Posamezna šte?. ?0 vin. Siev. 216. PoStnina - * sH?" - pavšalirana. VLinHilani, v soboto, dne 20. septemDro (919. Letu m • SLO T ENE C« velja f« poitl n na strani Jngo- slavijo la t Ljnbljanl! ta oalo leto uprij .. K 84*— n sel lota „ .. n 42»— sa o«trt leta * .. „ SI*— saoameoM „ .. „ 7'— la taoiamatvo oololetno K 85*— (a Sobotna Izdala: sa Kaoolo Isto.....K 1B*_ sa iaosomstvo. 20- sass Inseratfi Enostolpna petltrorta (H am široka ln 3 mm Tisoka aB of« prostor) n enkrat . . . p« % 140 uradni rasglait . 90 K 1-86 Pri narodna aad 10 oktav popust. najmanjši oglas 5tytu Kl*— Enostolpna petltvrsta K izhaja vsak dan lrmntfl po* sodeljok la dan po praznika, ob S. ari slutrak BV Orodni 3 Ivn je v Kopitarjevi ali o) Itor- 6/111. Bokoplsl so no vračajo; nclranklrana pisma so aa sprejemajo. Ursdn. telet. m. BO, oprava. St*. 328, FolftICen list za slovenski narod. Uprava |o v Kopitarjevi nI. 6. — Bafoa poitao hran. ljubljanske it. 650 sa naročnino ln it 349 aa oglaao, avstr. In 6eiko 24.797, agr. 28.511, bosn.-hero, 7563. Sociaircs* demokr^clia in naše Spisfost v Julijski IrazčifI. Ker bodo, kakor govore vsa znamenja, ukrepi mirovnega posveta v Parizu zanikali našemu ljudstvu pravico, Ha. odločuje o svoji usodi, bo ta naj-odličnejši del našega naroda predan in podvržen tuji državi. Kako bo naše ljudstvo doli živelo, kaj pa tam trpkega in (težkega čaka, je vprašanje, ki mora živo zanimati celo našo državo. Naša 'dolžnost je, obrniti vso skrb in vso pažnjo temu problemu, ki zadeva naše kulturno življenje in naš nacionalni obstanek usodno in odločilno tako, da 6e vse nevarnosti, ki nam so pretile tekom zgodovine, s tem nc dado niti jjrimerjati. Narod, ki je zrel, se mora ravnati po dejstvih, kakor so, in ne Po dejstvih, kakor bi želeli, da bi bila, n v resnici niso. Zato moramo z največjo stvarnostjo in nepodkupljivo res-nobo razmotrivati razmere, ki čakajo naše pleme v Italiji. Bila bi lahkomiselnost in širokovestnost brez primere, ako bi nesrečo našega ljudstva izrabljali v postranske in demagoške namene. tV, Italiji so vse stranke in vse socialne struje vsled polstoletne smotrene nacionalistične vzgoje v svoji dušev-nosti tako napačno orijentirane, da imajo glede našega plemena skoz in skoa neosnovane in krivične sodbe. Edino ena struja je, ki se je znala osvoboditi v boju zoper obstoječi red krajevnih predsodkov in se je duševno osamosvojila. To je italijanska socialno demokratična stranka, ki je tekom svetovne vojne kot edina med socialističnimi strankami vojskujočih se držav r ohranila zvestobo naukom mednarodnosti in antimilitarizma. Njeno mesto v internacionali je odlično in njen odpor proti obstoječemu sistemu je tak, da vstopa v tretje internacionalo fcn pošilja Morgari-ja kot odposlanca v Moskvo. Izmed vseh strank v Italiji je ta po svojih težnjah in svojem značaju najbolj sposobna, da razume naš položaj. Ona ima v sebi zmožnost, nam biti pravična. Vse druge skupine stoje v tem oziru pod njo. Njeno stališče do našega ljudstva je zato odločilno. Da spoznamo njeno stališče, moramo v interesu naše države zbrati natančno in pregledno vse, kar prihaja tu v poštev. Socialistični voditelj Giuseppe Passigli, glavni urednik »Lavoratora« (14. septembra t. 1. mu je poveril stran- kin zbor v Trstu tudi za nadalje vodstvo tega lista) je napisal 23. avgusta članek: »Ragioniamo«, ki ga v izvlečku ponavljamo dobesedno: »Delavska zbornica sprejemajoč manjšino slovenskega delastva. ki živi v Trstu, odteguje te delavce vplivu sovražnikov (italijanskega) naroda (s tem misli seveda Jugoslovane, op. ur.) in jih polagoma pretvarja v prijatelje našega naroda, ker se polagoma vživljajo z našimi italijanskimi delavci v italijansko socialno in politično življenje in žive v istih stiskah in istih stremljenjih z vsemi delavci Italije in se čutijo brate tega delavstva. Ko se nam je posrečilo, da smo pritegnili v splošno delavsko (italijansko) zvezo vse delavstvo Julijske Benečije, smo izvršili čin izredne nacionalne (italijanske) politike, katerega tisti, ki bi ga morali, niso cenili dovolj visoko. (V mislih ima seveda italijansko vlado. Op. ur.) Vsak delavec, ki ga pridobimo mi za delavsko zbornico, pomenja gotovo enega sovražnika manj za naš narod. Poglejmo, kako je ta delavski razred znal vstati, ko je v resnici grozila jugoslovanska nevarnost.« (Da ne bi rekel »Naprej«, da se je vse to zgodilo glasom »Slovenca«, navajamo natančno vir: »II Lavorato-re Anno XXV — N. 4374, Trieste, Sa-balo 23. Agosto 1919.) Drugi vir, ki prihaja v poštev za ugotovitev stališča italijanske socialne demokracije do jugoslovanskega ljudstva na Primorskem, je razgovor, ki ga je imel rimski dopisnik lista »II Resto del Carlino« s tržaškim soc. voditeljem koncem avgusta t. 1. Razgovor je objavljen v »II Resto del Carlino« v številki z dne 25. avgusta. Priobčujcmo mesta, ki nas zadevajo, dobesedno: »Socialnodemo-kratični voditelj je odločno zanikal, da bi bili tržaški soc. demokratje (tudi slovenski? op. ur.) storili kaj, vsled česar se bi jim moglo očitati avstrija-kanstvo in jugoslavofilstvo. Dejal je: »Kar se tiče slovanskih teženj po Trstu in Julijski Benečiji (prosim: Julijski Benečiji! op. ur.) smo vedno nastopali proti njim, kakor je bilo treba.« Na vprašanje, ali mednarodnost socialne demokracije ni inorda škodljiva sedaj, ko bi bilo treba v zasedenem ozemlju prav posebno poudarjati italijanstvo, je odgovoril socialnodemokratski voditelj, da se vprašatelj moti, če misli, da je delovanje po mednarodnih načelih protinarodno, ker je stvar ravno nasprotna. Ravno zato. ker naša stranka sprejema brez razlike Italijane, Slovane in Nemce in ravno tako delajo tudi našo strokovne organizacije, ko so t odoqovornl strankini politiki I tajniki organizacij brez izjeme Italijani, ravno zato opravljamo nacijonalno (italijansko) delo. Pomnite, da se na strankinih shodih govori izključno italijanski, da-siravno so navzoči sodrugi drugega jezika; pomnite, da se sedaj govori samo italijanski na shodih organizacij, ko so bile še pred kratkim dvojezične; pomnite, da se v vseh 35 kulturnih krožkih, ustanovljenih v mestu in po deželi no naši stranki, čitajo samo italijanski listi, izvzemši enega, neko slovensko revijo! Ali se vam ne zdi, da bi nacijonalisti morali resno upoštevati tudi to naše delovanje, ki je neposredno ali posredno v korist italijanstvu?« Na oficielnem strankinem zborovanju v Trstu je dne 14. septembra italijanska socialna demokracija odpravila samostojne jugoslovanske skupine v strankini organizaciji. Sodrug Tuntar, ki je o stvari referiral, je izjavil: . . . »ne moremo več pripustiti, da bi sc vršila kakršnakoli delitev po narodnostih.« To je stališče, ki ga zavzema italijanska socialna demokracija napram jugoslovanskemu gibanju v Julijski Benečiji. Kaj more pričakovati naše ljudstvo od drugih skupin, si lahko vsakdo misli. Če jc duševno najbolj somostojna, v narodnih vprašanjih izmed vseh strank v Italiji najbolj eman-cipirana stranka t&ka, potem jc položaj naših ljudi v teh krajih neizmerno težak in trd. Ker hočemo pa biti popolnoma stvarni, nočemo spregledati možnosti, da obstojajo v kraljestvu med socialisti skupine, ki so v tem vprašanju pravične in zelo razsodne. Če bi bilo to res, potem bi. imeli slovenski socialisti sijajno priložnost, se nasloniti na te struje in izvojevati našemu plemenu v stranki in izven stranke enakopravnost. Če obstoja v italijanskem socija-lizmu pokret, ki je nam v prilog, tedaj je nebrižnost slovenskih socialistov v dvojni meri nedopustna. Njih odgovornost je tedaj tako težka, da se sploh ne da opravičiti. Ni mogoče sicer zahtevati, da bi imel vsakdo pogum in izjavil, da italijanske okupacije slovenskih krajev ne pripoznava ter zahteval brezpogojno pravico samoodločbe za naš narod (nesocialisti so imeli toliko poguma), toda stališče, ki ga je zavzel Henrik Turna, je vendar neopravičljivo, ker je gorostasno. O njegovi izjavi na strankinem zboru je poročal »Lavoratore«: H. dott. Turna porge il saluto dei compagni sloveni... ,Per noi sloveni — dic9 — la Venezia giulia costituisce un' untta geografiea, economica e pure nazionale, mal-grado le diversita etniche.'« (ApJa Jugoslovani nimajo nikakih prav!« do tržaškega ozemlja. Vsakomur je oana možnost, prebrati one številke »Kacapfa«, »Lavoratora« in tržaške »Edinosti«, v kateri je dr. "VVilfan zavračal dokazovanja dr. Turne. Ogorčenje, k'" je vladalo v naši javnosti, je bilo veliko. Strinjamo sc zato z »Naprejem«, da take temeljite razprave »nam niao učenjaški klerikalni reševatelji jugoslovanskega problema še podarili.« (Podarili je posebno dobro. Op. ur.) Medtem ko nima dr. Tuma niti bc-sedice proti itak imperijalizmom, je Ivan Mazovec: Kratka srfes^rvatgka sSov-nisa za Slovance. Sestavil dr. Josip Mencej. Cena 2 K. V Ljubljani, 1919. Natisnila in zalo^. • Učiteljska tiskarna. Preden izpregovorim par besedi o tej slovnici, bi bilo dobro, rešiti najprej načelno vprašanje, ali je nam Slovencem sploh potrebna posebna srbsko-hrvatska slovnica v slovenskem jeziku. Marsikateri bi utegnil to vprašanje zanikati, češ, počemu dvojno delo, saj imamo dosti hrvatskih oziroma srbskih slovnic. Podpisani bi si v tem oziru vseeno usojal zagovarjati drugo mnenje. Posebna srbsko-hrvatska, v slovenskem jeziku pisana slovnica se mi zdi za nas Slovence nujna potreba, in sicer iz več vzrokov. Če vzamemo na primer v roke hrvatsko, v latinici tiskano slovnico, bomo iz nje spoznali ije-kavsko1 književno narečje; nasprotno pa, če se poslužimo srbske, v cirilici tiskane slovnice, se bomo seznanili z e-kavskims književnim narečjem, ki ga rabijo Srbi 1 D-ije-te, 1-ije-po, s-ije-no itd. ' D-e-te, 1-e-po, s-e-no itd. skoro izključno. Recimo, da se mi Slovenci odločimo za e-kavsko narečje, kar bi bilo popolnoma naravno, potem moramo biti pripravljeni na hudo zamero pri nekaterih Hrvatih, dasiravno je tudi med njimi že močna struja za e-kavščino; če bi se pa odločili, da bomo na naših šolah tradirali izključno ije-kavščino, bi bilo to za nas Slovence, ki smo e-kavci, nenaravno, obenem pa zopet nepotrebno oddaljevanje od Srbov. Proučevati bomo morali obe za prvenstvo bojujoči se narečji. Ta boj, ta tekma dveh književnih narečij naj se odigra predvsem na STbsko-hrvatskem teritoriju; mi Slovenci bi se sploh ne smeli preveč vmešavati v ta razvoj, dasi nam bratje Hrvatje ne bodo zamerili, da vkljub vsem estetskim pomislekom z ozirom na večjo melodijoznost ije-kavskega narečja vseeno želimo, da bi zmagalo e-kavsko književno narečje. V tem dejstvu bi namreč zopet videli velikansk in upapoln korak k jezikovni edinosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bi imeli e-kavščino kot skupno književno narečje; nadalnje zlivanje slovenščine v srbohrvaščino in narobe srbohrvaščine v slovenščino bi se pn že vršilo potom evolucije pod mogočnim okriljem skupne državnosti in živahnega medsebojnega prometa, toda brez vsakega nasilnega nedemokratičnega forsiranja. Ta pot, se mi zdi, bi nas najprej in skoro brez boja in odpora pripeljala do zaželje-nega cilja. Kaka pa naj bi Lorcj bi:.* srbsko-hrvatska slovnica za Slovence? Predvsem —nevtralna! Bila naj bi skv-ntra e-kavske-ga in ije-kavskega narečis. *.c se pravi, vse besede, v katerih s?, fw.li*»5 staroslovenski r. (jat), nai bi bile v slovnic označene v obeh oblikah. Če bi se naglasne razlike pri e-kavskih in ijc-kavskih oblikah poudarile že v uvodu, potem bi morebiti zadostovala ena skupna oblika, y kateri bi bili potom posebnega tiska obe obliki razvidni, To vprašanje bi bilo bolj tehnične narave. Nadalje naj bi bila slovnica opremljena s pregledno karto posameznih narečij, ki jc v nekaterih hrvatskih učnih knjigah že uvedena in izborno pomaga pri razlagi. V tej karti naj bi bilo sčasoma, ko se razmere ublažijo, obseženo tudi bolgarske jezikovno ozemlje; zaenkrat si pa tega skoraj nc upam predlagati, ker bi kak prenavdušen Jugoslovan iz te izrecno znanstvene in kulturne zadeve takoj poizkušal narediti politično kupčijo. — Slovnica, kjer bi se posamezna gramati-kalna poglavja vedno obdelovala v primeri z dotično slovensko tvarino, bi bila tiskana ▼ latinici, vendar bi pa morala imeti nekaj primerov r cirilici in v uvodu ali pa na koncu, to je postranska stvar, izkaz cirilskih črk za tisk in pismo. — Pa Se ena stvar bi bila zelo potrebna: na koncu slovnice naj bi bil dodan slovarček nekaterih manj znanih cerkveno-kulturnih izrazov, ki so jih zajeli Srbi iz frško-iztoč- nega vrelca. Ali naj v ta izkaz privzamc-mo tudi mnogoštevilne turcizme, ki so med Srbi in Muslimani, pa tudi med Hrvati, predvsem onimi t Bosni in Hercegovini, zelo v navadi, o t?m bi se veljalo šc porazgovoriti. Mi Slovenci smo hudi puristi, pa nam zato niti številni germanizmi, niti še številnejši in še globlje zasidrani turcizmi ne uganjajo; mi bi najraje videli, da bi izginili oboji, ker le prejasno dokumentirajo našo žalostno preteklost. Tako približno si zamišljam srbsko-hrvatsko gramatiko za nas Slovence m zato me Mencejeva slovnica nikakor ne zadovoljuje. Ta gramatika se mi zdi pre-ccj podobna onim slovničnim podjetjem* kjer se ti obeta, da se boš v 14. dneh »perfektno« naučil kakega jezika r govoru in pisavi. V dobi začetnega navdušenja, ko smo dobili samostojno državo, je na-< stalo med nami Slovenci nekaj knjig, kS vkljub dobremu namenu, ki jih je rodil, vseeno zaslužijo, da jih osvetlimo s kri-> tično lučjo; med take knjige štejem twfi Mencejevo slovnico, o kateri raj sledi par opomb. * V prvem poglavju o izgovora j« cej netočnosti. Glas č Mencej transskrfM-ra s »tjš«, kar jc pogrešeno. Če bi ie hoteli transskribirati, bi označili č kot »t£<* toda ker črke š' nimamo, si moramo nafi Ko se je Velika škola ti Beogradu temeljem zakona od 2februarja 1905 preosnovala v univerzo, jc bilo za začetek tudi imenovanih 8 rednih profesorjev za tri fakulteto: modroslovno, pravno lin tehttiOno* Ti profesorji so tvorili univerzitetni svet pod začasnim predsedstvom najstarejšega člana in so izbirali nadaljnje učne moči ter vršili vse drugo, kakor zakon vcleva. Nadalje je bilo v zakonu rečeno: Fakultetni sveti začno samostojno delovati, kakor hitro bodo imeli vsaj tri rodne profesorje, in poleg tega bo univerzitetni svet vršil tudi njihove posle. Ko univerzitetni svet dozna, da je število rednih rednih in izrednih profesorjev zadostno, se preide k volitvi rektorja in dekanov na fakulteti Taista prehodna določba velja tudi za našo vseučilišče, ki jo stopilo torej v Življenje s tem, da mu je imenovanih 18 profesorjev (univerzitetni svet). To je trenotno njegovo prvo predstavništvo, njegov edini in vrhovni organ. Vseučiliški svet se z b c r c in z a č -n e svoje delo pod predsedstvom najstarejšega svojega člana. Predvsem se bo morda vprašal, ali naj začasno vrši vse za konstitucijo in organizacijo vseučilišča potrebne pošlo sam kot korpo-racija, ali pa naj se takoj razdeli na vseučiliška oblastvi, ki potem vsako v svojem področju izpolnjuje po zakonu mu orlkazane naloge. To drugo alternativo bi bilo priporočati iz mnogih praktičnih razlogov. Naša osemnajstorica profesorjev znači po mojem mnenju zadostno število. da bi se lahko že sedaj izvedla temeljna organizacija vseučiliških obla-stev in tako tudi potrebna razporedba velikega dela. Lahko bi se torej volil rektor kot glava in reprezentant vseučilišča, lahko se organizirajo in začno takoj poslovati posamezno fakultete, ki imajo vsaka po 3—4 profesorje, z izvolitvijo dekana. Ko imamo rektorja in dekana, iimamo tudi že univerzitetno upravo, ki pač sestoja iz rektorja in vseh dekanov. Pri tem seveda posluje zbor vseh profesorjev kot vseučiliški svet na onem področju, ki mu je odkazano po zakonu, zlasti pri vprašanjih, ki se tičejo celega vseučilišča in pa pri končnem predlaganju profesorjev. Temu načrtu pa koiikor toliko nasprotuje dejstvo, da začasno ne morejo v redno akcijo univerzitetnega sveta in pravno fakultete stopiti gg. profesorji Žolger, Pitamic in Vošnjak, ker so še vsi zaposleni na mirovni konferenci in ni Še znano, kedaj se povrnejo. Vendar pa se bo dalo to premostiti po dogovoru med imenovanimi profesorji in med ostalim vseuČiliškim svetom. V vsakem slučaju ho pa potreba, da univerzitetni svet čim preje predlaga imenovanje nadaljnjih profesorjev, cla se s tem sam zadostno popolni, obenem pa tudi zagotovi redna predavanja na glavnih sto-licah vseh fakultet. Prav posebno nujno je tudi. da dobi »univerzitetna uprava« svojo posebno dobro organizovano pisarno s sekretarjem na čelu. Univerzitetna uprava vodi celo imovino univerze, sestavlja letni proračun dohodkov in izdatkov, izplačuje redne izdatke itd. Zlasti cd> ustanovitvi univerze imajo financijalna vprašanja bistveno vlogo in za tozadevno poslovanje je treba strokovno izurjenega osobja. Proračun, ki ga je naša komisija svojčas sestavila in predložila Vladi, treba revidirati in zanj dobiti pokritja v letnem državnem blidgctu. Univerzitetna uprava bo torej morala hitro začeti s tem delom in predvsem osnovati svojo pisarno. Vso navedeno so tiče nekako temeljev organizacije, ki morajo biti predvsem postavljeni, ker od njih zavisi nadaljnja popolnitev in oprema notranjo vseučiliške zgradb«. Poleg zakona so pit, kakor rečeno, začasno merodajne tudi »uredbe« uni-verziiteta u Beogradu. Te uredbe so občne, pa tudi posebne za modroslovno, pravno in tehnično fakulteto. Dočim so po mojem mnenju »občno uredhes še dokaj ujemajo z našim sedanjim položajem m z dispozicijami naše komisije, tega ni moči trditi o uredbah za posamezno fakultete, zlasti kar HČc učnega gradiva-, razporedbe pouka in pa raznih izpitov. Naši fakultetni sveti bodo morali torej glede tega zavzeti svojo stališče in predlagati to in ono premetnbo. Posebej bosta morala fakultetna sveta za bogoslovje in medicina izdelati pofeebne uredbe, ker dotični fakulteti belgrajskega vseučilišča še ne obstojata. Naših vseučiliških profesorjev čaka torej ogromno organizacijskega dela, predno bodo mogli začeti svoj pravi učiteljski in znanstveni poklic. Ali in v koliko bi bilo pri tem potreba sodelovanja naše komisije v celoti ali po Subkomisijah. se lahko še določi. Mnogo bo izključenega glede na kompe-tenčnl red. ki je predpisan po vscuČili-škem zakonu. Vseučiliška komisija obžaluje, da se za nastanitev celega našega vseučilišča ni pridobil še pripraven objekt, ki se zanj potegujemo že mesece in mesece. S tem bi bila odvzeta Tiniver-zitetnemu svetu velika skrb, s tem bi bila otvoritev vseučilišča v času, ki je bil zamišljen tudi zagotovljena. Krepki koraki, ki jih je v tem pogledu — zahvalno ugotavljam — storila zadnji čas naša vlada, doslej še niso rodili koneč-nega ugodnega uspeha. In tako mora vseučiliška komisija žalibog prepustiti to za otvoritev celega vseučilišča vitalno vprašanje nerešeno univerzitetni upravi, ki pa seveda najde za njegovo rešitev vso možno podporo pri naši zelo trudoljubivi nastanitveni komisiji, pri deželni vladi in — o tem smo lahko uverjeni — tudi v ministrstvu prosvete. O tem poročilu, ki naj predvsem služi za orijentacijo, otvarjam razpravo. Čas trka na duri. Tudi zastopstvo naših akademikov je predložilo več vprašanj, na katera treba dati kolikor moči točen odgovor. Navzoči vseučiliški profesorji s komisijo vred so vzeli ta ekspoze na znanje iu izjavili, da bodo o svojih posvetovan jih, ki se takoj prično, poročali v prihodnji seji vseučiliške komisije. Glede na vprašanja dijakov se je ugotovilo, da vseučiliška predavanja prično lahko v novembru na bogoslovni, tehnični in medicinski fakulteti; za otvoritev pravne in modroslovne fakulteto so čas najbrže nekoliko zategne, vendar pa je upanje, da se to zgodi šc pravočasno za zimski semester. Prihodnja, seja vseučiliške komisije bo v soboto dne 20, t. nI. popoldne. v Trstu pogumen dovolj, da imenuje Jugoslovane imperialiste. To se je zgodilo sredi avgusta t. 1. v Trstu pri Sv. Ivanu na »občeznanem Ljudskem odru.« S tem sklepamo. Naša izvajanja naj bodo prispevek k boljšemu razumevanju najvažnejšega problema naše zunanje politike. * Opomb«: Jutri bo ovrgel »Naprej« naSa izvajanja s tem, Ha na* bo imenoval hinavce in izdajalce, rekel bo, da »presega uvodnik v »Slovencu« v svoji hinavski predrznosti vsa dosedania najbolj lainjiva natolcevanja,« da se ne zmenimo zA trpljenje »ondotaega ljudstva*, skliceval sc bo na ŠuSterSiča, na stare letnike »Slovenca«, na papeža in rekel na koncu, da smo podli. Ker nam jc na resno«ti našega lista mnogo ležeče, mu ne. moremo vračati enakega z enakim. Vsak da, kar ima. VsenCiBilče 1sLfMfsSfaii?. (IZ vseučiliške komisije.) (Dalje.) Ustava našega vseučilišča se no razlikuje posebno od ustave vseučilišč v bivši Avstriji, jamči pa krepkejšo avtonomijo, kar se kaže zlasti v prevaž-nem delokrogu »univerzitetne uprave.« V posebnih poglavjih govori zakon Se o učnih močeh (čl. 15—27), o slušateljih (Čl. 28—32), o pouku in izpitih (čl. 33—36), omenja naj se le poglavitno. UČne moči univerze so 1. redni profesorjj, 2. izredni profesorji, 3. docenti, 4. honorarni profesorji in 5. učitelji. Redni ali izredni profesorji morejo postati le priznani znanstveniki ali strokovnjaki, ki jih izvoli fakultetni svet z veČino glasov in jih potrdi univerzitetni svet, potem pa minister prosvete. Za docente morejo biti imenovani kandidati, ki jih izbere fakultetni svet in o katerih vidi. da so delovali in morejo delovati v kaki vedi ali znanstveni stroki. (Instituta »privatnih docentov« zakon ne pozna). Ako za stolico ni rednega ali izrednega profesorja in tudi ne docenta, more fakulteta izbrati za honorarnega profesorja priznanega znanstvenika ali strokovnjaka izven univerze. Učitelji se nameščajo za predavanja živih tujih jezikov na predlog fakultetnega sveta. Pomožno osobje; asistente, kustose, prosektorje, preparatorje itd. voli fakultetni svet na predlog dotič-nega profesorja. Redni ali izredni profesorji in docenti dobivajo v zakonu določeno plačo, učitelji plačo srednješolskih učiteljev, honorarni profesorji ter pomožno osobje pa plačo po predlogu univerzitetne uprave. Redni ali izredni profesorji, docenti ln učitelji se nameščajo s kraljevim ukazom, honorarni profesorji z razpisom ministra, pomožne osebe (asistente, kustose, pisarje itd.) pa namešča rektor. Slušatelji so redni in izredni. Revni in pridni morejo dobiti državno podporo po gotovih pravilih (čl. 32.) Pouk jc svoboden, učne moči so svobodne pri razlaganju svoje vede (čl. 33). Izpiti so diplomski ali doktorski (čl. 36). III. Po tem pregledu jo vprašanje: kako naj se obistini začetna ustava našega vseučilišča? pomagati na ta način, da natančno opišemo lego, ki jo zavzema jezik pri izgovar-javi glasu č. Tudi o izgovarjavi glasu dj (oziroma d) Mencej ne poda točnega pravila, dasi bi to Slovencem kot e-kavcem prav lahko pojasnil. Tisti »le v nekaterih besedah se izgovarja dj, kakor je pisano,« ne pomaga nič! Katere so pa tiste ^nekatere besede«?! Poglavje o naglasu je površno in deloma pogrešeno. Ali Slovenci razlikujemo oba kratka naglasa, padajoči in rastoči, o tem govori Breznik ^va slovnica; isti pisatelj je tudi napisal natančno razpravo o razmerju med slovenskim in hrvatskim naglasom, koje rezultati bi se nam v tej kratki slovnici lahko pregledno podali. Naglas jc pri učenju srbohrvaščine skoraj najbolj važen, zato ga ne kaže tako omalovaževati, — Na strani šesti čitamo: »Včasih skoči akcent cclo na predlog, zlasti če je beseda krepko poudarjena.« Ta ^zlasti« ni na mestu, kajti če je beseda krepko' poudarjena, pa sc pred njo nahaja predlog, potem v knjižni izgovarjavi naglas mora nazaj na predlog, dasi rad priznam, da se ta raba v navadnem govoru vedno bolj izgublja, — V tretjem poglavju izvaja Mencej med drugim, da sc »v snrv. vriva kakor v slovenščini 1 v sku- 1 To je pisateljev izrazi za dolgi in kratki padajoči naglas. pini pj, bj, vj, mj, torej pij, bij, vlj, mlj«. No, v slovenščini je ta pojav vsekakor manj konsekventen, kakor pa pri Srbo-Hrvatih, kajti sicer bi mi morali pisati snoplje, zdravljc, drevlje, kravlji , . . Pri spregi Mcncej v sedanjem času prve osebe omenja kot izjemi samo glagola moči in h tleti, ko bi vendar lahko v vsaki boljši gratoatiki, razen hoču, neču in mogu, dobil v sporadični rabi tudi vidu in velju. Dalje se zdi, da je Mencej prezrl pravilo, da se jc »je« (— i.J pred o, ki jc nastal iz 1, izpreminja v ije-kavskem narečju v i, na primer iz htjeo : htio, ker bi sicer ne bi dal tiskati oblike htjeo (str. 10). Pisatelj pravi na strani deseti pod črto, da se imperfekt in aorist nahajata »večinoma v knjigi. Komur jc samo do ustnega občevanja, naj namesto njih rajši rabi perfekt.« Ta nauk se mi zdi zelo po-grešen; ne samo, da aorist in impf. še zelo krepko živita v Srbiji, Bosni in Hercegovini, v vsej notranji Dalmaciji, pa tudi ob obali, marveč rabi ga tudi Hrvatska, predvsem v tistih krajih, kjer ni vpliv tujega jezika pokvaril domače govorice. Na nemški oziroma mažarski periferiji, nadalje ob meji Slovenije med kajkavci res da odmirata, kar jc prav naravno in odgovarja splošnemu jezikovnemu razvoju. Kdor si pa hoče pcrfp.ktno prisvojiti naše sosednje srbsko-hrvatsko narečje, naj sc pa Ic privadi tudi aoristu in impf„ ker bi ia sicer Bosanci krstili s Švabo, Srbljanci pa poleg tega še s »prečaninom«.1 Pri glagolu htjeti navaja pisatelj za impf. oblike htijah, hočah, hotijali, ščah in kčah (str, 11), katera oblika pa je pismena, tega nam pisatelj ne pove. Nejasno jc, kako naj tvorimo aoriste pri glagolih II. vrste, kdaj z vrstno spono -nu, kdaj pa brez nje. —, Pri futurumu pogrešamo popolnoma dejstva, da Srbi skoro izključno (izvzeti so glagoli na -či) vežejo infinitiv z glagolom hoču v eno besedo, na primer: prosiču (— prosit ču), radiču (= radit eu) itd. Pri deležnikih je pa pisatelj menda popolnoma pozabil na ono značilno dolžino, ki se nahaja na zlogu pred deležniko-vim nastavkom. Poglavja o sklanjatvi samostalnika, pridevnika, števnika in zaimka so semin-tja posejana z naravnost neodpustnimi napakami. Da zopet omenim samo najvažnejše: 1. ^Dvojine ni,« trdi pisatelj na strani 14. To jc res, toda za slavista s tem stvar še daleko ni odpravljena, kajti v srbohrvaščini so tako značilni ostanki dvojine — celo do incl. številke 4 — da njih nepravilna raba Srbu in Hrvatu takoj pokaže tujca . , t 2. V srbohrvaščini se namesto otrok rabi izraz dijete, v pluralu pa djeca (sing. 1 Človek, ki pride od spreko« Save oziroma Donave, slovenski javnosti in poklicanim faktor« jem radi omogoče&ja otvoritve univerze. Po predpisu univerzitetskega zakona konstituirani univerzitetni sVfet prvih imenovanih profesorjev univerže v Ljubljani se obrača do slovenske javnosti in poklica, nih faktorjev, da mu priskočijo na pomoč in pomagajo pospešiti otvoritev našim dijakom tako nujno potrebne in za naš kulturni napredek tako važne najvišje šolske in znanstvene institucije, kakor je naša univerza. Najprimitivnejši pogoj za mož« nost poslovanja vseučilišča pa še ni izpolnjen. Univerza in preccjšen del profesor-jev in dijakov jc in — kakor se je bati tudi ostane brez strehe. V vprašanju poslopja naj naša javnost podpre tozadevno akcijo univerzitetnega sveta, v vprašanju stanovanj pa naj nam tisti, ki jim je ležeče) na naši univerzi in ki gojc do nje timpo-tije, pomagajo, da sc hitro in ugodno oredl stanovanjsko vprašanje tudi za na«. V tem pogledu je sedaj najnujnejša potreba predvsem ta, da dobe čim preje primerna »ta« novanja oni že imenovani profesorji, ki jih! še nimajo. Naloga v univerzitetnem svetu združenih profesorjev jc, da vsestranski* organizirajo mlado univerzo. Dela imajo te* daj vsi preko glave. Ako pa jih je več brezi stanovanja, je to delo sploh izključeno« Omenimo naj le mimogrede, da sta ravnd člana, ki sta po svoji prejšnji univerzitetni službi najstarejša ter imata tedaj ▼ tem oziru največ prakse, brez stanovanja in da( se eden izmed njih nahaja naravnost ▼ ne« mogoči situaciji, ker mora s številno rod* bino bivati v podstrešni sobici v neki od« daljeni vasi na deželi. Pa tudi za bodoče! je to vprašanje tako važno, da dobi na pr4 naša univerza znamenitega učenjaka za srbsko-hrvatski jezik in književnost le tedaj, ako mu preskrbi stanovanje. Mnogo« kaj bo treba tudi ukreniti glede dijakov, Vse to pa sc že zelo mudi, pa se ne mora več čakati na to, ali se bo čez daljši rok posrečilo kako stranko dovesti do tega^ da zapusti svoje stanovanje ali ne. Kake gotovosti pa, ali se bo odkazalo kakemu profesorju stanovanje ali ne in kdaj, ni no« bene. Mogoče je, da pridejo tisti profesorji, ki imajo biti šele imenovani, spiobl zadnji na vrsto aH pa nikdar. Bela Ljubljana pokaži, da visoko ceni svojo univerzo in iskreno ljubi svojo mladino in da ji ja resno na tem, da sc univerza čim preja uredi in otvori. Narodna dolžnost naših or-i ganizacij in tudi posameznikov je, da sa odzovejo našemu pozivu in pomorejo pa svojih močeh. Nasveti in ponudbe naj Ml Bjšiljajo univerzitetnemu svetu v Ljubljani, eželni dvorec, | • Univerzitetni svet univerza v Ljubljani —r.: NaErf u one- Ji M alkoholizma. (Dalje.) To poglavje obsega obrtne določb® ki se delijo v: a) splošne določbe o točenju in drobni prodaji alkoholnih pijač; b) določbe o nadrobni prodaji alk(>i holnih pijač izven gostiln in kavarn; c) določbe o gostilnah in kavarnah^ kjer se točijo alkoholne pijače in d) določbe o produkciji brezalkohol* nih pijač. Poleg načelne določbe v prvem po* glavju, da se pijanost kot taka kaznuje* se nahaja težišče načrta ravno v obrtnih! f. g.), kar sc zdi, da Menceju ni znano* (Cf. str. 15!) 3. Pravopis jc v srbohrvaščini fone-i tičen, pa se tudi sicer v marsičem razlikuje od slovenskega. Tako jc treba rodilnik cdn. pisati koča, nc pa kolca (od kolac)j pisati sc ne sme pet-deset, šest-deset, de-vet-deset (Cf. McnCcj, str. 23), pač pa bi maralo biti pravilno pedeset, šezdeset, de« vedeset; ne piše sc jedan-put, marveč je« dam-put. Dalje sc nc sme pisati Zagreb« čanin, kot čitamo v Mcncejevi knjig (str, 16), marveč Zagrep-čanin, — ne jag-nje, marveč jan je, pa tudi nc vruč, marveč vruč. Ta poslednja napaka se ponavlja nnjmanj 17krat, torei o tiskovni napaki, ki bi jo korektura prezrla, ne more biti go vora! 4. Pri mehkih »oglasnikih je pisatelj pozabil na d, lj in nj, 5. Pri nedoločni sklanjatvi bi bil pisatelj lahko omenil slovenske prislove zlepa, zgrda, dodobra, zarana, itd., pa bi bila ta sklanjatev Slovencem takoj in jasno razložena. — Pisatelj tudi trdi, da se »svojilni kakor tudi vsi naslednji zaimki sklanjajo kakor pridevniki moj, tvoj, svoj, naš, vaš, njegov, njezin, njihov«. Ta trditev je napačna, kajti zaimki njegov, njezin in njihov se sklanjajo po nedoločni sklanjatvi, kar pa o drugih primerih ne smemo trditi. 6. V tož. ednine osebnega zaimka za ženski spol se zdi, kakor da bi pisatelj oblike »je« sploh ne poznaL doio&eh. Dosedanje obrtne določbe, ki ■d imele namen omejevati alkoholizem, |K» bile tako pomanjkljive in mnogokrat tadi tako zgrešene, da moramo brez dvoma pripisovati ravno temu dejstvu glavno krivdo, da se je alkoholizem med ljudstvom tako vkoreninil, da ga dosedaj ni bilo mogoče izruvati. Uprav radi tega je bilo treba ta del načrta postaviti na popolnoma noro podlago, ter nanovo urediti. Zato je tudi to pogplavje najobširnejše. POGLAVJE IL Obrtne določbe. ajsploSne določbe o točenju in nadrobni prodaji alkoholnih pijač. § 9. Točenje in prodaja žganja v nmo-SSnah pod 5 Ktrov je prepovedano. Pokrajinske vlade smejo to mejo zvi-Se/E do 10 litrov. y delavskih kantinah pri tovarnah in Idftus tajskih podjetjih se alkoholne pijače oe mejo točiti oziroma nadrobno prodajati. Prepovedano je tudi takozvano »točenje pod vejo«. § 10. Ob času vojne, volitev, delavcih stavk, političnih nemirov itd. sme policijska oblast prve instance v lastnem delokrogu točenje in nadrobno prodajo alkoholnih pijač za dobo do 3 mesecev popol-nonui prepovedati. Enako sme policijska oblast prve instance v industrijskih krajih ob določenih (n. pr. plačilnih) dnevih točenje in nadrobno prodajo alkoholnih pijač prepovedati. § 11. Ako zahteva 3/n polnoletnih prebivalcev stanujočih nad 3 mesece v občini, oziroma v političnem okraju, da se preneha s točenjem in nadrobno prodajo alkoholnih pijač, mora policijska oblast prve instance tej zahtevi takoj ugoditi. Prepoved točenja in nadrobne prodaje alkoholnih pijač velja v tem slučaju za 3 leta. b) določbe o nadrobni pro-iJaji alkoholnih pijač izven gostiln in kavarn, § 12. Izven gostiln in kavarn se smejo alkoholne pijače — izvzemši žganje (§ 9.) — prodajati nadrobno lc v zaprtih posodah. § 13. Nadrobna prodaja alkoholnih pi-faČ izven gostiln in kavarn spada med koncesijonirane obrti. (Podčrtal poroč.) Motivačno poročilo pojasnuje določbe ca sledeči način: »Specifična nadrobna prodaja alkoholnih pijač kot je določena v obrtnem redu, veljavnem za bivše* avstrijske pokrajine, je po tem načrtu popolnoma odpravljena, vsled česar tudi izraz »nadrobna prodaja« nima v tem načrtu omenjenega specifičnega pomena, marveč izraža le nasprotje s prodajo na debelo. Da pa prišteva ta načrt nadrobno prodajo alkoholnih pijač kljub temu med koncesijonirane obrti, jc utemeljeno v dejstvu, da so dosedaj ravno takozvani »vinotoči čez ulico« močno pospeševali alkoholizem, ter da so zlasti v krajih, kjer ni bilo stro gega policijskega nadzorstva, nastale na njihovem mestu prave gostilne. Sploh so vinotoči institucija, ki omejitev alkoholizma najbolj ogroža, ter je vsled tega umestno, da se ta obrt poleg omejitve po številu prebivalcev kot jo določa § 13, naveže tudi na koncesijo.« Nova koncesija za nadrobno prodajo alkoholnih pijač izven gostiln in kavarn se sme podeliti le tedaj, ako v dotičnem kraju 7. Med števniki je nekaj neobičajnih, ofciroma napačnih oblik. Res da se v n a-vadni izgovarjavi večkrat čuje milij u n, kar nas pa še nikakor ne opravičuje, da bi tako pisali. Ne reče se stotiniti, marveč stoti, kar ima pisatelj v oklepaju, ne vem, ali kot slovensko ali srbskohrvatsko obliko. Dalo bi se še tupatam marsikaj povedati. Omenil sem predvsem glavne po-greške, ki jih vsak površen čitatelj, ki se je le količkaj bavil s shrvaščino, lahko takoj opazi. Nastane vprašanje, kaj naj rečemo o takem, milo rečeno, površnem delu. Mogoče, da so g. pisatelja različni drugi opravki — saj jih že šoia nudi v izobilici! — zadrževali, da se ni mogel natančneje poglobiti v tvarino. Bodisi kakorkoli, vendar popolnoma opravičiti g. pisatelja ne moremo; povem naj kar naravnost, da bi bilo po mojem mnenju že zaradi slovesa slovenskih filologov-slavistov mnogo bolje, če knjiga sploh nikoli v tej obliki ne bi bila izšla. Merodajnim krogom naše naučne uprave bi si pa usodil predlagati, da se zadeva posebne shrvatske slovnice za Slovence vzame v pretres in to nujno nujno delo in potreben čas za to čimpreje poveri veščim strokovno izšolanim rokam, Shrvaščina je na naSih srednjih šolah obligatna, zato rabimo primerne učne knjige za profesorje in dijake. Dokler pa tega ne bo, bo pa shr-vatski pouk na naših srednjih šolah vedno skupina več ali manj zrelih poizkusov, ki so dijakom v izgubo, profesorjem v nejevoljo, naši domovini pa v nobeno korist. ne pride na vsakih 300 oseb po ena taka obrt ali gostilna, v kateri sc prodajajo, oziroma točijo alkoholne pijače. Edino v krajih, kjer ni v okrožju 2 km nobene obrti ali gostilne za nadrobno prodajo oziroma točenje alkoholnih pijač, se sme podeliti koncesija za tako obrt že tedaj, če presega število prebivalcev v dotičnem kraju 150. § 15. Koncesije za nadrobno prodajo alkoholnih pijač izven gostiln in kavarn se — izvzemši pri sirotah, katerih preživljanje jc od tega odvisno — ne more dati v najem. Ena oseba sme imeti le eno koncesijo. c) določbe o gostilnah in kavarnah, kjer sc točijo alkoholne pijače. § 16. Gostilniška in kavarniška obrt je v mejah naslednjega paragrafa svobod-n a. (Podčrtal poroč.) § 17. V krajih z 10.000 in več prebivalcev, kjer že pride na vsakih 400 in v krajih z manj kot 10.000 prebivalcev, kjer že pride na vsakih 300 prebivalcev po ena gostilna oziroma kavarna, v kateri se točijo alkoholne pijače, sc take gostilne ali kavarne ne smejo več otvarjati. V krajih, ki imajo več kot 150 a manj kot 300 prebivalcev se sme otvoriti nova gostilna oziroma kavarna, kjer se točijo alkoholne pijače le tedaj, če v okrožju 2 km še ni take gostilne oziroma kavarne. Te omejitve ne veljajo za letovišča in kraje, kjer je vsled izletnikov ali tujskega prometa nujno potrebnih več gostiln oziroma kavarn, v katerih se točijo alkoholne pijače kot jih dopušča odstavek J. tega paragrafa. Letovišča in kraje, za katere naj velja ta določba, kakor tudi število tamkaj dopustnih gostiln in kavarn, kjer se točijo alkoholne pijače določi politična oblast druge instance, § 18. Kdor hoče pričeti gostilniško ali kavarniško obrt združeno s točenjem alkoholnih pijač, mora izpolniti vse pogoje obrtnega reda — kolikor ne naspro-fujejo tem določbam — ter se izkazati z izpričevalom o najmanj 5 letni službi v gostilniški oziroma kavarniški obrti. Vajeniška doba se pri tem všteje v službeno. K tem popolnoma novim določbam pravi motivačno poročilo: »Koncesija je imela namen omejiti število gostiln in kavarn ter s tem tudi alkoholizem. Uspeh pa je ravno nasproten. Gostiln imamo v primeri s § 17. splošno najmanj štirikrat preveč in alkoholizem se je tudi razširil med ljudstvom do najvišje mere. Namesto da bi koncesijoniranost preprečila ustanavljanje novih gostiln, je le povzročila, da so mogli nove gostilne otvarjati vedno le ljudje, ki so imeli slučajno dobre zveze ali ki so pripadali politično odločujoči stranki, brez ozira na njihovo sposobnost in zanesljivost. Ker se faktor, ki dejanski odločuje pri podelitvi koncesij, menjava, je naravno, da so v me-njajočih se dobah nastajale vedno nove gostilne, ki so jih otvarjali protežiranci odločujoče oblasti. Poleg tega pa je koncesijoniranost vzrok, da smatra gostilničar svojo gostilno kot nekak privilegij, ki ga varuje pred konkurenco, ter mu donaša lepe dohodke. Gostilniška koncesija pomeni kapital kakor pomeni kapital dobro vpeljana trgovina ali industrijsko podjetje. Razlika obstoji le v tem, da je treba za dobro vpeljano trgovino ali industrijo poleg kapitala zmožnosti in truda, dočim je pri gostilni s koncesijo skoraj vse doseženo. Zato je popolnoma naravno, da je koncesijoniranost pospeševala korupcijo, ki se da edino na ta način odpraviti, da se gostilniška obrt označi za svobodno, ter se v mejah, ki jih določa ta načrt dopusti prosta konkurenca. Sploh pa odpade po tem načrtu sleherni razlog za koncesijoniranje gostilniške in kavarniške obrti. Poleg omejitve gostiln in kavarn po številu prebivalstva so predpisi glede gostom namenjenih prostorov, njihove opreme, postrežbe ter uslužbencev tako določni in tako strogi, da je ustanavljanje gostiln oziroma kavarn, ki bi služile predvsem v pospeševanje pijančevanja skoraj onemogočena. Gotovo je vsaj, da koncesijoniranost v tem oziru razmer ne bi zboljšala, marveč bi jih poslabšala ker bi zopet prišle do gostilniške oziroma kavarniške obrti le osebe, ki uživajo naklonjenost vsakokratne politične oblasti ter se jim ne bi bilo bati, da jih izpodrine v njihovem podjetju sposobnejši in vestnejši gostilničar oziroma kavarnar. Koncesija bi na ta način dajala gostilničarjem oziroma kavarnarjem le potuho, vsled katere ne bi točno izvrševali zakonitih predpisov glede njihove obrti. Omejitev gostiln m kavarn po številu prebivalcev kot jo določa v § 17., je potrebna, ker je edino tako zanesljivo zajamčeno, da se gostilne oziroma kavarne kljub vsem ostalim predpisom ne bodo preveč razmnožile. Od jasne in popolnoma določene meje je v tem oziru vse odvisno, kajti dosedanja izkušnja je pokazala, da se izvrševanje zakonitih predpisov kot so oni glede gostilniških prostorov, njihove oprave, postrežbe itd,, le neredno in nezadostno nadzoruje. Omejitev pravice do izvrševanja gostilniške oziroma kavarniške obrti na osebe, ki se morejo izkazati z izpričevalom o najmanj 5 letni službi v tej obrti, ima namen preprečiti, da bi otvarjale gostilne ali kavarne delamržne osebe, ki si hočejo na ta način zagotoviti lahek in dober zaslužek. Dosedaj se je redno opažalo, da so se zlasti na deželi oprijeli gostilniške obrti predvsem le ljudje, ki jim ni bilo za resno delo, marveč jih jc mikalo le udobna življenje. Omenjena določba naj bi pripomogla k temu, da se tudi gostilniška in kavarniška obrt dvigne na stopnjo resnične obrti, za katero je treba poleg kapitala tudi spretnih, pridnih in delavnih rok.« Ktoiiisdggi rsss Mi. LDU Rotterdam, 18. sept. (DKU) Reuterjev urad javlja, da se reški uporniki še vedno nahajajo v mestu. Angleško vojaštvo jo Reko zapustilo. Vsa poročila o Reki dohajajo le z uradne rimske strani. V Londonu domnevajo, da bo Italija mesto blokirala in upornike izstradala. LDU Bakar, 18. sept. Z Reke in Su-šaka je pobegnilo mnogo prebivalcev v Jugoslavijo. Uporni italijanski vojaki so pričeli na Reki loviti Jugoslovane. Francoskc čete se nahajajo v prosti luki pri jugoslovanskih skladiščih. Ena četa je v Martinčičih, kjer se nahajajo tudi jugoslovanski častniki in vojaki. Angleške in ameriške vojne ladje so pri Opatiji in ena francoska ladja v prosti luki. Po ustnem sporočilu jugoslovanskih vojaških oblasti so bila naša skladišča do 14. sept. še na varnem; varovala jih je francoska straža. LDU Milan, 19. sept. (Brezžično.) Položaj na Reki je neizpremenjen. General Badoglio nadaljuje svoje pogovore z vodilnimi osebnostmi reškega mesta. Namen teh razgovorov je, preprečiti vsakršen neljubi dogodek. LDU Reka, 18. sept. Danes popoldne jc sprejel D'Annunzio zastopnike Sušaka in jim izjavil, da ne more prevzemati nobene odgovornosti za Sušak. Zastopniki naj se v tem pogledu obrnejo na generala Castellija. D'Annun-zio je dostavil, da Jugoslovanom na Reki jamči za varnost življenja in imetja; prosil je odposlance, naj pomirjevalno vplivajo na ljudstvo. Zastopniki Sušaka so odgovorili, da so slišali že mnogo lepih besed, ker jim je tudi general Grazioli enako obetal, vendar pa je bilo življenje in imetje Jugoslovanov ogroženo. LDU Reka, 18. sept. Danes so bili po mestu nabiti lepaki, s katerimi se poživlja reško prebivalstvo, naj se zbere v »Ulici 17. novembra«, ker dospe brigada Firenze na Reko. Kultura italijanskih listov. LDU Split, 19. septembra. (DDU.) Milanski časniki od 15. t, m. so povodom reških dogodkov večinoma zaplenjeni, »Popolo d' Itaiia« je na pobeljenem delu lista natiskal z velikimi črkami: »Pobeljeno vsled ukaza svinje Nittija«, a na drugem mestu: »Francesco Nitti, lopovski bourbon-ski minister, mi ti kličemo v gobec; »Živela Reka! Živela Reka! Živela Reka!« »Braniteljem domovinske časti živijo«, »Ži-vio D' Annunzijo!« Tudi drugi nacionalistični listi na zelo nekulturen način izražajo svojo besnost. Perzija nas je priznala. LDU Belgrad, 18. sept. Perzijska vlada je uradno priznala kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poslanik Perzije pride v kratkem v Belgrad, da izroči svoje poverilnice. Dvnjsetdnevni rok Bolgariji. LDU Pariz, 18. sept. (DKU. Brezžično.) Kakor poroča »Chicago Tribune«, se bo dovolil bolgarski mirovni delegaciji 20dnevni rok, do katerega mora predložiti mirovni delegaciji svoje pripombo k določbam mirovne pogodbe. Pričakovati je, da bo mirovna pogodba z Bolgarijo podpisana vsaj do 15. oktobra 1919. Uspehi Kolčakove armade. LDU Belgrad, 18. sept. Tukajšnja ruska agentura poroča: Kolčakova 11. divizija je južno od Bakušena pri postaji v bližini mesta Tolstaja uničila dve boljševiški brigadi. Med ujetniki se nahajajo tudi: generalna štaba 5. divizije, 3. brigado ter štabi 43., 44., 310. in 312. sovjetskega polka. Kolčakova divizija jo zajela vso sovražno artilje-rijo in zastavo 310. polka. Druga armada je tudi imela uspehe. Desno krilo je zavzelo Melko Carnoje (G5 km vzhodno od Išima). Na fronti prve armade je zajet generalni štab 29. boljševiške divizije, Ta divizija ie najboljša ty>liše- viška vojska. Konjenica je zavzela mesto Golnič Maldovodsk. Število ujetnikov in materijala je ogromno. — Na poljski fronti je po močnem topniškem ognju poljska armada zavzela mesto Borysov, zajela veliko število ujetnikov in napravila mnogo plena. Konjenica goni bežečega sovražnika pred seboj. Na jugu roke Dvine jc bil odbit močan sovražni napad. Sovražnik se jo umaknil iz postojank ob reki Anta. — Boljševiki so Ukrajni ponudili mir. Poliilin® novice. '+ Nezadovoljnost v Srbiji. Minolo nedeljo so sklicali neodvisni belgrajski meščani shod, na katerem so dajali duška ne-volji nad notranjepolitičnim položajem. Med drugimi je govoril tudi Milan Marjanovič, ki je izrazil svoje veselje, da je končno izpregovoril tudi Belgrad. Sprejeli so resolucijo, v kateri pravijo med drugim, da so razlogi notranjepolitične krize v dejstvu, da za a sni parlament ni izraz mišljenja in čustvovanja naroda in da je prvi začetek za izboljšanje položaja v tem, da se začasni parlament čimpreje zameni z resničnim ljudskim zastopom. — Med srbskimi kmeti je izzvala misel, da se osnuje samostoina kmetska stranka, najživahnejši odziv. »Epoha« beleži ti dve dejstvi in izvaja, kako zelo se v Srbiji čuti potreba, da se da slovo starim političnim geslom in strankam in postavi na njih mesto nekaj novega, času primernega, idealnega. List ponovno' pozivlje politično čisto, nepokvarjeno mla-i dino, da se z malenkostnim idealizmom organizira in pripravi pot novi dobi političnega življenja. -f Manifestacije za Reko so se 16. t m. vršile v Zagrebu. + »Tudi sodnijsko dokazati«. Vprašanje zlorabe telefona je razvnelo grozovito in besno debato v naši državi. »Narod« pravi: »Mi ponovno trdimo, da se je za poročevanje »Slovencu« zlorabil telefon z državnimi razgovori in smo pripravljeni to tudi sodnijsko dokazati .« Mi odgovorimo na to: ponovno trdimo, da se je zlorabil za poročevanje »Narodu« telefon z državnimi razgovori, in smo pripravljeni to tudi sodnijsko dokazati, šc več; mi smo pripravljeni sodnijsko dokazati, da se še vedno rabi za poročevanje »Narodu« telefon, ki je vse prej kot privaten; da, tudi sodnijsko dokazati. Dmmvmm novic®. — Slovo od ljubljanske pehote šl. 37 (prej 17). Župnik M. Škerjancc, ki se jc te dni poslovil od ljubljanskega polka in je bil v petek 19. sept. kanonično umeščen na župnijo Raka (Krško), nas naproša sledeče objaviti: »Tovariši! Knjižico »Ljubljanska pehota 17 po prevratu 1. 1918.«, katero dobite še v rolce, sem spisal v spomin in slovo junaškim kranjskim fantom. V njej opisujem zadnje dneve slavnega, starega domačega polka in njegov, prehod v jugoslovanski polk. Priložen je tudi imenik vseh pripadnikov ob času, ko je bival polk v Rivi. Ker zdihuje ves polk še danes v strašnem ujetništvu, ste Vi, korenjaki kr. SHS ljubljanske pehote 37 njihovi pravi nasledniki. Vam veljajo besede v knjižici: Junaški dnh, ki jo spremljal naše korenjake v vseh bojih za tufo stvar po ruskih planjavah, kraških goli-čavah ln tirolskih gorah, naj bi živel tndl naprej med tovariši, ki se morajo zavedati, da se sedaj bore za svojo lastno lepa domovino, za lastne brate in sestre I In lepa naSa domovina je vredna vse nafia ljubezni, vseh velikih žrtev .. .1 — Dasi sem služil vedno na težkih frontah, na Krnu, za Pijavo pod strašno Monte Tom-bo, sem bil srečen in vesel, ko sem bil poklican spomladi leta 1918. na Tirolsko le ljubljanskemu polku, pri katerem sem že služil 1. 1891./92. Vse svoje moči sem posvetil našim vrlim fantom. Z njimi sem trpel v res strašnih postojankah pri Asiar go in v še bolj strašnem ujetništvu na Laškem! Kako me je po vrnitvi iz ujetništva bolelo srce, ko sem čul o nesreči na Koroškem, katero ste Vi najmanj zakrivili, pa v najvišji meri hitro popravili. —, Zato ostane naš polk stari, junaški ljubljanski polk! Polk poln discipline in dobrega duha, polk na najboljšem glasu pri višjih poveljstvih in priljubljen povsod med ljudstvom, kjer nastopa! — Dasi utrujen od vojne in ujetništva, sem opravljal z veseljem službo med Vami. Ne za-bim dni, katere sem preživel pri Vas v Korotanu in Prekmurju. Vaša služba jc tudi danes tako težka, da Vas nc morem niti zbrati okoli sebe, da so osebno poslovim od Vas in vsakemu stisnem krepko d«snico. Toda ne rabite, da delate in trpite za našo novo lepo domovino Jugoslavijo, da pripravljate srečnejše in veselejše dneve bratom, pa tudi sebi. 1'oslavljam se; v duhu ostanem pri Vas, tovariši! Bog in sreča junaška z Vami! Vodna slava ljubljanski pehoti! — Murska Sobota, 15. septembra 1919. Vaš ž.uEiiik M š.« — V IV. redni seji višjega Šolske- jja sveta dne 12. in 13. sept. jo bil »prejet načrt naredbo o javni kvalifikaciji učiteljstva na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji. Sklonilo se jo ustanoviti meščansko šolo v Ljutomeru ter preustrojiti stopnjema gimnazijo v Kranju v realno gimnazijo. Qddalo so se službe ravnateljev in ravnateljic ter strokovnih učiteljev in učiteljic za meščanske šole, nadalje več služb nadučiteljev in učiteljov(ic). — Odobrilo sc je službeno premeščenjo nekaterih učiteljev. — Poverjeništvu za uk in bogočastje so sc stavili predlogi za zasedanje stalnih učnih mest na srednjih šolah in učiteljiščih. Odredilo so je razširjanje raznih ljudskih Sol. Vodstvu zasebne osemrazredne ljudske šole na. Lichtenturničnem zavodu v Ljubljani sc je dovolil preustroj šole v petrazi-edno ljudsko in triraz-redno meščansko šolo. Sistemizirala in zasedla so se učna mesta za ženska ročna dela. Nekateri učitelji so sc uradoma ali na prošnjo vpokojili. — Sklenilo se je, da se voditelji ljudskih šol, ki imajo osem ali \eč razredov (vzporednic) oprostijo od razrednega pouka. Končno so se rešile nekatere stanovske zadeve srednješolskih, oziroma ljudskošolskih učiteljev. — Predsednik: prof. Fr. Vadnjal s. r. — O vprašanju in rešitvi begunske podpore. Kakor znano, se je izza časa, ko se je primorska pokrajina zasedla od tuje države, veliko ljudstva izselilo, oziroma pobegnilo v Jugoslavijo, kjer žive kot begunci večinoma brez posla in brez vsakršne podpore. Jc pa med temi mnogo takih, ki so bili svoječasno od bivše in pokojne avstrijske vlade radi političnih pomislekov in osum-ljenj internirani, konflnirani in radi tega tudi obsojeni na večletno ječo ter nazadnje vzdržani kot begunci na državne stroške. Ko pa je sledil bankerot avstrijske države, so se vrnili v domovino, misleč da bodo zopet sprejeti v nekdanje službo in zamogli živeti v domovini. Toda veliko je bilo njih razočaranje in presenečenje, ko jc njih domovina bila radi lokavosti gotove države in njenih podrepnikov zasedena. Primorani so bili torej so vdrugič izseliti ali pobegniti v novo domovino Jugoslavijo ter živeti tu, dokler ne bo napočil dan, ko bode tujec-vsiljivec pregnan iz njihove domačije in se bodo utegnili vračati v svoje kraje in na svoja domovja. Med tem časom so pa tisti, ki so se vrnili kot begunci in pregnanci iz Nemške Avstrije, oziroma iz bivše Avstrije, prejeli od tuje države kot brezposelni in brez zaslužka nadaljno begunsko podporo. Vprašamo sedaj-le, kako se da, vendar Io tolmačiti, da jc bivša avstrijska in nazadnje laška država podpirala begunce-poda-nike, ki niso bili njene narodnosti, med tem ko se ravno istim beguncem, ki so došli s Primorskega v Jugoslavijo, nc Izplačuje od države begunska podpora. To jc tembolj Čudno, ker so ti begunci kot narodni pijonirji žrtvovali med časom svetovne vojske zdravje, svobodo, pretrpeli lakoto, mraz in razna preganjanja in nadloge za jugoslovansko, oziroma slovensko reč. Če so torej le-ti storili v polni meri svoje dolžnosti in pripomogli takorekoč s kamenčki k zidavi zgradbe, velike Jugoslavije, potem se upravičeno nadejajo in upajo, da jim bo Šla tudi država v njihovem sedanjem res žalostnem položaju na roko s tem, da reši in uredi končno toli nujno ln pereče vprašanje begunske podpore in s tem pokaže, da še tudi ona zaveda svojih dolžnosti napram svojim ljudem in izkaže s tem svojo hvaležnost napram njenim državnim soustanoviteljem. Torej pričakujemo hitrili ukrepov. -- Tržačan-beguhec. Na notico pod naslovom »Javno vprašanje« v štev. 123 našega lista z dne 17. septembra 1919, daje delegacija ministrstva financ v Ljubljani tole pojasnilo: Kakor znano, so bile terjatve jugoslovanskih državljanov v Nemški Avstriji doslej pod uradno zaporo in se niso smele izplačevati. Sedaj je dunajska vlada kot vse kaže, to zapoto dvignila, deloma ker se ji za pripravo premoženjskega davka v Nemški Avstriji najbrž nc zdi več potrebna, deloma pa tudi vsled določbe mirovne pogodbe, ki baje nalaga Nemški Avstriji povračilo jugoslovanskih terjatev, zlasti onih iz dobe pred razpadom stare države, oziroma pred žigosanjem avstroogrskih bankovcev v jugoslovanski valuti, izračunjeni na podlagi švicarskega kurza stare avstrijske krone ob razpadu monarhije, kar bi bilo za jugoslovanske upnike dokaj ugodno. Nem. Astrija sama je tlamreč do zadnjega zastopala stališče, da je vrniti te terjatve v nežigosanih kronah z zneskom, na kateri se glase. Delegačija nima še ni-kakih uradnih obvestil o odpravi zapore niti o merodajnem besedilu mirovne pogodbe. Vendar pa je jugoslovanskim upni- kom svetovati, da če le možno, še nekoliko počakajo z realizacijo svojih terjatev in da sklicevajc se na mirovno pogodbo odklanjajo zlasti plačilo v nežigosanih kronah. Delegacija glede tega vprašanja z ozirom na niege mednarodni značaj v svojem delokrogu ne more ničesar odrediti, poskrbi pa, da sc osrednja vlada čimpreje zavzame zu to zadevo. — Delegat dr. Šav-nik, — Porotne razprave sc prično pri deželnem sodišču v Ljubljani v ponedeljek dne 22. septembra 1919. Doslej so odrejene sledeče razprave: V ponedeljek, dne 22. septembra: Miloš Slcmenšek zaradi hudodelstva posiljenja in Rudolf Cerar zaradi hudodelstva goljufije. V torek, dne 23. septembra: Leopold Seidl zaradi hudodelstva umora in zaradi hudodelstva posiljenja. V rredo, dne 24. septembra: Josip Šolar in dva tovariša zaradi hudodelstva tatvine in pa Josip Šušteršič in trije tovariši zaradi hudodelstva tatvine. V četrtek, dne 25. septembra: Franc ScHlling in en tovariš zaradi hudodelstva tatvine in pa Alfonz Kcrrtc in pa eden tovariš zaradi hudodelstva tatvine, V petek, dne 26. septembra: Janez Kopitar zaradi hudodelstva tatvine in pa Franc Kralj zaradi hudodelstva goljufije. V soboto, dne 27. septembra: Svetozar Janjič zaradi hudodelstva umora. V ponedeljek, dne 29. septembra: Kari Lavtar in trije tovariši zaradi hudodelstva goljufije. Najm?nj ena porotna razprava se odredi kasneje. — Stiški samostan jo eden rta j Sta- | rejših samostanov na. Slovenskem, ki je stal vedno v ozkem stiku z ljudstvom. Kdor hoče izvedeti zgodovino in velik pomen tega samostana, noj seže po iepl ilustrirani knjižici dr. J. Srebrniča »Stična«, ki se dobi v Jugoslovanski knjigarni za 1 K 80 vin. — Dirka Celje-Eacjreb za jugoslovansko prvenstvo se vrši v nedeljo in je start v Celju ob pol 8. uri zjutraj. Klub slovenskih kolesarjev Ilirija poživlja svoje člane, da. prevzame po možnosti mesta rediteljev na. progi Celje-Zidan most-Brežice, zaeno pa. tudi vse ostale kolesarje, osobito one, ki stanujejo ob progi, da preskrbe ob času dirke za red na cesti in sc sami postavijo na ovinke in križpota v orijentacijo dirkačem. Dolžnost vsakega športnika je, da podpira našo Športne prireditve, osobito v tem slučaju, ko bodo tekmovali športniki iz vseh jugoslovanskih pokrajin in ie mnogim pot povsem neznana. Ljubljanski kolesarji naj so javijo v svrho informacij pri g. Gorcu na Gosposvetski cesti 14, da se razdeli delo. — Kakor žc javljeno, udeleže se dirko tudi trije poznani prvaki Ilirije. — Za prosto vožnjo časnikarjev po železnici. Zagrebški »Osvit« piše: Novinarsko društvo se je že večkrat obrniio na gg, ministre v Belgradu zaradi prostih voznih listkov tia železnicah, kakršne imajo vsi časnikarji v vseh kulturnih deželah Evrope. Gg. ministri so do sedai v^dro odgovarjali; *'lo ni bil nikdar običaj pri nas v Srbiji.« Kdaj se bodo gospodjs v Belgradu mi/kasneje začeli ravnati p) običajih velike Evrope? — Nov denar. Vse podružnico, av-stro-ogrske banke so prejele nalog, da. pripravijo svoje trešOrjc in ojačijo stražo zaradi prevzelja novega državnega denarja, ki jim bo doposlan v večjih množinah v izmeno za avstrijske bankovce, — I. 4 % državno pošojilo. Mestna hranilnica ljubljanska jc prejela 4 % bone kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter jih izdaja strankam proti izročitvi začasnega potrdila. — Poštni uradi v Prekmurju. V slovensko upravo spadajočem delu Prekmurja so se otvorili naslednji poštni uradi: Beltinci, Gornja Lendova, Fokovci, Križevci, Prosenjakovci, Petrovci, Roga-, ševci, Murska Sobota ter Veliki Dolinci, — Gosjjofijei ki se zanimajo, da so ustanovi v Ljubljani konjsko d i r -kaško društvo, naj blagovolijo svoj na.slov naznaniti z dopisnico podpolkovniku Ravniharju v žrebčarni na Selu. 5543. Zahvala. Ob moji zlati maši sem dobil mnogo čestitk. Nc morem se vsem posebej zahvaliti. Zato pa tu s hvaležnim srcem zakličem: Hvala vam! Živeli! Bog plačaj! — Mihael Sajč, zlato-mašnik. — Slovensko planinsko društvo naznanja, da sta se Triglavski dom na Kredarici in Dežmanova koča zatvo-rili dne 17. t. m. Ostale Triglavske koče se zatvorijo Še ta teden. Odprt ostane le še turistovski hotel v Vratih in to približno do 15. oktobra t. L — Brzovlak na progi južne železnice med Dunajem in Ljubljano, ki so ga nameravali vpeljati z 20. septembrom, vsled premogovne krize začasno šc ne bo vozil. — Poštne razmere v državi SHS. O tem žalostnem poglavju piše »Hrvat« in navaja, da prihajajo pisma iz notranjosti, odkoder bi lahko dospela v enem dnevu, čez 15 do 20 dni, ako sploh pridejo; znamke so navadno brez pečata, Brzojavke prihajajo čez več dni, a denar, poslan s jx>štno nakaznico, čez 20 do 30 dni. O redu na Iclefonskih centralah sploh ni izgubljati besed. Za vse to ni odgovoren samo poštni minister, čegar nesposobnost je itak splošno znana, ampak v prvi vrsti razni načelniki, ravnatelji, tajniki, revizorji itd., ki ali izvajajo pasivno resistenco proti svojim ministrom, državi in državljanom ali pa so popolnoma nesposobni ter jih treba nadomestiti s sposobnimi ljudmi. List poziva poslance, naj najdejo neznosnim poštnim razmeram radikalnega leka. — Ponarejene znamke so se pojavile v prometu v Prekmurju. Znamke imajo napis: Prekmurje SHS. Znamke so brez vrednosti. — Obletnico osvobojenja bodo dne 29. oktobra slovesno praznovali v Zagrebu. Ako bo regentov obisk padel na tiste dni, se bosta obe slavnosti združili in bo 29. oktober glavni slavnostni dan, drugače bodo obhajali ta dan kot poseben narodni praznik. — Dar našim mestom. Hrvatski k'par Rudolf Valdec jo Se pred vojno izdelal kip kralja Petra I., ki ga je za časa vojne rešil na ta način, da ga je zakopal v zemljo. Po tem kipu no vlili deset bronastih soh, ki jih bosta regent Aleksander in belgrajska centralna vlada o priliki, ko se bo kralj Peter oficielno vrnil v domovino, podarila najznamenitejšim mestom v Jugoslaviji. IC©r©šk@ novice, k Pri Sv. Križu nad Dravogradom za 28. t. m. napovedani veliki ljudski shod se radi narodnih prireditev v Dobrli vasi preloži končnoveliavno na nedeljo, dne 5. oktobra t. 1 k Galicija, Dne 14, t, m. se je vršil tu ljudski shod. Govorili so: general Maister, dr.ica Piskernikova in notar Zevnik. Udeležencev je bilo lepo število. Polagoma sc naši nemškutarji že spreobračajo in upati je, da bo glasovanje v naši občini prav dobro izpadlo. k Narodno delo na Koroškem. Stojimo pred plebiscitom in vsi zavedni Slovenci delujejo z vsemi silami na to, da prepričajo ljudi o ljubezni Jugoslavije do naših koroških rojakov. Različna okrajna glavarstva na Kranjskem in posebno na Koroškem se pa naravnost trudijo naše ljudi o nasprotnem prepričati, ker sicer bi si nc mogli razlagati razsodb teh oblaslev, kako si tolmačijo in kako uporabljajo naredbe v kontroli proste trgovine v kraljestvu SHS z dne 7. marca in 15. aprila t. 1. Kakor je znano, dobi ovaditelj kot nagrado pol Vrednosti zaplenjenega blaga. Povsem naravno je, da jc mnogo ovadb, neverjetno pa je, da vedno tc ovadbe same zadostujejo, da jc ovadeni obsojen v globo in da se mu zapleni blago. Treba bi bilo korenite premembe, ker sc sicer zaman trudimo na Koroškem. Z ovadniškimi nagradami izpodkopa-vamo moralo pri domačinih, oškodujemo pa tudi domače, žc itak vsled nemške invazije dovolj oškodovano ljudstvo. Tu jc namreč prišlo v prakso, da je vsak, kojega je kdo ovadil, tudi žc obsojen. Živino — ponajveč gre za to — sc da do pravomočnOsti razsodbe kakemu tretjemu v hrambo, čeprav ima lastnik svoje premoženje v Jugoslaviji, tako da dobi, čeprav bi deželna vlada njegovi pritožbi ugodila, česar pa šc nismo doživeli, čez nekaj mesečev popolnoma izmozgano, slabo krmljeno živino nazaj. Prosimo brze odpomoči in korenite premembe v postopanju. k Otvoritev celokupnega prometa pri poštnih uradih na Koroškem, Pri naslednjih poštnih uradih naše Koroške se je otvoril celokupni poštni promet: Bela, Bistrica v Rožu, Borovlje, Črna pri "Preva-ljah, Djekše, Dobrla ves, Galicija, Globas-niča, Grabštajn, Grebinj, Guštanj, Hodiše, Kotlje, Labod, Ledenice, Libeliče, Meža, .Miklavčevo, Možica, Pliberk, Podgora, Podgorje, Podrožica, Prevalje, Pustrica, Ribnica ob Vrbskem jezeru, Rožek, Ruda, Sinča ves, Svetna vas, Škocjan v Podjuni, Šmarjeta v Rožu, ŠmihcI pri Pliberku, Št. Vid v Podjuni, Sv. Jakob v Rožu, Tinje, Velikovec, Vetrinj, Zgornje Jezersko, Zgornje Trušnje, Železna Kaplja in Žih-polje. Urada Otok in Zrelec poslujeta za sedaj samo za pisemski promet. Urad Ško-fiče se bo otvoril v najkrajšem času. UuhSlanske novice. lj Univerzitetni svet. Zbor prvih imenovanih profesorjev univerze v Ljubljani se je v smislu zakona dne 18, t, m. konstituiral kot univerzitetni svet takole: predsednik g. prof. Plemelj Josip, predsednikov namestnik g. prof. Zupančič Rihard, poslovodja g. prof, Ramovš Franc. Prostori univerzitetnega sveta se nahajajo začasno v deželnem dvorcu, I. nadstropje. 1) Ljudski oder v Ljubljani. Ljudski oder ponovi v nedeljo dne 21. t. m, ob pol 8. uri zvečer F. S. Finžgarjevo — prenovljeno — ljudsko igro »Naša kri.« Vstopnice se dobe v predprodaji danes (v soboto) v trafiki gospe Modic v Kopitarjevi ulici (po- leg prodajalne Kat, tisk. dr.) potem zvečer od 6. do 8. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure v pisarni Ljudskega odra v Ljudškeu domu (I. nadstr.) lj Jugoslovansko akademsko društvo »Tomlslnv« Iz Varaždtna priredi v torek, 23. sept. v Ljubljani v veliki dvorafll hotela »Union« ob 20. uri koncert s sl<5d6Čim vsporodom: 1. a) Vilko Novak: Pozdrav domovini; b) Josip P. Foerster: Velkd, airš, rodnd ldny; c) Staša Binički: Tri devojke; d) Emil Adamič: Vasovalec. Poje moSki zbor. — Z. V. Masorgsky: Dječje šobe. Poja gdč. Anka KoŠčeviC. — 3. Ernest Krajaa-ski: Pučko popevke iz varaždinskega kraja: a) Zaljubljena devojka; b) Jelena, ja-buka zelena; c) Sadila sem bažulek; d) Kad sem ja ledik junak bil; e) Sveti Ivan kresa loži; f) Kad snešice v kržmu zajdu. Pojej moški zbor. — 4. a) Anton Dvofak: Lju* bavno pesmi; b) Josip Pavčič: Pastirica* Poje gdč. Anka Koščevič. — 5. Vinko nec: Pučke popevke iz Mcdumurja: Grad sc beli; b) Nij me vola več na »vettf živeti; c) Pij, mila, pij...; d) Cin van, eoiH dngan; e) Ante Dobronič: Garavuša (p«1 narodnoj pesmi); f) Fran Lhotka: Skuhal*, sem večericu (narodna slavonska); gf Boh. Pokorny: Tancuj, tancuj (narOdnal slovaška). To jo moški zbor. — Tenor solet g. cand. in?r. Dragotin Domainko. Sprem* lja g. mr. pharm. Vatroslav Leitner. DlrtJ gent g. dr. Ernest Krajanski. lj Koncert g. Ličarja in gdč. Thierry{ se nc vrši 20. t. m. temveč še le 3, oktobra* lj Skupščina vseh akademikov beguncev, ki stanujejo v Ljubljani aH nat deželi, te vrši danes v soboto 20. sept. poj ustanovnem občnem zboru »Jugoslovanskega akademskega podpornega društva; v Ljubljani« v državni obrtni Soli. Akademiki iz Primorske, Istre, Dalmacije, Koroške, udeležite se polnoštevilno! — Pripravljalni odbor. lj Krekova prosveta. Zveza služkinj ima jutri ob pol 5. predavanje v Alojzije* vičču. To bo prvo predavanje v letošnji sei zeni. Zanaprci bo po možnosti vsako r«i ddio. Čas počitnic jc minul, lovarišice se* dcij pa pogumno na delo. Pomagajmo Si predvsem same, in pomagano nam bo, da tudi nam skozi meglo, ki se vlači med na« šo javnostjo, prejalislej zašije lepša zarja! boljše bodočnosti, — Predsednica. lj Krekova prosveta. Zveza uradbio in trgovskih nastavljenk priredi v nedeljo, dne 21. septembra izlet k sv. Trojici pri Domžalah. Odhod z državnega kolodvora! zjutraj ob pol 8. uri do Domžal, potem gremo peš skozi Dob na prijazni hribČefc ii sv. Trojici, povratek na Laze in od tantf z večernim vlakom v Ljubljano. Za sv< mašo jc preskrbljeno. Članice, udeležite ss izleta polnoštevilno. Vabljeni so tudi vsi prijatelji našega društva. Za prehran** skrbi vsak sam. Odbor. lj Orkestralno društvo »Glasbenel Matice« ima skupno vajo v ponedeljek, dne 22. t, m, ob 8. uri zvečer. Prosim polnoštevilno in točno, ker sc študira za kon* cert. — Za odbor dr. Karlin. lj Sestanek križevniške moške Man rijine družbe bo v nedeljo, dne 21. t m. ob 6. uri popoldne v Jugoslov. tiskarni v tretjem nadstropju. lj Iz pisarne dramskega gledališča« V soboto, dne 20. septembra igra V »Dnevih našega življenja« vlogo Evdo-kije Antonovne ga. Rogozova in ne kot} jc pomotoma na lepakih ga. Pavlinova. lj Zveza trgovskih nastavljencev sklicuje v sobote, dr,c 20. t, m., člansko zborovanje, katero sc vrši v restavracijskih prostorih »Zlatorog«, Gosposka ulica, ob' pol 20. uri. Dnevni red: Volitev delegatov za prvo vseslovensko konferenco trgovskih nastavljencev, Polnoštevilna udeležba dolžnost! lj Ljubljanska garnizijska godba. V soboto 20. t. m. ob 5. uri popoldne prome-nadni koncert v »Zvezdi«. lj Domače podjetje. Opozarjamo na današnji oglas domačega podjetnika, gospoda Pavla. Stfele-ta, katero nam nudi nekaj v Ljubljani novega in potrebnega. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Strus, žena dčlavea, 76 let. — Ivan Nagele, nadgozdar, 58 let. — Marija Pavlin, žena gruntarja, 41 .let. — Ada PoschI, hči trgovca, 9 let. — Franc Šuštar, sin Železničarja, 1 leto. — Slavko Hočevar, rejenec, 2 meseca. — Marija Bezlaj, žena delavca, 66 let.. — Tereziia Urbančič, mestna uboga, 75 let. — Jožef Albrecht, dninar, 44 let. — Frančiška Deželak, hči gruntairja, 31 let. — Danica Božič, hči čevljarja, 6 let. — Uršula Vidmar, žena posestnika, 54 let. — Antonija Žagar, žena orožniškega stražmojstra, 44 let. — Frailja Jaklič, zasebnica, 81 let. — Vladimir Natlačen, sin odvetnika, 2 leti. — Ivan PetkoV-šek, sin posestnika, 4 mesece. — Gregor Pugelj, bivši starinar, 83 let. — Jc-ra Kastelic, bivša tobačna delavka, 78 let. — Albin Volavšek, sin železničarja, 8 mesecev. — Marija Brinskele, gostja, 73 let. — Marija Peterca, bivša tovarn, delavka, 70 let. — Marija Čufar, begunka. 86 let. — S. Angelina Cecilija Knnp-per, usmiljenke, 69 let. — Jernej Ilcitz. bivši trgovec, 55 let — Katarina Kna-pič, šivilja, 51 let — Marija Šuštar, mestna uboga, 71 let. lj Najdeno. Čestokrat se ponavljajo abčaji, da se objavljajo v tukajšnjih dnevnikih oglasi o najdenih rečeh in se izgubi-telji poživljajo, naj se zglase pri najditeljih. V smislu § 389. obč, drž. zak. je najditelj zavezan, če ne more ugotoviti izgu-bitelja, najdeno reč, če ni več kot 2 K vredna, na običajni način prijaviti, je li pa najdnina več kot 24 K vredna, to oblasti naznaniti Občinstvo se opozarja, da se ogne vsem neprilikam, ker se čestokrat dogodi, da najdene reči izhajajo iz kaz-njivih dejanj. — Vodja policijskega ravnateljstva: Dr. Guštin. lj Osrednje društvo natakarjev ter hotelskih, gostilniških in kavarniških uslužbencev v Ljublani priredi v soboto, dne 20. t m. ob pol 20. uri v vseh prostorih Narodnega doma svojo veselico. Svirala bo vojaška godba pod osebnim vodstvom kap^lnika g. dr. Čerina. Vspored jo zelo zanimiv ter nudi p. n. občinstvu mncrro zabavo in »meha. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. 5484 lj Banka pod milim nebom v LjubljanL V osrednji Evropi smo že pozabili, da so prvi bankirji poslovali pod milim nebom; a ker se na svetu vse ponavlja, smo te dni videli poslovati »banko« pod milim nebom pred glavnim kolodvorom, kjer vrvi zdaj, ko Šteje Ljubljana do 80.000 prebivalcev, tako življenje, kakor pred vojsko tam pred kolodvorom v gališkem Lvovu. Naš glavni kolodvor je tak, kakršen je Ostal od potresa sem: brez stolpa skvar-jeno poslopje z najbolj zanemarjeno cesto, ki jo celo v Ljubljani posebnost orientske zanikernosti. V megli prahu stoji pri poslopju večja gruča živahnih ljudi. Kako veriženje? Kaka žepna tatvina? Ne, neka ženska čepi pri zidu, obdaja jo kopa ljudi, ki jim prodaja Italijanske bankovce. Ljudje, ki zamenjavajo krono za lire, so slabo oblečeni, toda zamenjavajo se tiSočkronski bankovci z lirami, ki jih ima bankirka pod milim nebom celo svežnjo... lj Iz lahkožive Ljubljane. Angela jPustavrh, ki jo nedavno dobila 6 mesecev, ker je v Lloydu okradla nekega gospoda, s katerim je prenočevala, se je 19. sept zaradi podobnega zločina zopet zagovarjala pred kazenskim senatom ljubljanskega deželnega sodišča. S svojo prijateljico Marjeto Žimic s Krka je popivala s svojo žrtvijo, nekim boljšim gospodom iz Ljubljane, pri Eajmoštru, potem pri Rusu in pri Lipi. Triperesna deteljica je odšla od tam v stanovanje v Hrenovi ulici, kjer je dal »gospod« še za pijačo in za sardine. —* Pustavrhova in Žimiceva sta odšli s prizorišča ob pol 6. zjutraj. Pustavrhova je pa vzela Don .Tuanu dva tisočaka in Odšla s svojo prijateljico v Vodmat, kjer sta v neki kavarni dopoldne za-krokali v družbi vojakov 50 kron. Pri razpravi sta tako Pustavrhova kakor tudi Žimiceva zelo dramatično zatrjevali svojo nedolžnost, kar pa ni držalo, ker je okradeni Don Juan natančno ve-'del, da sta mu dva tisočaka zmanjkala. Sodišče je prisodilo Angeli Pustavrh 1 leto težko ječe, Marjeti Žimicevi pa (i tednov težko ječe. Žimiceva je precej sprejela kazen, Pustavrhova, ki so je predstavljala v celi razpravi kot elegantna dama, je pa po razglašeni razsodbi pričela kleti in razisajati ter vpiti, da je bila že v Gradcu in drugod, a take krivice ni doživela, kot jo je zdaj v Jugoslaviji. Paznik je odvedel obsojenki v zapore, toda Pustavrhova jo hitela k oknu, da skoči skozi, kar je paznik zabranil. Pustavrhova je kričala in klela; gospodje sodniki, uradniki in uradnice so hiteli na hodnik gledat kaj da je. Šipe zažvenketajo: po steklenih vratih pred sobo g. preiskovalnega sodnika Stojkoviča je huda ženska z roko udarila in razbila šipo, po tleh se je pa polila njena vroča kri, ker se je pošteno obrezala. Najnovejša poročil®. (Naše telefonsko poročilo.) DR. PAVLOVIC ODIGRAL. Belgrad, 19. septembra. V današnji »Epochi« izjavlja dr. Pavlovi č, da ni 'dobil nobenega mandata za sestavo vlade. V parlamentarnih krogih se vprašujejo, zakaj se objavlja ta neisti-nltost ker je dr. Pavlovič klubovim načelnikom zatrjeval, da je dobil mandat a ga ni sprejel, pa tudi no odklo-niL Splošno je mnenje, da je s tem popolnoma končala misija, katero je dala demokratsko-sociali stična večina dr. Pavloviču. Dr. Pavlovič je s tem izključen iz vsako kombinacijo. DEMOKRATSKO-SOCIALISTIČNE SPLETKE. napravila veliko napako, ker je neiskreno navezala svoj padec na zunanjo politiko. S tem je zavlekla krizo, dokler Pašič in Tiumbič nc prideta iz Pariza, ker je samoumevno, da nihče ne bo reševal krize zunanje-političnega značaja brez ministra zunanjih zadev in brez zaslišanja delegatov. Demokratsko-socialistična večina se je hotela zopet vriniti pod plaščem dr, Pavloviča, pa tudi to se ji ni posrečilo. Smešna, pa vendar za socialiste in demokrate značilna je vest, ki jo širijo po svojih časopisih, da bo v skrajnem slučaju sestavil uradniško vlado vojvoda Mišič. Na tej vesti ni nič resničnega, razun, da hočejo socialisti in demokrati spraviti opoziclo-nalne stranke v strah pred militarizmom. Toda tudi to ne vleče. POSVETOVANJA Z MIROVNIMI DELEGATI. Belgrad, 19. septembra. Jutri bo vlada bržkone konferirala z došlimi delegati, od katerih so vsi, razun Jovanoviča, za podpis mirovne pogodbe z Avstrijo. Nadalje je gotovo, da bodo sprejeti tudi od regenta. Tudi opozicija jih bo zaslišala. Stojan Protič je prevzel skrb, da pripravi sestanek delegatov in načelnikov opozicio-nalnih strank. Takoj nato se bo pričelo reševati krizo, v kateri je držala demokratska - socialistična zveza celo državo skoro dva meseca. Belgrad, 19. septembra. »Politika« piše: Včeraj je bilo na seji opozicionalnega bloka sklenjeno, da se počaka na prihod Pašiča in Trumbiča in da se nato nadaljujejo posveti, ker jc vlada odstopila radi zunanjega položaja, ker ni hotela podpisati člena 51. mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo. V parlamentarnih krogih se vedno bolj čuti potreba, da se osnuje koncentracijska vlada. Vsi pričakujejo, da bodo Pašič, dr. Trumbič in dr. Smodlaka vplivali, da pride do sporazuma glede sestave močne koncentracijske vlade, ki bo rešila vlado iz teh neprilik. Trdi se, da bo konferenca, na kateri bodo Pašič, Stojan Protič, dr. Trumbič, dr. Smodlaka, dr. Korošec in dr. Ivan Tavčar, razpravljala o vseh vprašanjih, katera so na dnevnem redu, in da se bo nato začelo delati za sestavo koncentracijske vlade. * * * SPORAZUM MED ZAVEZNIKI GLEDE REKE ? LDU Trst, 18. sept. »Lavoratore« objavlja naslednje poročilo iz Rima z dne 17. sept.: Ministr. predsednik Nitti je brzojavno pozval v Rim vse poslance, kakor se govori, zato, da da najslo-vesnejše obiležje izjavam, ki jih bo minister za zunanje posle Tittoni podal v zbornici glede sporazuma, ki se je dosegel med zavezniki v Parizu, zlasti glede Reko. Zdi se, da zavezniki priznavajo suverenost Italije nad tem mestom. Lloyd George in Clemenceau sta baje podpisala sporazum v tem zmišlu. »Lavoratore« poroča nadalje iz Pariza z dno 17. sept.: Svet petorice se je uveril o potrebi, najti končno rešitev reškega vprašanja. Razpravljal je zopet o predlogu, naj Italija dobi mesto in majhen del luke, dočim dobi večji del pristanišča zveza narodov. Lloyd George in Clemenceau sta naklonjena temu načrtu. Polk je izjavil, da mora čakati na Wilsonov odgovor. »Journal« razpravlja o teh informacijah in pravil da, kakor vse kaže, svet petorice ni mogel najti boljše rešitve tega kočljivega vprašanja. OBTOŽNICA PROTI CAILLAUXU. LDU Pariz, 19. sept. (DKU) Listi priobčuje jo obtožnico proti Caillauxu, ki je osumljen sodelovanja z bivšim nemškim veleposlanikom grof. Benns-dorffom, poslanikom Luxburgom in nemško vlado na škodo Francije med vojno. Obširna obtožnica navaja med drugim, da je maja meseca 1916 v tajni seji proračunske komisije nemškega državnega zbora dejal ,Tagow ali Bcth-mann, da je Caillaux »naš« človek. — »Journal« opozarja, da se zločin, katerega je obtožen Caillaux, kaznuje s smrtjo. Cerkveni vesftrcift« c Na Homcu pri Kamniku se vrši v nedeljo, dne 21. septembra romarski shod in obenem 500 letnica, odkar je bila pozidana prva cerkev na tem prijaznem hribčku. Bosta dve službi božji, ob 6. in ob 10. uri slovesna. c Cerkveno slovesnost obhaja povodom 251etnice ustanovitve Družba sv. Petra Klaverja za afrlkanske misijone ter vabi k obilni udeležbi. V nedeljo, 21. sept. ob 5. url popoldne v uršulinski cerkvi govor, sv. blagoslov in darovanje. c Dekanijski shod belokranjskih de« kliških Marijinih družb se vrši v nedeljo, 28. sept. na Krvuvškem vrhu v župniji Semifi. Začetek dopoldanskega cerkvenpga opravila ob pol 10. Popoldne ob pol 1. večernice; nato dekliški tabor. Za slučaj deževnega vremena se shod preloži. c Za župnijo sv. Jakob v Ljubljani se je ustanovilo Cecllijino društvo, ki Ima namen povzdigniti v župniji cerkveno petje ter čimpreje zbrati sredstva za prepo-trebiie nove orgije. Glasom pravil lina društvo ustanovne, podporno in izvršujoče člane. Ustanovni člani so vsi, ki plačajo 200 K; podporni pa vsi tisti, ki prispevajo po 1 K na mesec. Z ozirom na lep namen društva vabimo vse župljane, da pristopijo k društvu, bodisi kot ustanovni, podporni, pevci pa kot Izvršujoči člani. — Odbor. Vestnik S. K. S. Z. * Kat. slov. izobraževalno društvo v Dobrcpoljah priredi ob priliki mladeniške-ga tabora dne 21. t. m, F. S. Finžgarjevo »Verigo«, Gostuje dramski odsek od Sv, Gregorja; med odmori igra godba iz Višnje gore. Tem potom vabimo bratska izobraževalna društva ter vse druge korpo-racije iz Roba, Škocjana, Turjaka, Strug, Hinj, Krke, Zagradca in Kopanja, naj se v kolikor mogoče velikem številu udeleže našega tabora z zastava m i ter naj ja gotovo prisostvujejo še vsaj po zastopnikih okrožnim sejam v dobrepoljski šoli, kjer bomo začrtali smer zimskega dela. V interesu udeležencev je, da vsak, ki bi hotel po taboru večerjo, to javi na dopisnici našemu društvu še vsaj do sobote opoldne. Na poznejše prijave se ne bomo mogli ozirati. — Vstopnina k »Verigi« znaša za osebo 3 K, Vstopnice bodo prodajali med taborom, vendar je želeti, da društva, ki se se udeleže našega tabora, naroče iste že vnaprej ter tako znatno razbremene in olajšajo delo pripravljalnega odbora. Med taborom prodaja srečk za srečolov, po predstavi razdelitev dobitkov. Tabor sc začne ob tričetrt na 3. popoldne s sprejemom na postaji ter konča tako, da se bodo udeleženci prav lahko vrnili z rednim vlakom ob 9. zvečer. Hočemo malo pompa, slavolokov in zastav ter mnogo razumevanja našega težavnega položaja ter kratek, jedrnat načrt dela in prisege r* katoliški tabor. Zato na delo, bratska društva, dvignite iz otrplosti, vrzite luč ir. solnčni pramen v to grozno noč breznnnelja ter prihitite dne 21. t. m. v Dobrepolje, da skupno podčrtamo skupni program! V delu je veselje, zadovoljnost in uspeh! * Slov. kat. izobraževalno društvo v Smledniku jo ponovilo dne 8. sept Fr. S. Finžgarjevo »Verigo«. Igralci so dobro rešili svoje vloge. Izvrstno je proizvajal pevski zbor pod vodstvom sedanjega g. organista mični skladbi »Dobro jutro« (Schwab) in »Rožmarin« (Ferjančič, sopr. solo). Kaj enakega želimo še večkrat slišatL Dijaški d Odborova seja S. D. C. danes ob 10. dopoldne kot navadno. Prosim zanes-Ijiveve udeležbe! — Predsednik S. D. C. d Darujte za Slov, Dijaško Zvezo!! Tabor v Dobrlivasl. Prispevke po 10, ozir. 20 K naj odseki nemudoma pošljejo Zvezni blagajni; brez prispevka ne dobi nihče legitimacije. Do Ljubljane po drž. progi naj si vsak sam kupi polovični vozni listek, katerega predloži z žigosano legitimacijo vred Zvezi in dobi povrnjene te vozne stroške. Odseki, ki so prijavili samo člane v krojih, pa nobenih telovadcev, naj bodo z ozirom na veliko število udeležencev in slabo gmotno stanje Zveze pripravljeni, da se jih nekaj črta, ozir. da bodo morali plačati polovično vožnjo. Poagiti-rajte, da se drugi društveni člani pridružijo izletnikom, plačajo polovično vožnjo in 10 K kot prispevek k režijskim stroškom. Druge podrobnosti izvedo iz okrožnic, ki so odpošljejo v torek. Tabor v Ločah. Predsedstvo O. Z. se skupaj z gorenjskimi odseki udoleži tudi tega tabora. Izkaznic za polovično vožnjo ni treba. Vsak si sam kupi vozni listek ter dobi del povrnjen; vso zadevo uredi Zvezni zastopnik. Radi kosila so prijavite Narodnemu svetu v Ločah. O priliki tabora so vrši tudi sestanek s koroškimi Orli ter delni izredni občni zbor O. Z. Jezica. Desetletnica našega Orla se praznuje v nedeljo 21. t. m. z javno telovadbo, ki jo priredi ljubljansko okrožje, in z ljudsko veselico. Spored: 1. Ob pol 2. uri popoldne sprejem gostov na Dunajski cesti. 2. Ob 2. uri litanije v farni cerkvi na Jezici; po litanijah odhod na telovadišče v Savlje, 3. Ob pol 3, uri javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja. 4. Po telovadbi ljudska veselica. — V slučaju slabega vremena se vrši veselica v društvenem domu. Izkaznice za polovično vožnjo v Do-brlovas na Orlovski tabor se dobe od danes naprej v Jugoslovanski tiskarni pri br. L. Tomažiču (pritličje levo) in sicer za vsakega, ki plača 10 K (poleg pa seve še polovično vožnjo). Število je neomejeno in izkaznico lahko dobi sleherni in želimo, da bi jih bilo čim več. Vožnja iz Ljubljane in nazaj stane 50 K 22 vin., iz Litije 44 K 55 vin., iz Trbovelj 40 K 71 vin., iz Zidanega mosta 38 K 88 vin., iz Celja 33 K 21 vin., iz Maribora 21 K 47 vin. Vsi na delo, da bo udeležba častna! Vaditeljski tečaj v Mariboru od 14, do 16. t m. je vsestranski dobro uspel. Vodila sta ga br. Franc Pavlin in br. Jožo Stabej, prvi tehnično, drugi orga-nizatorično. Zasluga pa, da se je tečaj sploh mogel vršiti gro predvsem br. prof. dr. K. Capudru, ki je storil vse, kar jo mogel. Razveseljivo je bilo število udeležencev, ki so sredi dela doma pustili vse in prihiteli v Maribor, da dobo vsaj zadostno osnovne nauke o Orlovstvu. Nekaj novega so bili bratje iz Prekmurja, ki so se udeleževali z največjo vnemo tečajnega sporeda. Njih delo znamo cenitL Natančnejše poročilo o tečaju jo v mariborskih listih. Občni zbor Mariborskega Orlovske-ga okrožja se jo vršil v torek, 16. t m. ob zaključku vaditeljskega tečaja v Mariboru. Bil jo dobro obiskan in po sporedu zanimiv. Veliki mladeniškl tabor na Brinjo-vi gori pri Konjicah se je vršil v nedeljo 14. t. m. Zbralo se je do tri tisoč ljudi, pretežna večina fantov in mož. Bil je krasen dan. Zreški fantje so postavili veličasten mlaj, ki je bil višji od zvonika cerkve, dekleta so ga pa lepo okrasila z zastavami in cvetjem. Pred cerkvijo je bil prirejen slavolok. Dan poprej in vso nedeljo so pokali topiči. Ob pol 11. uri je bila pridiga, sv. maša v cerkvi in na prostem. Ob 12. uri se je pričelo zborovanje, ki ga jo otvoril zreški župan gosp. Winter in predlagal za predsednika fanta Matija Napotnika iz Konjic. Na to so sledili govori: g. Jože Mirt, vikar v Konjicah je razložil pomen izobrazbe in kakšna mora biti, Jože Stabej, član predsedstva Orlovske Zveze, je govoril o Orlovstvu, g. Viktor Preglej, župnik na Stranicah pa o narodnem položaju. Poleg teh je nastopilo še dvanajst govornikov fantov domačinov. Fantovski pevski zbor iz Konjic je pod spretnim vodstvom gosp. organista A. Smogavca zapel nekaj pesmL Posebno pozornost pa je vzbujalo šest Orlov v krojih, ki so se bili pripeljali iz Sliv-, niče pri Mariboru, za kar gre posebna zasluga g. Tovorniku, kaplanu v Konjicah, ki je v njihovem imenu tudi govoril. —• O taborni je splošna sodba, da kaj takega še konjiški okraj ni videl. Tisti pa, ki je videl navdušenje fantov za Orla, se ne bo bal več za nje: kajti oni vedo, kje jo njihovo mc sto. — novice. g Konkurenca italijanskega vina. »Ju- goslavenski Ekonomista« piše: Ker so Italijani prodaJi Nemški Avstriji velike količine vina, so začele pri nas cene vinu padati. Vzrok je točno ta, da je Nemška Avstrija dosedaj pokrivala svoje vinske potrebščine pri nas, sedaj je pa lo vsled italijanske konkurencc nehalo. Odtod padanje vinskih cen. Naša vjna ne najdejq kupcev. Razen tega tudi Slovenci nočejo prevzeti vin, za katere so z nami sklenili pogodbe. Tako je prišlo do raznih prisilnih prodaj. Najhuje pa je, da je izvoz italijanskih vin z Reke v Hrvatsko dovoljen. — Italijanski vinski pridelek bo letos po kakovosti izvrsten, po količini pa srednje-velik ter bo znašal približno 55 milijonov hektolitrov. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA priporoSa: Koledarji 1320. Izšel bo zelo lep, ne-dosežno praktičen žepni koledarček, in sicer okrajšana izdaja za malo ceno in okusno vezana popolnejša izdaja. Dalje Stenski skladni koledar z velikimi številkami kakor lansko leto. Koledarji bodo v kratkem na razpolago v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Na firono se sprejmejo 3—4 dijaki. Naslov pri upravništvo ..Slovencu". Sprejme se diiaKinls srfisrK: izvo se v upravi Slovcnca pod St 5563. II^PnlfR PoStene rodbine s primerno Ulullnd šolsko naobrazbo so sprejmo v trgovino čovljev J. Btas, Ljubljana, Miklošičeva cesta stov. 10. I pn«t Uilfl 8 vs0 °Pravo v bližini Liuh-LcjJu V IlD ljane je naprodaj. 1'onudbo na poštni predal 102. Stanovanje diiak-Ponudbo pod tega lista. »Osmošotec« na upravo Prodam neio marmornato nioščo 124X00 cm. Ogleda .so oil 2—4 uro pop. v Kolodvorski ul. 11. II. u. Gdč. Komar. nU0 |iHnk'mi se sPr°lrnetl na hrano Ulu UijUtUlIJI iu stanovanje. Poizve so Stari trg št. 4. I. nadstr. desno. ISče se zdravo dekle za hiSno po-______močuico poleg kuharice. Nastop takoj ali prvoga oktobra. Plača po dogovoru. Ponudbo na obiteij Dr. Sondlč, llječn!k, Urubt-sx»opolje. Hrvatsko. Globoko potrtim srcem javljam vsem sorodnikom in prijateljem, da je moja ljubljena žena Ivana Virk bivša posestnlce v Sred. ;Gameljn!h 27. boguvdano, po prejemu sv. zakramentov za umirajoče, v 70. letu starosti sinoči 18. t. m. izdihnila svojo blago dušo. Pogreb drage rajnee bo v soboto, 20. t. m. ob 2. uri popoldne iz hise Poljanska c. 32 na pokopališče k Sv. Križu. Pokoj njeni duši! Ljubljana, 19. sept. 1919. J. VIRK, soprog. Prnilil CD* kurlilva kopalna banja, nuna Ju. ornmolon s 25 ploščami, kakor tudi nekaj pohištva. Rimska c. štev. 10. II. nadstr. na dosno. Dcfiro Kunarico, katera zna sarno-stalno upravljati kuhinjo in hoče sama oskrbovati vse posle v malem gospodinjstvu za dve osobi. Dobra hrana in dober postopek. Plača najmanjo 140K—. Mesto mora biti stalno Išče se snažna, marljiva in zelo zanesljiva oseba. Ponudbe žoli: Trgovina maslaca i delikatesa, Zagreb, Nikoličeva 12. Mesečno sobo ali pa prenočišče išče boljši delavec za takoj in stalno. Ponudbe se prosijo na Anončno ekspo-dicijo Alojzij Matelič, Ljubliana, Kongresni trg štev. 3. Telefon 174. semenske pšenice (nclice) lastnegn pridelka ima oddati trgovina Janez Zormnn, Spodnja Šiška štev. 91. Cnho nnhfl kupuje vedno po najvišji JUIHj IjUUK ceni FRANC POGAČNIK v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 36. RnhiČlt/fl d01'1-0 ohranjeno, starinska i UHlOlVU, ura, srebrni .Tafelaufsatz'in razna drobnjava se proda. Prisojna ulica štev. 3. I. nadstr. vrata 4. od 3.-D. Proda se zemljišče zelo primerno za stavbo. Vprašati pri Angeli Kregar, Male VižmarjC, štev. 70. Naša predobra, nadvsetjubljena, preblaga soproga, oziroma mama, stara mama in tašča, sestra in svakinja, gospa V Marija Osolin roj.! naša sreča in vse naše veselje, je dne 18. septembra 1919 v 69. letu starosti po večletnem bolehanju previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala, pustivši nas v neizmerni boli. Pogreb predrage rajnke bo 20. sept. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti St. Vid pri Lukovici št. 14, kjer se položi predobra rajnka v rodbinski grob na pokopališče. Srčnoljubljena je bila tako močna vez ljubezni med nami, da je nje izguba prebridka in nenadomestljiva. Prosimo vso sorodnike, prijatelje in znance, da nai bode nepozabna nam umrla priporočena v blag spomin in molitev. Sv. maše za njeno blago dušo se bodo brale v več cerkvah. Št. Vid pri Lukovici, dne 19. septembra 1919, Globoko žalujoče rodbine: Osolin: Novak, šmon, Majdič in Grčar. Foslrežoica, Inteligentna In dobrosrčna se išče za starejšo gospo, ki boleha na mrtvoudu. Nava-tena mora biti ravnati z bolnikom. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod šifro „M. Gt. K. 100." 5468. Sredoie veliko poseslvo s\Kote; ki se nahaja v dobrem stanju, leži v ravnini in je v bližini vode. so kupi. Ponudbe se prosi na upravništvo lista pod šifro »Kmetija«. Preklic. S tem prekličem vse obrekovanje proti Mariji Bolta v Obrijah št. 10. Marija Zaje. Vojna zveza kranjskih konzum-nih zavodov in konzumnih društev v Ljubljani registr. zadruga z om. zavezo vabi llmkm silili! M kateri se bodo vrš 1 v četrtek, dno 2», septembra 1319 cb 11. url dopoldne v Mestni posvetovalnici (na magistratu) v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Sprememba pravil. 3. Volitve načelstva. 4. Volitve nadzorstva. B. ltazni predlogi in nasveti. Načelstvo. IŠČEM za 15 letnega dijaka višje obrtne šole, v Ljubliani ali okolici. Nujne ponudbe na »B. P. 981. poštno ležeče Celje.« I© «a»i «»| v«—i» *B Iščem GOSPODIČNO k trojo otrokom v starosti B., 9., ln 11. let za poučevanje nemškega in francoskega jezika, mlado energično moč. Cenjene ponudbe na nasl: Iv. Roltter, železarno POŽEGA, 7420 3E Haroa — vsakovrstno blago pere domače perilo (pošilja po isto na dom) Eseisg&iD — Cisti obleke soeMita ovratnike, zapestnike in srajce Ljubljana, Poljanski nasip 4 Podružnica Šelenburg. nI. Podpisano županstvo razpisujo oodie na javni občinski bolnici v Krškem z letno plačo 6.000 K. Poleg tega vživa zdravnik hišo, gospodarsko poslopje, vrt za zelenjavo in sadje, in lep vinograd. Poleg tega še lahko vrši civilno zdravniško službo, in pa službo okrožnega zdravnika, katero jo opravljal tudi sedanji zdravnik, in ki bode v najkrajšem času razpisana po za začasni komisiji in likvidaciji v Ljubljani, ia za katero lahko prosi. Prošnje za to službo je vlagati pri podpisanem županstvu do 24. sept 1919 ter naj prilože dokazila o zdravniški praksi, in dosedanjem službovanju. Mestno županstvo ▼ Krškem, dne 13. septembra 1911. Ivan Golob, župan. oglje, smrekov les--- deske in trame kupuje »Croatia«, gozdna ind. delniška družba v Ljub-ljani, Mar. Terezije cesta 2. v bližini Maribora z 12 sobami in vsem komfortom, na lepi legi, gospodarskim poslopjem, 20 johov arond. zemljišča (vinogradi, sadni vrt, njive, travniki, gozd) se proda. Pripravno za penzijo-nista-ekonoma.---Pojasnila daje fl. Tavčar, stavbenik, Ljubljana, Gosposvetska (Mar. Ter.) cesta št 6. V pondeljek dna 22. septembra v skladiSču R. Ranzinger cesta na Južno železnico it. 7 javna dražba razi. mohilje Kupci ao prijazno povabljeni V par dneh izide DRUŽINSKE PRHTIKR za leto 1920. Cena Izvodu 2 K, po pošti K 2*20. Dobiva se v vseh trgovinah po Sloveniji in pri založništvo „Drnžinske Pratike" v ------ Ljubljani. ------ Razprodajalcl dobe popust. Konkurzna masa Leopold Fona ima 206 hektov starega, deloma belega, deloma rndečega pisalni stroj M. Arh, Jurčičev trg št 3. II.. vinta 3. Licitacija. V nedeljo 21. septembra ob pol 3. uri pop. oddajo se v najem polja In travniki na ljubljanskem polju, za artilerijsko vojašnico na Dunajski cesti. 5458 St. C. Tauzher. Snglislt lessons. 31tiss "Farler toill git>c lessons in October. Dunajska cesta šl« 25. St. 15691 RAZGLAS. Prostovoljna javna in sicer 2500 kg pšenične moke za kruh, 500 kg pšenično moke št. 2 in 3369 kg pšenične moke št. 0 in Banat, se vrši dne 22. septembra 1919 dopoldne ob 9 uri v sklad, na Rimski c. št. 19. Mestn nj.gis^rat ljubljanski, dno 18. septembra 1919. A 21/19 Vsled sklepa okrajnega sodišča v Brežicah z dne 9. septembra 1919, A 21/19/42 se prodajo dne 22. septembra 1919 in naslednje dni, vedno začetek ob 8. uri zjutraj, v župnlšču na Vidmu na javni dražbi goveja živina, svinje, vozovi in drugo gospodarsko orodje, pohištvo z opravo, vino s posodo vred itd. Izklicna cena je cenilna vrednost, pod njo se ne proda R«či se smejo ogledati vsak dan pred dražbo od pol osme do osme ure. Brežice, dne IG. septembra 1919. Fran lužssrSsfe notarski namestnik kot sodni komisar. Prodam 4 prašiče 6 mes. stare, 7 prešle 9 tednov starib, 1 presico z 8 pre-šiči. Tovarniška kazina, Jesenice, Gor. Kupimo lepe, suhe vina na Vino se prodaja po ugodnih in zmernih cenah. Natančneje se poizve v pisarni konkurznega upravitelj a, odvetnika dr. A. Smo-le-ta, Ljubljana, Dunajska cesta 20. 4 m dolge 5 cm debele po dobri ceni. Naslov pove upravništvo pod št. 5467. Išče se dobra .Kava Gaj Čokolada Jtakao Sardine JCondenz. mleko Jflalaga 31 ti tu .Konjak £lkerii jVtarmelada .Keksi 3ttž 3capistovski sit Fino francosko olje priraissima v dozah po 121/2 kg in odprto. i/> •Si. • M 73 n " o .m 9- w H a gLcrt-* Js10 M v -o cj O u o a. ffo&poclil?!IB> k irem otralrom od 3—8 let, dnevno ali tudi popolna oskrba. Natančneje v trgovini M. Tlčar, selenburijova uHca. Istotam se sprejme pridna in zanesljiva faišina. iss m, nSirt aH indnsfrijiB (trgovino z lesom, žago, mlin, gostilno itd.), kjerkoli, kupim takoj. Ponudbe pod »Do 1 in 1/2 milijona« na Anončno ekspedlcijo Al. Matelič, Ljubljana. Došel je iz Italije v vseh velikostih za sobno oprave ln strojarje. Dobi se pri Alojzlfu Vodnik, kamnosek v Ljubljani 4545 JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZM BssBHBRMa^anaanHnnMi L Z* Z Os Z. M Ljubljani, Marijin Trg 8, Wo!fova ulica 1. PoStnl čekovni račun št. 11.323. — Brzojavni naslov: Jugoslov. kredit, Ljubljana. — Telefon št. 54. sprejema hranilne vloge in vloge ua tekoči račun ter jih obrestuje po Banatsko prodaja v komisiji, dokler traja zaloga, samo na cele vreče, »BALKAN« trg. šped. in kom. del. dr. Ljubljana, Dunajska c. 33. čistih brez odbitka. Izvenljubljanski dobe poštne položnice. Inkas® faktur In trgovske Informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na na vknjižbo- poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležečo v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. mm^mmmmmmm emožni finega dela, dobe proti dobri plači poljubna dela na dom, tudi izven Ljubljane. Zglasiti se je pri A, Kane, Ljubljana, Gosposka ul. št. 7, I. nadstr. KROMPIR, pšenico, rž, oves, fižol itd., prodaja na debelo po ugodnih cenah Franc Majdlč, Kranj, trgovina z deželnimi pridelki 5439 Kapim več vagonov raznega sorti ranega Ponudbe za vagonsko oddajo franko vagon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi Fr. Sire, Kranj. Prosim tudi za ponudbe suhih gob ln vseh drugih deželnih pridelkov. ■ Vreče ■ vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 'm m Izvirni BalSic modeO K 1 IzvSrnš Baltic mo^Kl K 2 izvirni Vicking Diahoto modeli t L na uro. Rezalnlca (TrommelhMcksler) lastni izdelek precizno delo. Model Polonia 200 mm odprt, širina. Rezalnlca (Trommelhacksler) češki izdelek. Model Polonia 1, 100 mm odprt, širina. Model Polonia 2, 175 mm odprt širina. Rezalnica za repo na krožke (Schelbenrflbenschnefder, lastni izdelek, precizno delo, 430 mm rezaln. primer z litim pokrovcem, močno delo. Rezalnica za repo na bobnič« (Trommelrflbenschneider) s končnim bobničem, 6 nožev. Mlatilnice na roko in gepelj, čistilni mlini, brane, plugi, kultivatorji, vratila, sesalke za gnojniro, stroji za robkanje koruze, mlini za sadje in stiskalnice, sejslni stroji, mlini za knnsko žito, domače nečnice in vsi drugi poljedelski stroji in orodja, prvovrstnega izdelka Hlfred Kraus, — Dunaj I. Ebendorferstrasse 3, tovarna poljedelskih strojev. 8W" Prosimo, da se pri vprašanjih navedejo v poStev prihajajoče količine posameznih strojev. _________ ____, —...___ ,_ __ BEOGRAD, DUBROVNIK, DUNAJ, KOTOR, LJUB- i Q LJANA, MARIBOR, METKOVIC, OPATIJA, SPLIT, cSP c . SIBENIK, TRST, ZADER. Ekspozitura: KRANJ. Delniška glavnica 30,000.000*—. vloge na knjižice, vloge na tekoCi račun in žiro račun proti najugod- Reserve nad 10,000.000*—. neJfemu obrestovanju. Rentni davek plača banka iz svojega. — Kupuje in prodaja: . , ^ . J , menice, devize, vrednostne papirje i. t. d. — Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta — Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih, daje trgovske kredite pod najuoodnej-šimi pogoji. — Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. ■ Brzojavni naslov: JADRANSKA. H i J JADRANSKA BANKA a D a a o G U ......»m«———————_—_—_—__ . _______________ii._i.j__i.j_li _ aanaaaaaaaanaDananannaaaanunaaanaaaanaac io in čitateljem sledeče domače tvrdke: (Za dvakratno objavo v tetin« so računa 6 kron.) Brionlce Zajec Fran, Dunajska cesta 14. Stobaoa iss polsiadalci gjar&etao Bokal Anton, Ambrožev trg 9. Puh Josip, Gradaška idica 22. Damsfca Ssrofačica Hafner Maiiana, Gosposvetska cesta 13/11, 104. Elektrotehnika »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. Zavod za tehn. in elektrotehn., Dunajska cesta 22. Zavod za tehn. in elektrotehn., Lastne tovarne, Glince 16. Goštš&ne Ložar Jernej, Sv. Petra nasip 19. Olnp Josip, Pod Trančo. Vinska klet pri Maliču, (Pod Jadransko banko). Gramofoni in godbenl aotomatl Rasberger A., Sodna ulica 5. Jaona »Balkan«, I, Ljublj. jnvno skladi šče, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.) Kacsrae »Prešeren«, Sv. Petra nasip 1. »Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresni trg- fttieoarjl Korn T., Poljanska cesta 8. Remžtfar & Smerkol, Karlovska cesta 4. Knjigarne Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica 6. Pajk Fr., Cankarjevo nabrežje 25, Konfe&riisfce jlrcioDine Olup Josip, Pod Trančo, Schvvab & Bizjak, Dvorni trg 3. KrošaCi Gestrin Ferdin., Poljanski nasip 8 Lesna trgooina šušfar Fran, Dolenjska cesta 12. Lekarne »Pri Mariji Pomagaj«, Resljeva cesta št. 1. lEEaiffifaMssrns trspolns Pečenko Filip, Dunajska cesta 6. Pctkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. Bizjak Peter, Spod. Šiška 136. frink Alojzij, Linhartova ulica 8, EKls^sti saloni Gotzl Marija, Židovska ul. 8. in 7. EIMjie trgooine Magdič Pavel, Aleksandrova cesta. Optiki Jurman Karol, Šelenburgova ulica. ParSra^eršie in isossnefika »Rex« zastopstvo, Stari trg 11. »Uranus«, Mestni trg 11. Pcngov Ivan, Kolodvorska ulica št. 20. PopraoiSa gramofionoo fin ffloriSBenšh aoto?iatoo Rasberger A., Sodna ulica 5. Potrebščine za Siollfe, krojače tn £eo!!ar!e Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7. Prodajne bar® Brata Eberl, Miklošičeva cesta. Resfaorgc^e »Perles«, Prešernova ulica. Staobena podšetfa Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, Gosposvetska cesta 10. »Balkan«, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.) Uher F. & A., Šelenburgova ulica št. 4. (Tel. 117.) Trgooine z nrasni, zlatnino, srebrnino ln ifnoeli Černe Lud., Wolfova ulica 3. Gornik Peter, Stari trg 20. Trgooine coetlic Bajec Anton, Pod Trančo. Trgooine s fclobnkl Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Pod Trančo 2. Trgeo!ne s šioaln. stroji Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7. Trgooine s papirjem Prodajalna K. T. D., Kopitarjeva ulica 2. »Uranns«, Mestni trg 11. Trgoo. z mešan, blagom Šerbec Friderik, Stari trg 4. Trgooine z dežniki In solnčnlfci Mikaš L., Mestni trg 15. Trputafi z železnino In pnlteftelshiml stroji Zalta & Žili5, Gosposvetska cesta št. 10. (Mar. Ter, cesta.) Uroarne ™ Adamič Ivan KL, Sv, Petra cesta št. 33._ Zaloge pohištva " " Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17. Zalntrftooalnice Grošel T., Poljanska cesta 7. Tempel vrelec: Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje. — Stliria vrelec: Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen. Donati vrelSC: Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. — Rogaška S-at?lia je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rudninsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini.--Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. — RoCJeŠka slsfilia najboljša namizna in zdravilna, mineralna voda, katera nima nikdar slabega okusa ali duha. se sprejme v modni trgovini Pristni firnež, oljnate barve lastnega izdelka kakor suho barve, lake ln barve za obleke nudi po najnižji ceni tvrdka Jančai & Co. Ljubljana, Slomškova uiica 19. 4964 Prvovrstna vv ter piasce oiesa »cevi in vsa zraven spadajoča dela priporoča A. SARTORV najfinejše izdelovanje perila za dame in gospode.— Križevniška nlica 11. — Breg 18. — IL nadstropje. mZS manufa",:turnega blaga na debelo kakor: ceflri, šifoni, barhenti, velour, fla-nele, modra tiskovina, kord-baržnni, hlačevina etc. Sam. Pollak, Zagreb, Jelacicey trg 6. špeciiaina trgovina s šivalnimi stroji tn kolesi Ljubljana, Sodna nlica 7. Klavirje, pianine, harmonije, violine, citre, harmonike, strune itd. - ima v velikanski zalogi ALFONZ BREZNIK učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816 Nepremočljivi dežni plašči iz Ia švicarske gnme! — »Pepitau pristno volneno angleško blago za damske kostume in moške Športne hlače. Prva kranjska razpošlljalna manufakture, mode in konfekcije Schwab& Bizjak LJUBLJANA. Mira Pil flarafoo Imm- Modni salon Rozi Fabčič Rimska cesta 6 Na Dunaju osebno izbrani modeli in velour klobuki v veliki izberi. V zalogi so tudi lični klobuki od 50 kron dalje, žalni klobuki ter športne in kr-znaste čepice, kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine. Rimska cesta Rozi Fabčič Modni salon Sfrifarieva ulica itev. 2 DelniSka glavnica z rezervnimi zakladi okrog 28,000.000 krm. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. Sprejema vloge na kniiiice in tekoči iračun proti ugodnemu obrestovan |u. Naznanilo! Naznanjam p. n. občinstvu, da sem zopet pričel vožnjo z avtomobilom po mestu in izven mesta. Avto je na razpolago pred pošto ter se sprejemajo tamkaj tudi naročila za zunaj. Cene voženj so času primerne. Se priporočam p. n. občinstvu ter bilježim z odličnim spoštovanjem Pavel Štele. nka v UoMfiioi Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite.