Gospodom načelnikom cestnih odborov in
našim županom!
Gospodar, kateri ima svoje gnojišče zavarovano, da se gnojnica ne izgublja, kateri snaži sadno drevje, kateri ima osnaženo živino, hlev in hišo, daje si uže s tem sam spričalo umnega gospodarja; kdor, akoravno tuj, zapazi taka znamenja reda, snažnosti in marljivosti pri malem gospodarstvu, prijazen ali naklonjen je gospodarju še prej, ko ga vidi in pozna.
Enako izvira dober ali slab vtis cele dežele in znamenj, po katerih se more sklepati na gospodarstvo dežele. — Narava da vsaki deželi svoj obraz, lepšajo pa to podobo posamezni gospodarji, lepša jo vljudno zdravo, razumno ljudstvo in javne naprave.
Med poslednjimi gotovo so na prvem mestu ceste, in v resnici se gospodarstvo vse dežele more soditi najbolje po stanu cest, katere so v oskrbovanji ali vsaj pod nadzorstvom dežele.
Žalibog je stan okrajnih cest v kranjski deželi dostikrat tako slab, da se domačin ali tujec po pravici pritožuje, če je prisiljen voziti se po takih bolj grapam podobnih potih.
v tekočem letu pričakuje kranjska dežela najvišega gosta, presvitlega cesarja in ž njim veliko število naj-odličnejše gospode, katera si bo ogledala kolikor toliko vso deželo.
Skrajni čas je tedaj, uže zdaj skrbeti za to, da se nam ne bo treba sramovati naših cesta.
Cestni odbori in župani! mislite še o pravem času na to; letošnja zima brez snega ugodna je za taka dela in razun koristi gre tudi za čast naše dežele!
2