Za poduk in kratek čas. Stajerski deželni zbor pa Slovenci. (Deželni odbor — pnlitično delovanje.) II. Duša vsemu deželnemu zastopu bi naj bil deželni odbor. Vsled tega bi naj bil tako sestavljen, da bi res cela dežela in vse stranke primeroma v njem bile zastopane. Žali Bog, da tega o dosedanjih deželnih odborih. štajerskih povsem reči ne moremo. Le doklerje Herman v njem bil, imeli smo Slovenci tam zastopnika. to pa le, ker so ga nam nemški konservativci bili privoščili. Odboru načelnik je deželni glavar, ki vleče na leto 6000 fl. plače s prostim stanovanjem v Gradci. Prvi bil je grof Gleispacb, od 1. 1870 naprej pa zmiraj znani bivšega ptujskega poljanea zarodnik, ponemčeni Moriz plem. Blagotinšek Kaiserfeld ter je do letos iz deželne blagajnice prejel 14x6000 fl. = 84.000 fl. Lepa plača, ali ne? Odbornikov je 6. Vsak ima letne plače 2100 fl. V službenskih potovanjih se mu plača potnina in vrliu tega vsaki den 5 fl. n. pr. takrat, če pride odbornik g. Schreiner ogledovat mariborske vinorejske šole, ali odbornik Wanisch kopališč v Slatini. Prvi odborniki so bili izvoljeni 1. 1861: Moriz Kaiserfeid (izvoljen v Weitzu), Stremayer, grof Kotulinski, Pairhnber, ^Reicher, Wasserfall, torej iz slovenskega Stajera nobeden. Drugi odborniki so bili izvoljeni 1. 1867: Moriz Kaiserfeld, Stremayer, Kotulinski, Flekh, Pairhuber, Wasserfall, torej zopet iz Slovenakega nobeden. V tretjič so volili deželni odbor 1. 1870 in takrat so nemški liberalci prisiljeni bili vpustiti g. Hermana, zastopnika ptujskih kmetov v deželni odbor, ker so nemški konservativci s slovenskhni poslanci vkup imeli kmetskih poslancev 1G, liberalci pa samo 7. Jednako je bilo četrtokrat, namreč 1. 1871, ko so bili izvoljeni v deželni odbor: Kotulinski, Plankensteiner, Pairbuber, Flekh, Schloffer pa zopet Herman. Petokrat, namreč 1 1878, prišli so v odbor: Kotulinski, Schreiner, Scholz, Pairhuber, Waniscb in Herman. Ta je letos umrl. Na njegovo mesto je bil pozvan v odbor kanonik Karlon y Gradci in torej sedaj zopetnima slovenski Stajer tam nobenega zastopnika. V 23 letib. smo Slovenci celih 10—11 let bili popolnem nezastopani v deželnem odbom v Gradci. In če pri sedaujih volitvah slovenski kmetje le enega nemčurja izvolijo, bo ta odbornik, Slo venec gotovo ne, če zmagajo zopet KaiserfeldRecbbauer-Sclimiderer-Nekermau - Hakelbergovi nemški liberalci. Kajti nemško-liberalna stranka ne poziia proti nam Slovencem nobene pravice. Vsakemu poslancu je za čas zborovanja odmerjenib 5 fl. na aen. V 23 letih je dežela poslancem izplačala 296.891. Deželni odbor pa se je obdal s kancelijami ali nradnicami ki so polne novih uradnikov, deloma jako dobro plačaaib. Kaj čuda tedaj, da smo davkeplačilci do sedaj za ovo novo, drugo gospodsko v deželi (Landesverwaltung), ki posluje zraven cesarske gosposke (c. k. namestnije v Gradci), morali plačati velikansko svoto 3,414223 fl. To je zvečinoma vse v Gradci ostalo. V političnem oziru bila je prva skrb nemškim liberalcem, da si dobljeno gospodstvo v deželi zagotovijo na veke vekov ter svojim pristašem kuristijo, kder le mogoče. Zato so sklenoli 1. 1864 novo občinsko postavo, ki kmetskim županom nalaga izvrševanje toliko najsitnejših rei-i, da jib sami niso kos reševati ter so prisiljeni srenjske pisače plačevati, ki pogosto župana in vse strahujejo. Nadalje so sklenoli 1. 1866 zelo nepotrebne okrajne zastope ter jim volilne rede tako zvito napravili, da so kmetski prebivalci zmiraj na slabšem proti mestom. Kmetje plačujejo, kar meščani v okrajnih zastopih sklenejo. No, in stroški okrajnih zastopov niso mali, znašajo vsako leto več stotisoč goldinarjev. Katoliško društvo v Konjicah je 1. 1872 pridružilo se je prošnjam nemških konservativcev, naj se dragi, nepotrebni okrajni zastopi (Bezirksvertretungen) odpravijo ali tako prenaredijo, da bodo tisti odločevali, ki največ okrajnih doklad" (Bezirksumlagen) plačnjejo. Kaj je storil liberalni deželni zbor? Vrgel je vse prošnje pod klop. Liberalci so večkrat prosjačili pri ministrih, naj se toliko potrebne postave zoper oderuhe (vohernike) zatrejo in res 1. 1868 so ove postave veljavo zgubile. Sedaj so začeli tisti strašni oderuhi v Omereku, Radgoni, Mariboru, Pragarskem, Pttiji, Poličanah, Celji, Rogaci, Brežicah itd. svojo grozno delovanje ter na tisoče slovenskib posestnikov slekli in do golih kostij odrli. Dodali so liberalci 1. 1H63. še postavo, da smejo posestva trgati, drobiti in z njimi barantati, kakor ,,kramar s fecami". Tako so _nemški liberalci propad kmetskega stanu na Stajerskem podpisali in res so naši kmetje med vsemi v Avstriji najbolj zadolženi. In sedaj drznejo se toti ljudje iz mest in trgov zopet nad kmete priti rekoč: volite nas nemčurje in liberalce? To je vendar preveč! (Dalje prib.) Smešnica 18. Nekega dne obišče prijatelj prijatelja, ki je bil revnega stauu, ter ga vpraša: Prijatelj kako se ti kaj godi ? Odgovor: no, zdaj že bolje; poprej sem moral od beračov moko kupovati, zdaj pa jo hvala Bogu že sam beračim. N. P.