Celju, Josip Sirca, posestnik itd. v Žalcu, Blaž Šmarčan, pek v Celju. Cerkvene stvari. V Ljatomeru se obhaja čez binkoštne praznike sv. misijon. Vodijo ga čč. oo. jezuitje. Sv. Dnh na Ostrem vrhu nad Lnčami. Kmalu bo preteklo leto, ko so bili pri nas na prvo nedeljo po binkoštih lanskega leta ljubi romarji vrJi pevci in pevke od Jarenine in tamošnjih bližnjih krajev. V soboto zvečer so nas iznenadili pri blagoslovu s svojim krasnim petjem. Spoznali smo še potem zvečer, kolika pevska moč je bila tu zbrana, a ni ji bila dana prilika, (ker poprej nismo vedeli, da nas taki ljubi Slovenci obiščejo) da bi mogli še drugi dan svoje pevske vrlo zmožne glasove zložiti v veličasten zbor v čast božjo in v slavo prekrasne slovenske pesmi tu na nemški meji. Ljuba, predraga, visoko cenjena pevska moč, ki bivaš doli v slavnih Slovenskih goricah. poiSči med seboj potrebnega sporazumljenja in pridi še k nam na slovenski vrh k Sv. Duhu! Tu je potreba, da narod spoznava moč cerkvene in posvetne pesmi. V družbi je moč, zlasti v pevskem zboru. Prosimo prav prisrčno, ako se tako sporazumljenje doseže, blagovolite nam naznaniti poprej pesmi s partituro, ako pa seboj pripeljete za vas že vajenega organista, }e pa še mnogo boljše. Zivele slovenske pevke! Živeli slovenski pevci! Na svidenie! Društvena poročila. V Št Lovrencn nad Mariborom bo imela ženska podružnica sv. Cirila in Metoda na binkostni ponedeljek ob 4. popoldne pri g. Vin. Novaku občni zbor z velezanimivim vsporedom. Igralo se bo tudi: «V Ljubljano jo dajmo!» Narodna dolžnost je, da podpiramo šentlovrenske Slovence v njihovem boju proti nasprotnikom. Na binkoštni ponedeliek torej naj pride vsak zaveden Slovenec iz dravske doline od Maribora do Dravograda v Št. Lovrenc, da se tamkaj navduSujemo za skupne narodne vzore! Na svidenje! Bralno drnštvo pri Sv. Marku niže Ptuja bode s pomočjo Marijine družbe na občno željo zopet igralo «Lur8ko pastarico» in sicer za domačine na binkoštno nedeljo ob 4. uri popoldne, za tujce pa na binkoštni ponedeljek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: 20 v, sedež 40 v. Odbor. V Babincih pri Ljntomern priredi gasilno društvo na Grlavi pri g. Serec-u na binkoStni ponedeljek ob 4. popoldne tombolo. Kmetijsko društvo v Sv. Martinu na Paki imelo bo v nedeljo dne 25. t. m. svoj redni občni zbor v občinski pisarni. Zborovanje se začne ob 4. uri popoldan, ako bi pa ob 4. uri ne bilo zadostno Stevilo udov, vršilo se bo zborovanje 1 uro pczneje pri vsakem številu udov. Vspored: 1. Odobrenje računa za leto 1901; 2. Volitev načelništva; 3. Volitev razsodišča; 4. Slučajnosti. Koncert bral. društva v Gor. Radgoni. V nedelio, dne 4. maja obiskali smo koncert, prirejen od bralnega društva Gornje Radgone. Lepi, veliki prostori gostilne gosp. Feigl-a bili so natlačeni ljudstva, čeravno vsled slabega vremena ni bilo sosedov. Tamburanje menjavalo se je s petjem in deklamacijami pod vodstvom g. organista Janka Ciriča ter jz nastopom gornjeradgonske četvorice na lok. Pevska zbora, raoški in mešani, bila sta izborna. Nekatere pesmi so tako ugajale, da je ljudstvo navdušeno zahtevalo večkratno ponavljanje. Deklice so prav ljubko in s pravim čutom deklamovale. Tarnburanie je kakor vselej celemu občinstvu ugajalo in nas zelo razveselilo. Najbolj nas je pa usupnila novosestavljena gornje-radgonska četvorica na lok, ki se je v zadnjem času sestavila in ki obilo obeta. To je zopet lep dokaz, kako tu napreduje narodna zavest, vkljub zavisti in oviram nasprotnikov. Slava njim, ki se trudijo za narodno stvar in nam s tem priliko ponudijo se prepričati, da le trdne volie in truda je treba Slovencu, da doseže vse, kar mu drago. Ziveli! Slava tudi njim. ki neustrašeno s svojo odločnostjo dičijo društvo v prvi vrsti 6. gosp. predsedniku in gosp. c. kr. notarju Ot. Ploj-u. Sv. Jnrij ob Sčavnici. Od nekod se nam piše. Bolj, kakor kaj drugega, gnala me je radovednost na to veselico. Dasiravno ni tu pri nas bralnega društva, vendar sem po sosednih župnijah obiskal veselice, pa sem si mislil: Od Sv. Jurija je toliko dopisov čitati, kakor se borijo itd., pa sem jo potegnil na slavnost dekliške zveze, češ, kako bo neki izpala. Pa bil sem presenečen. Gospod urednik, naj Vam samo razložim, tudi Vi boste strmeli. Najprej se je igrala krasna igra «sv. Neža». Ulogo Simforijana in Klavdije so igrali tako izborno, da smo mislili, da imamo pred seboj res rimskega sodnika, ki je obsojeval kristjane v smrt in njegovo ženo, ki se je trdovratno držala vere svojih očetov, ter je ni ganil noben čudež sv. Neže, ki je s svojo milobo in stanovitostjo očarala vse. Zastonj so bile zapovedujoče besede vestalk, naj daruje bogovom, zastonj sladkanje okinfienih rimskih rasposajenk, naj se jim pridruži; Neža ostala je zvesta svojemu ženinu Jezusu. Solze nam je privabilo v oči milo toženje matere sv. Neže, da Bog ni podelil tudi njej mučeniškega venca; in ko je pribežala Emerencija vsa krvava, slišali so se med gledalci bolestni vzdihi in vskliki. A nismo se mogli zdržati več solz, ko je Emereneijana umrla v rokah Lucine, ki je milo in žalostno prosila, naj tudi njo Bog pokliče k sebi. — Ko so nam po konCani igri zapeli pevci in pevke krasne pesmi, smo se nekoliko oddahnili in potem so mladeniči predstavljali prelepo igro »Sanje« istotako izvrstno. — Bog in domovina! Odbor mlekarske zadrnge pri Sv. Bolfenkn v Slov. goricah čutil se }e prijetno primoranega izreči najsrčnejSo zahvalo sledečim blagim dobrotnikom, ki so mu poslali obilne podpore v zadružni namen in sicer: Gospici Gerti Gomilšak v Gradcu in njenemu bratu g. c. kr. profesorju veronauka v Trstu Jakobu GomilSak, gospodu dvornemu svetniku Karolu Lubec v Ljubljani, g. dr. Jož. Kronvogel, c. kr. okrajnemu sodiiiku pri Sv. Lenartu, g. dr. Franc Firbasu, e. 5tr. notarju v Mariboru, čč. gg. župnikoma Antonu Muršec v Špilfeldu in Alojziju Šuta pri Sv. Marjeti pod Ptujem, č. g. vpokojenemu vojaškemu kaplanu Franko Frasu v Radgoni, nadalje gg. dr. Toplaku, sodnemu tajniku v Ljubjani, dr. Kajsersbergerju, okrajnemu zdravniku v Krškem, Francu Braček, sodnemu tajniku v Bosanski GradiSki in Francu Muršec, krojaškemu mojstru v Mariboru. Bodite prepričani preblagi dobrotniki, da ste s svojimi veledušnimi prispevki podpirali Bolfečanom prekoristno napravo in da Vam bodo iz srca hvaležni sedajni posestniki, že bolj pa pozneji rod, ker poskrbelo se bode, da se VaSa častna imena ne pozabijo. Torej Se enkrat, ljubi Bog Vam obilo povrni, kar ste storili s svojimi darovi v blagor svojih sožupljanov! Hvala prisrčna dalje posojilnici v Ptuju! Hvaležno moramo se pa pri tej priliki spomniti tudi dičnega našega poslanca dr. Ploja, kateri se je mnogo prizadeval, da je zadruga dobila državno podporo in gosp. Jelovšeka, potovalnega učitelja, kateri nas je poučeval in nam pripomogel do deželne podpore. — Posebna hvala še naši neplačani, zelo marljivi agentovki v Gradcu! Sv. Benedikt v Slov. goricah. Predlansko poletje osnovali so trojiški, benediški in bolfenški narodnjaki posojilnico s sedežem pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Ustanovili so jo zato, da bi ne bili odvisni od stare trojiske posojilnice, ki ie v rokah naših političnih nasprotnikov, akoravno sta jo ustanovila dva župuika. Umevno je samo ob sebi, da je nova slovenska posojilnica zadela takoj začetkom pri trojiških tržanih ob hudo nasprotstvo. Temu nasprotstvu se je posojilnica sedaj umaknila in na zadnjem občnem zboru se je sklenilo posojilnico preseliti k Sv. Benediktu. Prav so storili. Pred dvema mesecema je začela poslovati in je imela v teh dveh raesecih več prometa, kakor prej v poldrugem letu. Hvala Bogu in našim odločnim možera! Sedaj se nam ne bo treba vklanjati kakemu Golobu ali Steinbauerju. Zato pa predragi rcjaki benediški, kdor ima kaj denarja, naj ga vloži v domačo posojilnieo, kdor pa ga potrebuje naj si ga pri njej izposodi; dobiček bo ostal doma! Načelništvo naše posojilnice ima v rokah moč jeklenega značaja, na katerega se lahko bolj zanesemo, kakor sami nase. Iz drugili krajev. Predrzen jnnak. V Velikem Varaždinu je umrl pred kratkim stotnik Robert Kompf iz Beldenšteina v 37 letu starosti. Ta čast- nik je naredil v življenju veliko jako čudnih in «junaških» stvarij. Ko \e enkrat pri in- špekciji generalmajor Groney stal pred čast- niškim kazinom in prosil ognja, je skočil s prvega nadstropja in je imenovanemu po- stregel. Enkrat je napravil stavo, da se po- skusi z vlakom v gotovi daljavi in je stavo dobil. Iz Velikega Varaždina je pritekel v Dobrezin v 3 in pol urah; družino, ki je stanovala v prvem nadstropju je obiskal sede na konju. Skočil je iz železničnega mostu, ki gre čez Koroš na led v globočino 15 metrov in pri tem se je poSkodoval, da je zlomil obe nogi. Ko je ozdravil je bil prestavljen v Bozen, in skoro je priSel zopet v imenovano mesto, kjer je naSel slednjič smrt. Pregovori o dolga. Bog te varuj dolga in slabega tovariša. — Mrtva glava dolgov ne plača. — Težko onemu do smrti, kdor &i dolg oprti. — Obetanje, najtežje dolgovanje. — Dolg je nesrečen drug. — Kdor ima dolg, ni niti na Božič vesel. — Najboljše prijateljstvo neha često z dolgovi. — Kdor svojo hiSo s tujim denarjem zida, ta sebi bremen zida. — Kdor se varuje dolga, njemu je lep svet. — Kdor z dolgom druži, on vedno godrnja in toži. Pismo ljubemu Bogn je pisal neki BoSnjak v Sarajevem. Naučil se je bistri Bošnjak brati in pisati in s tem je med dobrimi Bošnjaki, ker Se ravno ti umetnosti niso udomačeni, postal popoln učenjak. Toda učenjak še ni bil s tem zadovoljen, njegovo srce je hrepenelo po višjem. Toda vse, kar je počel, ponesrečilo se mu je. Smolo je mož imel. V glavo moževo je šinila jako dobra misel. NaS vrli BoSnjak vsedel se je za mizo in napisal lepo pismo ijubemu Bogu, v katerem mu je potožil vse, kar ga je težilo in ga prosil za službo. Pismo je naslovil: »Ljubemu gospodu Bogu v nebesih, zadnja poSta paradiž.« Ne ve se, kje je ta natančni naslov zvedel. Na nasprotno stran zavitka pa je napisal svoj naslov in vrgel pismo v bližnji poStni nabiralnik. Poštni uradnik beroč nenavaden naslov, prišel je v nemalo zadrego. V dolgoletni njegovi službi se mu ni primeril še slučaj s takim naslovom. Toda uradnik si je pomagal in napisal na zavitek: Zaradi pomanjkljivih poštnih zvez z naslovnim krajem se adresatu pismo ne more odposlati, retour! Kajpada, da je bil naš Bošnjak ne malo poparjen nad švabskim poštnim uradnikom, ki niti ne ve, kje ljubi Bog stanuje. A zvita buča našega Bošnjaka vedela si je pomagati. Zopet se je vsedel in proti uradniku v lepih besedah se pritožil na bosansko vlado in ob jednem s pritožbo prosil za kako prijetno službo. In sedaj pravijo zlobni jeziki, da naš Bošnjak nestrpno pričakuje in pazljivo čita bosanski vladni list, kedaj dobi naprošeno službo. Crospodarske drobtinice. Za škropljenje trt, se k bakreni galici posebno rad primeša »Paurov patentirani lug«, kateri se bolje prilega škropivu kakor dosedaj rabljeno apno. S priraešanjem tega luga se potrebuje polovico manj bakrene galice in je zraven tega tudi veliko ceneji kotgalica. S »Paurovim patentiranim lugom« poškropljene trte obrodijo kaj dobro in se razlikujejo od drugih v tern, da so jako lepe, zdrave in Se pozno v jeseni /.elene. Tudi se s škropljenjem tega »Paurovega patentiranega luga« zabrani gnjiloba grozdja. To resnico potrjuje več izkušenih vinorejcev v konjiskem in Šmarskem okraju, ki »Paurov patentirani lug« z najboljšimi uspehi že več let rabijo. Pripravi se »Paurov patentirani lug« na ta način, da se posebej raztopi v gorki vodi in še le potem primeša raztopljeni galici. Za prvo Skropljenje se vzame 1 kg. bakrene galice in 1 kg. »Paurovega patentiranega luga«; za drugo škropljenje pa 1 in pol kg. bakrene galice in 1 in pol kg. »Paurovega patentiranega luga« na polovnjak vode. Dobiva se v vsaki večji špecerijski trgovini ali pa pri izdelovatelju Konradu Pauer na Polzeli v Savinjski dolini. Vinogradniki, škropite in žvepljajte trte! Ker je prav gotovo, da bodeta tudi letos nastopila peronospera in plesnoba, je neobhodno potrebno, da o pravem času Skropimo in žveplamo. Prvič se škropi, kadar trta napravi 4 do 6 listov, drugič čez 4 do 5 tednov, tretjifi koncem julija. Ob prav vročih urah t. j. od 11 predp. do 3 pop., kakor tudi tedaj, ko je na listih rosa, naj se ne Skropi. Modra galica in apno naj bodete v pravem razmerju. Na 1 hl (100 1.) voue se vzame l1/« do 2 kg modre galiee In l'/4 do 2Vs kg ugašenega apna. Razglas. Občine, okrajni zastopi in kmetijske podružnice dobivajo lahko smodnik za streljanje proti toči za znižano ceno 76 vin. kilogram od deželnega odbora štajerskega in sicer: a) v zabojih po 25 kilogramov; b) v sodih (znotraj vreča) po 112 kg. Naročila se naj pošljejo deželnemu od- boru pravočasno, t. j. dva ali tri tedne, predno se smodnik rabi, da se zabrauijo slučajne zamude pri pošiljanju, ker vlaki za prevažanje smoduika ne vozijo vsakodan. Pri naročevanju naj se natauko naznani železniška poslaja, do katere naj se pošlje smodaik. Smodnik razpošilja c. in kr. topničarska upravnica (k. u. k. Artill. Zeugsdepot) iz smodniškega skladišča v Kalsdorfu. . Cena smodniku je proračunjena z ?kladanjem, potem z vožnino od smodniškega skladišča Kalsdorf do železni6ne postaje Kalsdorf za zaboj po 25 kg na 20 K 44 v. in za sode po 112 kg na 91 K 2 v. Označena svota se naj pošlje z narožilom vred deželnemu odboru. Nepokvarjeni sodi in vreče se vzamejo nazaj franko postaja Kalsdorf proti 15 % P^stojbini za obrabo. Posebno pa se opozarja, da se smodnik, ki je kupljen za streljanje proti toči, ne sme rabiti v noben drug namen. 229 2—2 Gradee, dne 19. aprila 1902. — Od dežel. odbora štajerskega.