LISTEK Polkovnik FRIDOLIN KAUČIČ: Nadučiteij DragoRumpret. (Mlademu umrlemu prijatelju v spomin). Strašno me je potrla Tvoja smrt. Pred dobrimi štirimi tedni si vstopil na Jtolodvoru v Vidmu, čil in vesel v kupej •n prisedel k meni. govorila sva o poli^iki, lovu, razpravljala naše potrebe in slabosti in toinono, nakar je nanesla beseda. Na razpotju v Zidanem mostu sem Ti zadnjič v življenju segel v roko. Poslovila sva se in se veselila, da se kmalu 2opet v Sromljah vidiva. A ne bodem te v'del več, nikdar več; neizprosna bela žena je posegla vmes. Zagrebli so Te v jjpmači grudi, tam doli ob slovenski Savi, 'ebe, ki si tako rad živel, ki si stal v pvetu moške dobe, Tebe, ki si bil z dušo In srcem Jugoslovan. V četrtek. dne 20. ianuarja ob pol 8. nri zjutraj odšel je sro^eljski nadučitelj Drago Rumpret s puSko na rami, čil in zdrav ko riba v vodi, ter najboljše volje. veseleč se krasnega jutra z doma. Šel je najprej v klet gosps pl. Thierry, kjer je imel opravilo, potem pa po hribu navzdol inimo Brunetovega vinograda. Spodaj ga je čakal posestnikov sin Pepček G. Ta mu je odkazal mesto, sam pa je krenil po hribu navzgor. Kmalo so zasledili lisico. P. je streljal na njo, nato Drago. Naenkrat je pa skočila lisica v drugo smer. D. je zapustil svoje mesto. kar bi ne smel storiti. P. je nato zopet ustrelil in no nesreči zadel nadučitelja v trebuh. Ta je šel še kakih 100 korakov naprej, potem pa se je nazavesten zgrudil. P. je začel klicati na pomoč. Kmalu so pripravili voz, da bi ga odpeljali v brežiško bolnico; po kratki vožnji je pa blizu Sušice v groznih bolečinah izdihnil. Nato so se vrnili In pripeljali mrtvega v šolo. Razburjenje, ki je zavladalo med Ijudstvom. se ne da popisati. In ubogi P., toliko da ni znorel. V sobi so mu komaj iztrgali samokres, da se ni ustrelil. In scena, ki se je odigrala prl ndru. ko se je P. poslavljal od umrlega. To je bilo tako grozno in pretresljivo, da bi omehčalo kamenito srce. Ba§ ubogi P. je bil nadučitelju vdan kot malokdo. Spo- minjara se, da mi je lansko leto nekoč rekel: »Oospoda nadučitelja spoštujem nadvse, ljubim ga bolj, kakor brata in sestro.« O kruta usoda! Truplo so prepeljali z avtomobilom v Krško k staršem umrlega. Pred odhodora iz Sromelj se je pred šolo zbraia ogromna množica ljudi, W je glasno plakala za svojim ljubljenim učiteljem in prijateljem. Čutilo se je, da je strašno smrt. ki je ljudstvu pobrala vzoraega moža. živo občutil vsak SromIjan, saj je bil Drago s preprostim narodom vedno v živi dotiki. Zbral je okolu sebe lepo kolo naprednih kmetovalcev in nstanovil podružnico slovenske kmetijske družbe, ki je pod njegovim vplivom vrlo napredovala. Vse njegovo znanje kmetskih razmer je porabil v blagor Ijudstva in tako koristil narodni gospodarsk! stvari. Bil je vzoren učitelj, učil je mladež ljubiti prirodo, znal se je uglobiti v otroško dušo in si pridobiti ljubezen mladlne. Rado je bil telesno nenavadno velik mož in pravi tip lepega, vitkega in krepkega moža. Že njegov glas v govoru je bil blagodoneč in prikupljiv, kaj šele, če je zakrožil kako narodno pesmico. Opravljen je bil vsikdar okusno in elegantno, kretal se je neprisiljeno. V občevanju je bil previden in skromen. v prijateljskem krogu živahen in vesel družabnik. Od narave nadarjen z velikim razumom, je podpiral vsa kulturaa stremljenja Slovencev. Bil je dober pevec. glasbenik in slikar samouk, izvrsten telovadec, strasten lovec in navdušen Sokol. Narava ga je obdarovala z nenavadnim slikarskim talentom. Slikal je z oljnatimi in akvarelnimi bojami brez vsake slikarske naobrazbe. Občudoval sem lepe slike samouka in mu prigovarjal, da se posveti docela slikarstvu; nameraval je tudi iti na slikarsko akademijo v Zagreb, toda Morana je uničila vse nade in načrte. Ko je došel kot učitelj v Sromlje. je nekaj časa opravljal službo organlsta. Zanemarjeno cerkveno petje je povzdignil na visoko stopnjo. V celi videmski dekaniji ni bilo najti lep^ih in izvežbanejših ženskih glasov, kot so bili v skromnem sromeljskem cerkvenem zboru. Drago je bil vnet jugoslovanski rodoljub, neupogljivega značaja; vse njegovo delovanje v iavnetn in privatnem življenju je vodila nlamteča ljubezen do domovine in svojega naroda Povedal sem že, da je bil pokojni Drago velik prijatelj lova in ako je utegnil, porabil je vsako prosto uro za Iov. In na lovu ga je tudi doletela smrt v 31. letu starosti. Njegov pogreb je bil veličasten, kakoršnega še ni bilo v Kr&kem. Krški Sokoli so stali ob odru na častni straži. V soboto, 22. januarja je bil pogreb. Pred hišo se je zbrala velikanska množica žalujočih Krščanov in Sromljanov. Po cerkvenem obredu je zapel moški zbor ganljivo: »Pomlad spet prišla bo...« Na čelu sprevoda je šla šolska mladina in nato Sakolstvo. Položili so krsto v grob in na grobu so se posloviii v imenu učiteljstva g. nadučitelj Knapič iz Vidma. v imenii Srornljanov posestnik Kcs. v imenu nekdanjih sošolcev gospod Auman in naposled v pretresljivih besedah starosta krškega Sokola dr. Jan. Lahka Ti bila domača zemlja in blag Ti spomin. katerega si ostavil v srcih vseh, ki so Te poznali.