3z vdebine
Spehod po svetu Kako je na Koroškem Izboljšati prehrano — toda ne
vi šat.t cen Življenje gre nemoteno svojo
pot naprej Pred nami so velike naloge Dragocena dediščina in
današnje pridobitve Uničenje 37. nemškega
korpusa pri Ilirski Bistrici V veselje planincem in
gozdar j em Kdo je odgovoren za šolske
mlečne kuhinje? Temeljite priprave na volitve
v Zadružni svet Mladi zadružniki si želijo
znanja Barba Vane pravi . . .
Ishaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprav: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali I ' am- dolarja. Banem račun 602-70-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
LETO VII. — ŠTEV. 40
poštnina plačana v gotovini
KOPER - 10. OKTOBRA 1958
POMEMBNO ZASEDANJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V KOPRU n a	□
V petek, 3. t. m., sta v Kopru zasedala oba zbora Okrajnega ljudskega odbora Koper in kot osrednjo točko dnevnega reda osvojila razpravo o realizaciji letošnjega okrajnega družbenega plana. Njuni skupni seji je prisostvoval tudi republiški ljudski poslanec Ivan Regent, ki je v duhu gesla: »Delo je rodilo človeka« opozoril ljudske odbornike in preko njih delovne ljudi našega okraja na naloge, ki jih imajo v zvezi z izpolnjevanjem družbenih obveznosti.
Izčrpna obrazložitev glavnih značilnosti o gibanju gospodarstva koprskega okraja v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, ki jo je podal podpredsednik OLO Franc Klobučar, je dala široko podlago za živahno razpravo. Referent je že uvodoma naglasil, da je za letošnji gospodarski razvoj okraja značilen nadaljnji porast proizvodnje in nadaljnja stabilizacija trga ter cen, da pa nismo znali izkoristiti vseh objektivnih pogojev za dosego postavljenih proizvodnih planov. Dejstvo je
Tržni inšpektorat za okraj Koper je te dni pregledal v nekaterih trgovinah na drobno razlike med nabavnimi in prodajnimi cenami sadja ter zelenjave. Pregled je dokazal, da nekatere prodajalne v našem okraju uvajajo nenormalne pribitke in dobesedno odirajo potrošnike. Razlika med nabavno in prodajno ceno se giblje pri sadju in zelenjavi med 15 do 70 %, čeprav prodajalci zaradi slabo založenih trgovin, saj rokujejo le z minimalnimi količinami za vsakdanjo potrošnjo, niti najmanj ne tvegajo, da bi se jim blago pokvarilo.
Spričo takšne ugotovitve je nujna takojšnja intervencija, da bi tudi analoprodajalci koristili le 20 do 30% pribitka na nabavno ceno in tako izenačili cene s cenami v dobro organiziranih trgovskih obratih.
K temu bodo v veliki meri pripomogli novi ukrepi za stabilizacijo trga. Eden izmed teh bo tudi uporabljanje pooblastil, ki jih daje državni sekretariat za blagovni promet občinskim ljudskim odborom, da lahko določijo maloprodajne cene oziroma način njihovega formiranja.
V zvezi s temi pooblastili je Trgovinska zbornica za ¡okraj Koper te dni predlagala občinskim ljudskim odborom, naj takoj določijo maloprodajne cene za meso, krompir, jabolka, fižol, olje in mast, medtem ko naj za moko, kruh in mlevske izdelke pred tem proučijo splošna republiška navodila, ki bodo izšla v kratkem.
Ta intervencija, ki je posledica odločne težnje po stabilizaciji trga in nujnosti prilagoditve cen nekaterih najvažnejših prehran-skih predmetov v odnosu s cenami v drugih krajih države, bo izvedena v teh dneh. To pa kaže, da smo tudi v našem okraju začeli ostro borbo proti navijalcem cen in z uvajanjem vrste ukrepov ostvarili vse pogoje za resničen dvig življenjske ravni naših državljanov.
namreč, da vpliv nekaterih subjektivnih činiteljev ustvarja v proizvodnih organizacijah zaskrbljenost, kako nadomestiti zamujeno in kakšni naj bodo prijemi, da bi obveznosti 100% izpolnili. V tej zvezi je tudi poudaril, da je od letošnjih uspehov v gospodarstvu in od uspešnega izvajanja Ukrepov v gospodarskem sistemu odvisen tudi obseg sredstev, s katerimi bomo v našem okraju razpolagali v prihodnjem letu.
V prvem polletju smo realizirali 48,3% letošnjega okrajnega družbenega plana, kar pomeni, da je bila realizacija celotne proizvodnje in blagovnega prometa v družbenem sektorju gospodarstva dosežena v vrednosti 24 milijard 770 milijonov dinarjev. Ta realizacija pa je kljub vsemu za 13% večja od realizacije v prvih šestih mesecih minulega leta. V počasnejšem tempu realizacije predvidenih gospodarskih planov so le industrija, promet in gozdarstvo, kar je posledica tako objektivnih kakor tudi subjektivnih činiteljev.
Kljub temu, da je v prvih šestih mesecih celotni dohodek znatno porastel, je njegova struktura realizacije izven proporcev, ki jih postavlja družbeni plan, saj je dosegel družbeni bruto proizvod le 46,3 %, narodni dohodek komaj 43,4% in dohodek samo 41,3%. To pa je posledica stalnega polvečavanja poslovnih stroškov, nepravilne finančne politike nekaterih gospodarskih organizacij in delnega zmanjševanja delovne storilnosti.
Ob začetku drugega polletja letošnjega leta je bilo zaposlenih v gospodarskih organizacijah našega okraja približno 9 % več ljudi, kot jih je bilo konec prvega polletja lanskega leta. Zaradi hitrejšega povečevanja števila delovne sile kakor pa obsega proizvodnje, pa je opaziti stagnacijo v storilnosti dela, a v nekate-
rih podjetjih celo njeno upadanje. Zato se je tudi narodni dohodek na enega zaposlenega v letošnjem prvem polletju zmanjšal za 1,4 %, medtem ko družbeni plan predvideva, naj bi se povečal do konca leta za 4,5 %. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se produktivnost dela ne (Nadaljevanje na 2. strani)
Minulo nedeljo so v I-Irpeljah slovesno odprli novo gozdno in turistično -eslo na Slav-nik. Naša slika kaže številne udeležence, ki so od blizu in daleč prihiteli na to pomembno prireditev, ko poslušajo nagovor predsednika koprskega planinskega društva tovariša Senice
SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV OBČINE KOPER
Na sobotnem zasedanju koprskega občinskega zbora proizvajalcev sta bili osnovni temi razpravljanja analiza izvršitve družbenega plana občine Koper za I. polletje 1958 in vprašanja v zvezi z družbeno prehrano.
V razpravi o izvajanju občinskega družbenega plana je bilo ugotovljeno zaostajanje proizvodnje za v planu postavljenimi nalogami, predvsem v industriji ter kmetijstvu, in to zaradi objektivnih težav, počasnega prilagajanja novim gospodarskim predpisom, kakor tudi zaradi subjektivnih napak in slabosti v nekaterih občinskih gospodarskih organizacijah. Med te slabosti je treba šteti zlasti prekomerno vključevanje nove delovne sile in s tem v zvezi zmanjševanje delovne storilnosti ter prekorače-vanje plačnih skladov. Da pa bi te slabosti odpravili in da bi bila zagotovljena izpolnitev letošnjega občinskega družbenega plana, je občinski zbor proizvajalcev sprejel nekaj sklepov in priporočil. Predvsem meni zbor proizvajalcev, da je za skladni razvoj našega gospodarstva najvažnejša naloga gospodarskih orga-
nizacij dosledno izvajanje v planu določenih proporcev zlasti na področju vključevanja nove delovne sile. Zato je zbor proizvajalcev priporočil večji nadzor in izvajanje določenih ukrepov nad sedanjo politiko namestitve delovne sile, hkrati pa, naj bi vse gospodarske organizacije koprske
občine analizirale obseg dela po učinku in obseg dela po normah. Ugotovljeno je namreč, da je obseg dela po normah v tej občini premajhen. Zbor proizvajalcev je tudi sklenil doslednje slediti načinu delitve čistega dohodka v gospodarskih organizacijah, zla-(Nadaljevanje na 3. strani)
S PLENUMA OK ZKS IN OO SZDL KOPER
Spričo danih pogojev bi v našem okraju lahko pridelali na 1 ha namesto 15,8 q pšenice 50 q; namesto 80 q krompirja 300 q; namesto 200 q paradižnika 480 q; namesto 35 q grozdja 160 q itd. — Pomembni sklepi za dvig kmetijske proizvodnje v korist kmeta in potrošnika
II Jadranski tek
V nedeljo je bil pod pokroviteljstvom Sveta za telesno vzgojo OLO Koper in v izvedbi okrajno zveze TVD Partizan ter okrajne športne zveze II. Jadranski tek, s katerim so člani TVD Partizan in atletskih klubov Slovenije in Hrvatske počastili obletnico priključitve Slovenske Istre k matični državi. Na startu v Izoli se je zbralo več kot sto tekmovalcev. Taka udeležba znanih državnih 'in republiških lahkoatlctov ter smučarjev in partizanskih društev iz vse Slovenije je dokazala, da je Jadranski tek postal elitna tovrstna prireditev v naši širši domovini. Po končanem teku je bila v Kopru slavnostna, razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Ob tej priložnosti je dr. Svc-tozar Polič pozdravil vse udeležence, ki so s tekmovanjem pripomogli, da so tudi športniki pozdravili praznik priključitve Istre k Jugoslaviji.
Približno G-100 m dolgo progo je prva pretekla štafeta 2AK Ljubljana s Časom 17,40, druga je prišla na cilj štafeta AK Odred Ljubljana, sledile pa so štafete ZAK Maribor, AK Triglav Kranj in Alt Svoboda Ljubljana. V štaletii partizanskih društev pa je osvojil prvo mesto »Partizan« Maribor II, sledile so štafete Žalec, Novo
mesto, Maribor I, Murska Sobota, Kočevje I, Trbovlje, Kočevje II, Postojna, Piran in Zagorje.
Mea posamezniki je zmagal član 2AK Ljubljana Franc lloinan, ki je tekmoval v skupini lahkoatletov, in Jože Juhart iz Maribora v kategoriji članov TVD Partizan.
Temeljita analiza izrednih, toda zelo malo izkoriščanih pri-rodnih pogojev za razvoj naprednega kmetijstva v našem okraju, na drugi strani pa ukrepi, ki so potrebni za korenito izboljšanje položaja — to je bil dnevni red skupne seje Okrajnega komiteja Zveze komunistov in Okrajnega odbora Socialistične zveze, seje, ki je bila v torek, 7. t. m., v Kopru. Tega sila razgibanega delovnega sestanka, ki ga je vodil sekretar OK ZKS tov. Albert Ja-kopič-Kajtimir, so se razen članov okrajnega političnega aktiva udeležili tudi povabljeni kmetijski strokovnjaki in upravniki kmetijskih posestev in zadrug.
Izmed uvodnih misli, ki jih je podal sekretar OK ZKS tov. Kaj-timir, velja brez dvoma poudariti naslednjo: nastopilo je obdobje, ki našega kmetijskega proizva-
Minulo nedeljo jie ¡bila največja športna prireditev tradicionalni Jadranski tek. Na sliki: detajl s prireditve, ko so številni gledalci pozdravili tekmujoče športnike
jalca naravnost sili, da prične proizvajati dosti več in ceneje, če ne želi, da se mu ob obči modernizaciji kmetijstva okoli nas zniža življenjski standard. Večja, pestrejša in cenejša kmetijska proizvodnja, ki je edina rešitev za našega kmeta, pa je hkrati tudi v interesu potrošnika; zato je družba dolžna, da pomaga z vsemi potrebnimi sredstvi spreminjati naše vasi v sodobne, visoko proizvodne socialistične enote, ki bodo nudile kmetijskim proizvajalcem vse bolj privlačne delovne in življenjske pogoje, hkrati pa dajale našemu tržišču bogatejšo izbiro kmetijskih proizvodov pod ugodnejšimi pogoji.
Ali ne bo kmet v kooperaciji z zadrugo namesto na dosedanjih svojih dvajsetih raztresenih parcelah in s pomočjo modernih agrotehničnih sredstev močno povečal in pocenil svojo proizvodnjo na eni sami, zaokroženi parceli? Nujno potrebne komasacije, arondacije, melioracije, navod-njavanje, reorganizacije kmetijskih posestev, naloge kmetijskih zadrug, poslovnih zvez, Zavoda za pospeševanje kmetijstva, Združenja kmetijskih posestev itd. — to so bila vprašanja, ki so jih referenti in ostali udeleženci v razpravi omenjene skupne seje OK ZKS in OO SZDL temeljito obdelali ter s tem v zvezi sprejeli tudi ustrezne sklepe.
O vsebini teh sklepov, ki pomenijo prelom v načinu reševanja problemov kmetijske proizvodnje v našem okraju, kakor tudi o vsebini pomembnih referatov in bogate razprave, bomo še poročali v naslednjih številkah našega lista»
- ' .—rr~r
Delo Generalne skupščine ZN
V NewYorku se nadaljuje letošnje zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Splošna razprava o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, gre h kraju. V svojih govorih so predstavniki raznih dežel obsodili politiko vzdrževanja vojnih žarišč v svetu in politiko nesporazumevanja o najvažnejših svetovnih vprašanjih, med katera spadajo zlasti razorožitev in prenehanje jedrskih poskusov, ciprsko in alžirsko vprašanje; govorili pa so tudi o dogajanju v Formoški ožini, čeprav ta problem ni na dnevnem redu zasedanja. Več delegatov je tudi izrazilo mišljenje, da francoski memorandum o novi ustavi ne more biti merodajen za Alžir, ker je bil organiziran s stališča, da je ta afriška dežela integralni del Francije.
Predali na Daljnem vzhodu
Kriza v Formoški ožini še vedno ni popustila. Prišlo je le do kratkega predaha v topniškem obstreljevanju otokov Kvemoja in Macuja, nakar so tudi ameriške ladje nehale spremljati Čang-
Vnekajvtxtah
PARIZ: Krajevna skupščina bivše francoske kolonije Gvineje je prejšnji teden slovesno razglasila neodvisnost dežele. Nova gvinej-ska država je republika, njen predsednik viade pa Seku Ture. Gvineja je bila v francoski upravi 08 let.
NEW YORK: Pred dnevi je začelo stavkati! okrog 250.000 delavcev največje ameriške avtomobilske družbe »General Motors«. Stavka je posledica neuspelih razgovorov za sklenitev novih delovnih pogodb. Zadnja množična stavka v tej industriji avtomob-lov je bila leta 1954 in je trajala 113 dni.
NEW DELHI: Veliki nalivi, ki so zadnje dni zajeli Indi jo, so zlasti hudo prizadejali nekatere dele indijske države Utar Pradež. Voda je razdejala oziroma močno po-škodavala več kot 50 tiusoč poslopij.
LONDON: Britansko reaktivno potniško letalo Comet-4 je vzpostavilo redno letalsko progo med Londonom in New Yorkom, Letalo je razdaljo od Londona do New Foimdlanda preletelo v 9 urah, Znano je, da so bila britanska letala tega tipa več let izven prometa, ker so se s tremi letali te proizvodnje pripetile hude nesreče, ki so terjale več sto smrtnih žrtev.
MOSKVA: Sovjetski strokovnjak Sedov je izjavil, da bo potrebno pri graditvi 'in izpopolnjevanju vsemiirske raketne ladje mednarodno sodelovanje in naglasil, da bo mogoče doseči uspehe v aero-navtiki samo, če bo politikom uspelo ohraniti mir.
NICOSIA: Zaradi ponovnih krvavih spopadov na Cipru, so znova uvedli policijsko uro. Njena določila prepovedujejo vsem mladim Ciprčanom, da bi ponoči zapuščali hiše in hodili po cestah.
KAIRO: Sefikat Bahrein v Perzijskem zalivu, ki je sicer pod britanskim protektoratom, je poslal 125 flisoč dolarjev pomoči Alžirski osvobodilni! fronti.
VARŠAVA: Na osnovi sporazuma o preskrbi Poljske z žitaricami bo Sovjetska zveza poslala Poljski 400 tisoč ton žitanic, predvsem pšenico.
BONN: Prvlič po drugi svetovni vojni je zahodnonemšlca industrija jekla, tako kot industrija premoga, naletela na težave pri prodaji svojih izdelkov in je zato morala zmanjšati proizvodnjo.
PARIZ: Francoska vlada je predložila zbornici nov volilni zakon. Splošne volitve bodo po novem volilnem zakonu 23, novembra, volitve novega predsednika republike pa 14. decembra.
KAIRO — Vlada ZAR proučuje možnost, da bi v bližnji prihodnosti izvedla reformo državne uprave v egiptovskih provincah. Ta reforma naj bil bila v smislu decentralizacije, prispevala pa bi k zmanjšanju državnega aparata, ki je sedaj koncentriran predvsem v glavnem mestu.
WASHINGTON — Ameniško obrambno ministrstvo je objavilo, da so raketo Hipa »Regulus H« prvlič izstrelili z neke podmornice, ki je zdaj na Tliihem oceanu. Raketa je preletela razdaljo 320 km.
LAS VEGAS — V Nevadii se je začela jesenska serija poskusnih eksplozij jedrskžih bomb. Kot prvo so z balonom preizkusili atomsko bombo z ekpslozlivno močjo 1000 ton TNT. V prihodnjih šestih tednih bo na vrsti: 10 atomskih eksplozij.
KAIRO — Prvo neodvisno alžirsko vlado so doslej že priznale ZAR, Libija, Jemen, Irak, Tunizija, Maroko, Kuvelt, Jordanija lin Saudtja.
kajškove konvoje s Formoze na ta dva otoka. Kitajci so s tem dali možnost, da se nekoliko bolj v miru pogovorijo veleposlaniki LR Kitajske in ZDA v Varšavi. Vendar pa na kakšen sporazum v doglednem času skoraj ni misliti. ker Eisenhower in Nixon v isti sapi trdita, da ni govora o izpraznitvi otokov Kvemoja in Macuja.
Afera Giuffre še vedno vroča
Znana korupcionaška afera italijanskih vatikanskih krogov se vedno bolj zapleta. Glavni krivec Giuffré je potegnil za seboj že cel kup novih ljudi, med katerimi so vidne osebnosti italijanskega in vatikanskega javnega življenja in upravnega aparata.
V	SZ nadaljujejo poskuse
V	Sovjetski zvezi nadaljujejo z jedrskimi poskusi. To so zdaj potrdili tudi uradno in sam zunanji minister Gromiko, ki se trenutno mudi v New Yorku kot vodja sovjetske delegacije na zasedanju Generalne skupščine ZN, je na tiskovni konferenci novinarjem izjavil, da bo Sovjetska zveza napravila do 31. oktobra še toliko poskusov, kolikor sta jih od 31. marca letos, ko je SZ prenehala s poskusi, napravili Anglija in Amerika skupaj, če bo šlo tako naprej, se seveda ne obeta prihodnjim razgovorom o tem vprašanju nič kaj rožnata perspektiva.
Po De Gaulleovi zmagi
V	Franciji se zdaj pripravljajo na volitve v novi parlament in za predsednika republike, ki bo po vsej verjetnosti De Gaulle sam. Parlamentarne volitve bodo 23. in 30. novembra, medtem ko bodo predsednika republike Francozi volili 14. in 21. decembra letos. De Gaulle je bil medtem spet na obisku v Alžiriji, kjer pri- • pravi j a teren za volitve in posebne ukrepe. Iz Francije so s posebnimi letali poslali v Alžirijo okrog 300 Alžircev, da jim bodo sodila francoska vojaška sodišča v Afriki.
(Nadaljevanje s 1. strani) veča zato, ker gospodarske organizacije ne težijo po sistemačinem uvajanju normiranega in akord-nega dela tam, kjer je to mogoče. Gospodarske organizacije ne odkrivajo tudi vseh rezerv pri uporabi reprodukcijskega materiala in zmanjševanja režijskih stroškov. Pravilno tudi ni, da večina gospodarskih organizacij teži za tem, da pri delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in na sklade delovnih kolektivov, dajejo prednost osebnim dohodkom, pri tem pa ne upoštevajo, če so le-ti v skladu s povečano proizvodnjo in produktivnostjo dela.
Po poročilu podpredsednika OLO Koper Franca Klobučarja, ki je obširno govoril tudi o realizaciji invseticij in navedel, da se je investicijska potrošnja nesorazmerno dvignila iznad njene potrošnje lani (v prvem polletju smo investirali samo 325 milijonov dinarjev manj kot lani v vsem letu), so odborniki razpravljali o vplivih objektivnega in subjektivnega značaja, ki so povzročili odstopanja od normalnega izpolnjevanja družbenega plana.
V glavnem so odborniki ugotovili, da se posamezna podjetja ne ravnajo po smernicah okrajnega družbenega plana ter da iz kakršnih koli razlogov rušijo
predvideno utrjevanje gospodarskega ravnovesja. Soglasni so bili v tem, da je potrebno utrjevati plansko disciplino, podvzeti vse mere za odstranitev negativnih pojavov in z resnim delom dohiteti zamujeno. Sekretar okrajnega komiteja ZKS Albert Jakopič-Kajtimir pa je še posebej opozoril na pomembnost utrjevanja delovne discipline, na skupno od-
govornost pri izpolnjevanju planskih nalog in s konkretnimi primeri dokazal, da so najnovejši ukrepi Zveznega izvršnega sveta, katerim bodo sledili tudi ukrepi drugih oblastnih organov, trdna osnova za izboljšanje življenjske ravni naših delovnih ljudi, ki pa bodo imeli uspeh ob večji delovni prizadevnosti tako vsakega posameznika kot skupnosti.
Na trgu Garibaldi je bilo 26. septembra volilno zborovanje Neodvisne socialistične zveze, na katerem sta govorila bivša občinska svetovalca dr. Jože Dekle-va in Bartolo Petronio. Slednji je poudaril pomen in potrebo po obnovitvi občinskega sveta ter opozoril volivce, naj ne verjamejo demokristjanom in njihovim zaveznikom, da je občinski svet izvoljen samo za upravljanje občine, pač pa je izvoljen zato, da se mimo upravljanja občine ukvarja tudi z vsemi gospodarskimi, političnimi, socialnimi in drugimi vprašanji, ki so življenjske važnosti zanjo. Od vlade je tudi zahteval konkretne ukrepe za ohranitev dela in za okrepitev zlasti velikih ladjedelskih obratov, pristanišča in trgovinske
AMERIŠKI KROTILEC KAČ No, z bobnom som jo prebudil, s piščalko jo bom pa spet umiril.
Koroška deželna vlada je minuli teden sprejela enostranski sklep o ukinitvi dvojezičnih šol na Koroškem. Doslej je bilo dvojezično šolstvo na Koroškem uvedeno na podlagi sklepa deželne vlade in ki ga je potrdila tudi zvezna avstrijska vlada dne 11. septembra 1957. Po komaj letu dni pa ga deželna vlada spet samovoljno ukinja, čeprav je to v nasprotju tudi s 7. členom avstrijske drž. pogodbe, kar Avstrijo obvezuje tudi na mednarodnem področju. Zato je proti takemu samovoljnemu početju koroške deželne vlade protestirala s posebno noto tudi jugoslovanska vlada. Nestrpneži bi zdaj radi prikazali ta problem kot avstrijsko notranjo zadevo, v katero se naša dežela po nepotrebnem vmešava. Med koroškimi Slovenci pa je zaradi odločnega jugoslovanskega stališča o tem vprašanju veliko zadovoljstvo, saj vidijo, da niso osamljeni in da matična dežela skrbi za svojo jezikovno skupino v sosedni Avstriji.
Zaradi šovinistične gonje proti Jugoslaviji v deželah na Vzhodu so izmišljene parole o preganjanju Šiptarjev in Bolgarov oziroma Makedoncev v naši državi povzeli tudi eni in drugi krogi v Avstriji in bi radi vlekli paralelo med Koroško in Makedonijo, kar pa je seveda zelo klavrn poskus varan j a svetovnega javnega mnenja v tej zadevi.
Samovoljna poteza koroške deželne vlade je imela takojšen odmev na terenu. Tako se je že zgodilo, da so zaradi pritiska delodajalcev mnogi slovenski starši izpisali svoje otroke iz slovenskih
šol. V vasi Za vrhom v Rožni dolini je primer, da je kar šestnajst staršev odjavilo svoje otroke od pouka v slovenščini, čeprav samo štirje izmed teh komaj za silo razumejo nekaj nemščine. Izvedena preiskava je ugotovila, da je veleposestnik Mareš, pri katerem so zaposleni očetje imenovanih otrok kot gozdni delavci, z grožnjo o odpustitvi z dela dosegel, da so vsi podpisali izjavo o odtegnitvi otrok slovenskemu pouku. To je dovolj jasen znak, kakšnih metod se šovinisti na Koroškem poslužujejo za »prepričevanje« slovenskih staršev, da je bodočnost njihovih otrok samo v nemških šolah.
Avstrijske oblasti tudi sicer uporabljajo dvojno merilo za obravnavanje šolskega vprašanja. Tako niso bili prav nič obsojeni koroški nemčurski šovinisti, ki so stopili v šolsko stavko in niso hoteli pošiljati svojih otrok v dvojezične šole, medtem ko je bil prav pred dnevi primer v vasi Manswot.h pri Dunaju, da so obsodili- take starše na 50 šilingov dnevne globe, ker niso poslali svojih otrok v šolo. Jasno: dvojni postopek in dvojna morala.
Spričo tega je jasno, da ne more biti dobrih odnošajev med prebivalstvom ene in druge jezikovne skupine. Prav tako pa je jasno, da ne more biti dobrih odnošajev med dvema državama kot sosedama, če ena nedemokratično zatira narodnostno skupino druge, ker so ji to pač omogočile zgodovinske okoliščine. Zato zatrdno pričakujemo tudi Jugoslovani, da se bo zadeva uredila v zadovoljstvo obeh prizadetih strani in še
prav posebno v korist mirnega razvoja naše narodnostne skupine v Avstriji. To bo najtrdnejši temelj medsebojnega sodelovanja in prijateljskega sožitja med dvema sosednima državama in predvsem narodoma različnega jezika, ki živita na istem koščku zemlje.
mornarice. V svojem govoru je grajal politiko krščanske demokracije, ki doslej, čeprav je bila na oblasti, ni znala in ni hotela rešiti najvažnejših problemov Trsta. Za njim je govoril v slovenščini dr. Jože Dekleva, ki je naglasil, da so se občinski svetovalci NSZ vedno borili za koristi vseh tržaških delovnih ljudi. Dejal je, da so se borili za spoštovanje narodnostnih pravic Slovencev in pozval volivce, da volijo NSZ.
*
Na izredni seji pokrajinskega sveta, ki je bila 29. septembra, je bil sprejet z običajno demokrist-jansko večino osnutek statuta za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija — Julijska krajina. Za osnutek so glasovali: 11 demo-kristjanski svetovalec, 1 republikanec in bivši socialdemokratski, s^daj neodvisni svetovalec Pittoni, 7 komunističnih pa se je glasovanja vzdržalo, ker demokristjan-ska večina ni sprejela nekaterih važnih popravkov, ki so jih predlagali. Zanimivo v razpravi je bilo, da so demokristjani zavračali vse predloge za zagotovitev manjšinskih pravic Slovencev z namenom, da bi jih izigravali.
Doslej neznan morski tok
Neverjetno se množijo sadovi Mednarodnega geoHizičnega leta. Med njimi je tudi odkritje doslej neznanega podmorskega toka v vzhodnem delu Tihega oceana. S približno hitrostjo znanega Zalivskega toka iin prav njemu v nasprotno smer hiti z oceana •proti vzhodu lin vzdolž Ekvadorja do Galapaškega otočja, kjer se polagoma razilde. Zasledovali in izmenli so ga od tam daleč nazaj proti zahodu do neke točke severno od otočja Marquises na 140, poldnevniku zahodne dolžine nekoliko pod ravnikom, domnevajo pa, da segajo dejansko še daleč nazaj preko Pacifika in da je njegovo izhodišče nekje v bližini Indonezije. Struja je Široka okrog 250 morskih milj, to je nad 460 km in sega SOO.m v globino. Izračunali so, da zajema vodovja za tisoč Mississippi-jev, ki je med največjimi rekami na svetu. Tok so odkrili znanstveniki na dveh raziskovalnih ladjah Strip-pîovega inštituta v Kalifom ji.
Ureja uredniški odbor — Odgovoru, urednik Rastko Bradaškja — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk«, Koper


DNE 7. OKTOBRA 1941 SO JUGOSLOVANSKI PARTIZANI PRVIČ NASTOPILI PROTI SOVRAŽNIKU TUDI S TOPOVI. ŠTIRI, PRAV SOVRAŽNIKU ZAPLENJENE CEVI SO V ROKAH SPRETNIH BORCEV BRUHALE TOPOVSKE GRANATE NA SOVRAŽNO LETALIŠČE V KRALJEVU. OD TEDAJ JE 7. OKTOBER DAN JUGOSLOVANSKEGA TOPNIŠTVA. TUDI LETOS SO VSI NAŠI NARODI SKUPAJ Z JLA SLOVESNO PROSLAVILI TA DAN IN SE SKUPAJ S TOPNICARJI VESELILI NJIHOVEGA NAPREDKA IN ZNANJA PRI TEŽAVNEM OBVLADOVANJU NAJSODOBNEJŠIH PRIDOBITEV TOPNIŠKE VOJAŠKE TEHNIKE. V TEM ZNANJU IN OPREMI JE NJIHOVA MOČ, V TEJ MOČI. PA JE JAMSTVO ZA MIRNO GRADITEV LEPŠEGA ŽIVLJENJA V NAŠI SOCIALISTIČNI
DOMOVINI
skrb za delovnega človeka DOBIVA konkretnejšo obliko
Komisija za družbeno prehrano pri Občinskem sindikalnem svetu v Kopru je pred nedavnim izvedla med 78 sindikalnimi podružnicami anketo, da bi dobila objektivno sliko o prehrani delavcev in nameščencev. Ankete se je udeležilo 50 sindikalnih podružnic s približno 5200 zaposlenimi, 28 sindikalnih podružnic z okrog 1000 zaposlenimi pa na vprašanja ni odgovorilo. Da bi ustvarili še jasnejši prikaz stanja trenutne družbene prehrane, je komisija zaprosila Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Kopru za pomoč pri izdelavi primerjalne tabele o prehrani v obratnih menzah zaprtega tipa v Kopru.
Zbimo poročilo odzvanih anketiranih sindikalnih podružnic s področja koprske občine navaja, da se od 5291 zaposlenih hrani v družinskem gospodinjstvu 3917, v menzah 936, medtem ko si 438 ljudi pripravlja hrano doma, ko pride z dela. Če pa upoštevamo še, da ni bilo anketiranih okrog 1000 delavcev in uslužbencev podjetij, kjer so zaposleni tudi stalni abonenti menz, je moč trditi, da se hrani v menzah 1136 zaposlenih prebivalcev koprske občine in to približno 830 v obratnih menzah zaprtega tipa ter v dveh restavracijah odprtega tipa, ostali pa po raznih gostiščih.
Analiza dalje ugotavlja, da je
hrana v vseh menzah zaprtega tipa (razen v menzi podjetja TO-MOS, kjer se hranijo večinoma delavci, ki opravljajo srednje težka dela) nezadostna, saj je njena kalorična vrednost prenizka za 400 do 700 kalorij na osebo dnevno. Tudi uporaba mleka je v vseh menzah, razen v menzi SGP Gradbenik, izpod potrebe. Zanimivo je, da se menze premalo poslužujejo mleka v prahu, ki ga lahko dobijo brezplačno v neomejenih količinah preko organizacije Rdečega križa. Tudi potrošnja masti in zelenjave ni v skladu s potrebami, kar so člani komisije ugotovili pretekli mesec, ko je bilo na trgu dovolj cenene zelenjave. Za obe koprski menzi odprtega tipa pa je komisija ugotovila, da je zmogljivost njunih kuhinj izkoriščena le te 40 °/o, kar je delno posledica previsokih cen in pomanjkanja gostinskih sedežev.
Anketa tudi ugotavlja, da je precejšnje število delavcev, ki si kuhajo hrano doma, takoj ko se vrnejo z dela. Tako pripravljena hrana pa je izpod vsake dnevne potrebe za rekreacijo pri delu izgubljene delovne energije. V to skupino prebivalcev spadajo zlasti nekvalificirani in polkvalifi-cirani delavci in delavke, ki jim cene v menzah odprtega tipa niso dostopne.
Ko je komisija temeljito pro-
učila stanje v obratnih menzah glede na pripravo obrokov in glede na njihovo ceno, je prišla do zaključka, da bo nujno potrebno takojšnje izboljšanje prehrane s tem, da se njena kalorična vrednost dvigne na 4000 kalorij dnevno, vendar pa ne sme pod nobenim pogojem priti do zvišanja cen, pač pa naj vodstva menz proučijo vse možnosti racionalnega gospodarjenja. Po drugi strani pa komisija predlaga, naj bi tudi tista podjetja, ki nimajo lastnih menz, a se člani njihovih kolektivov hranijo po raznih gostiščih ali pa z lastno pripravo hrane doma, preskrbela sredstva, s katerimi bi že obstoječim menzam odprtega tipa omogočili zmanjšanje njihovih režijskih stroškov.	sv
Središče mesta v Postojni je bogatejše za pomembno pridobitev: novo, lepo urejeno delikatesno okrepčevalnico, ki se je zlasti pridno-poslužujejo prehodni potniki na avtobusih. Lokal je izredno prikupen, vhod vanj pa je s ceste in iz avtobusne čakalnice. Na sliki: novi lokal je tudi na zunaj lepo urejen, na njegovi strehi pa se šopiri dovolj velika tabla, ki mimoidoče tujce učinkovito vabi na obisk slavne
Postojnske jame
kljub pripravam za ukinitev občine divača
(Nadaljevanje s 1. strani)
sti pa delitve tistega dela, ki gre v plačni sklad.
Pomembna naloga vodstva podjetij bo odslej po mnenju zbora proizvajalcev preprečevanje nihanja proizvodnje zaradi nediscipline pri organizaciji dela v podjetjih in uvajanje štednje s surovinami ter reprodukcijskim materialom tako, da bi se znižali materialni stroški proizvodnje. Glede izboljšanja notranje organizacije v nekaterih gospodarskih podjetjih bi bilo priporočljivo ustvariti večjo povezavo med ra-čunsko-gospodarskim in komer-cialno-tehničnim sektorjem. Podjetja naj bi tudi dosledno spoštovala težnjo po stabilizaciji trga, ki jo je moč uveljavljati le z obvladovanjem že določenih kal-kulativnih cen, kakor tudi s kaznovanjem tistih, ki neupravičeno dvigajo cene.
Prav bi tudi bilo, če bi občinski zbor proizvajalcev dajal pri določitvi višine kreditov, udeležbe ter jamstev zanje prednost tistim gospodarskim organizacijam, ki gospodarijo v skladu s proporci in smernicami družbenega plana. Zato meni zbor proizvajalcev, da razen v izjemnih primerih ne more biti govora o brisanju ter odlaganju anuitet, saj so finančne težave marsikdaj posledica slabega gospodarjenja, nizke storilnosti dela in prekoračitve tarifnih postavk. Zato bo tudi potrebno vlagati večje napore v organizacijo dela, strokovno bolje usposobiti upravni aparat občinskega ljudskega odbora in uvesti še vrsto drugih ukrepov, da bi tudi letošnji družbeni plan v celoti dosegli.
V prvem polletju je bil družbeni plan občine Koper izpolnjen nasproti predvidenemu letnemu planu takole:
Industrija je dosegla 34,2%, kmetijska posestva 6,3 °/o, kmetijske zadruge 38,1 %, gradbeništvo 45,3 %, promet 42,6 %, zunanja trgovina 40,4 %, trgovina na debelo 50,4%, trgovina na drobno 49,5%, trgovina-pavšalisti 65,8%, gostinska podjetja 46,8 %, gostišča 49,3 %, obrtna podjetja 60,7 %, obrtne delavnice 53,4 %, prosvetna podjetja 63,7 % in komunalna podjetja 50,0 % predvidene višine plana, se pravi, da je v koprski občini gospodarstvo realiziralo v omenjenem časovnem razdobju občinski družbeni plan le s 44,8 %. Pri tem pa je vseeno potrebno poudariti, da je celotni uspeh gospodarstva v prvi polovici letošnjega leta večji od lanskega uspeha v mesecih januar — julij za 108,2%,
Občinski zbor proizvajalcev je na tej seji razpravljal tudi o družbeni prehrani na območju občine Koper. Podlaga razpravi je bila anketa komisije za družbeno prehrano pri občinskem sindikalnem svetu, zbor proizvajalcev pa je sklenil predlagati v težnji, da bi bila družbena prehrana na območju koprske občine boljša kot je sedaj, naj bi občinski ljudski odbor v sporazumu s predstavniki podjetij izvedel reorganizacijo delavsko-uslužben-ske restavracije tako, da bi nekatera podjetja plačevala osebje in s tem vplivala na zmanjšanje režijskih stroškov. Nadalje je zbor proizvajalcev predlagal Zavodu za pospeševanje gospodinjstva v Kopru, da bi skupno z delovnimi kolektivi menz proučil možnosti za znižanje cen obrokov ob istočasnem izboljšanju nijhove kakovosti.
Pravzaprav ni lahko odločiti, kakšen naj bo naslov članka, če naj se v njem opiše tako raznolika problematika, o kakršni sta razpravljala na nedavni skupni seji občinski odbor SZDL in občinski komite ZKS v Divači, v kateri so prisostvovali tudi predstavniki kmetijskih zadrug v Lokvi, Senožečah in Vremah, predstavnik podjetja Preskrba v Sežani in kot gost sekretar okrajnega odbora SZDL Koper Ivan Mavsar. Na dnevnem redu so bili konkretni problemi blagovnega prometa in odkupa v luči zaključkov posvetovanja aktiva komunistov v Portorožu, volitve v osnovne organizacije SZDL in v zadružne svete, politične priprave za ukinitev divaške občine in nekatera manjša vprašanja.
Po uvodnih besedah predsednika ObLO in člana občinskega komiteja ZKS Janka Valentinčiča so upravniki KZ poročali o odkupu kmetijskih pridelkov. Predmet razprave so bili krompir, jabolka in drva. Omenili so, da najbolje poteka odkup drv. Dokaj preglavic povzročajo jabolka, posebno kmetijski zadrugi v Vremah. Kar 14 vagonov jih imajo — 4 vagone jesenskih in 10 vagonov zimskih. Jezijo se na razliko med odkupnimi in prodajnimi cenami. Kaj posebnega pa niso
ukrenili, da bi jabolka le prodali. Kupce so iskali samo na Reki. Niso se spomnili na mnoga večja podjetja v obalnem pasu, v Istri itd. Šempetrski »Flores« se obotavlja. Kaže, da je na Goriškem dovolj jabolk. Podobno je s krompirjem, ki ga je po oceni kmetijskih zadrug kakih 35 vagonov za trg. Mimogrede povedano, je viška krompirja na območju vseh treh KZ najmanj 50 vagonov. Kaj bo z njim? Tudi tu se niso dovolj približali potrošnikom. Vse kaže, da se je nekaj spremenilo. Pregovor pravi, da če noče gora k Mohamedu, naj gre Mohamed h gori. Proizvajalec bo torej hočeš nočeš moral poiskati potrošnika. Kmetijski zadrugi kot organizaciji proizvajalcev bo to mnogo laže kot posameznikom. Vendar bi morali upravni odbori o tem resneje razmišljati. Končno so tu še druge zadružne organizacije, kot je poslovna zveza itd. Kdo se je doslej dovolj pobrigal za trg? Ali bodo morali prav pridelki od drugod zbuditi odgovorne in ali ne bo tedaj že prepozno? Morda položaj še ni tako kritičen, morda še ni vse izgubljeno. Dejstvo pa je, da trg še ni nasičen in da jabolka gnijejo ob poteh. Je temu kriva tudi cena? Instrumenti v gospodarstvu? Eno je vendarle jasno: če bo kmet pro-
naš gospodarski komentar
Zvezni izvršni svet je sprejel važne ukrepe za stabilizacijo gospodarstva. Ukrepi se tičejo izravnave cen nekaterih predmetov, poostritve nadzorstva nad cenami, prepovedi povišanja cen in tarif komunalnih uslug ter najemnin, povišanja prejemkov in pokojnin ter ublažitve posledic od suše, poplav, toče in drugih vremenskih neprilik. O teh ukrepih danes razpravljamo v najširši javnosti, ki jih sjirejema — čeprav so prišli morda nepričakovano — seveda z velikim razumevanjem m olajšanjem. To poudarjamo zato, ker prva poročila, ki so govorila predvsem o povišanju cen nekaterih živil, niso mogla prikazati prave in zaokrožene slike in ekonomskega pomena vseh ukrepov. .Le ukrepi, gledani kot celota, namreč pomenijo napredek in zboljšanje in so tudi posledica ugodnega gospodarskega razvoja in ugodnega izpolnjevanja planskih nalog.
O podrobnostih posameznih ukrepov ne bi govorili, ker se o tem bralci lahko seznanijo iz dnevnega tiska. Tudi ne bi obširneje govorili o povišanju prejemkov na eni strani, na drugi pa o povišanju cen nekaterih predmetov široke potrošnje. Prvo predstavlja posledico letošnjega porasta proizvodnje, drugo pa ukrep za stabilizacijo trga in vskla-ditev cen v skladu s splošnimi tržnimi zahtevami. Vemo, da je bil v zadnjem času zabeležen visok porast zalog industrijskega blaga in da zaznamujemo v zadnjem času celo zastoj prodaje predmetov, po katerih je bilo doslej tteliko povpraševanje in ki jih naši delovni ljudje potrebujejo. Naj omenimo tu samo radijske aparate, pohištvo — pred časom je bil zlasti na pohištvo znaten pritisk, sedaj pa ne gre v prodajo — in druge predmete, potrebne v gospodinjstvu. Eden izmed vzrokov, da je prišlo do zastoja, v prodaji, saj se cene industrijskega blaga ne spreminjajo, so bile med drugim n. pr. tudi poostritve pri odobravanju potrošniških kreditov. Važen vzrok takemu stanju pa je zlasti v omeje-
nem porastu nominalnih dohodkov, medtem ko so se življenjski stroški povečali zaradi povišanja cen kmetijskih pridelkov. Ukrep je torej potreben in skladen, pa tudi po planu predviden, saj gospodarski načrt predvideva ne samo povečanje proizvodnje, temveč tudi večje prejemke.
Brez dvoma bi tak ukrep ne imel pomena, če ne bi sledil drugi, ki naj bi onemogočil višanje cen. S posebnim dopolnilnim odlokom bo zato poostrena kontrola cen in vsako neupravičeno zviševanje cen ali tarif bo pomenilo, špekulacijo in bo tako dejanje preganjano po kazenskem zakonu. Ukrep pa ne bo zadel samo podjetij oziroma gospodarskih organizacij, temveč tudi zasebne obrtnike, ki bi neutemeljeno povišali cene uslugam. Ostane sicer še vedno odprto vprašanje kmetijskih pridelkov. Toda tudi to vprašanje ni morda ostalo ob stranisaj je dejansko težišče sedanje gospodarske politike ravno v dvigu kmetijske proizvodnje, kar pa je daljši proces in s tem tudi stabilizacija cen v tem pogledu. Ze letos smo dosegli določene uspehe, ki jih bomo v bodoče še povečali. Rešitev pa je edino v povečani kmetijski proizvodnji in v pravilnem funkcioniranju trgovine.
Ukrepi preteklega tedna so torej zaokrožena celota tako jih je treba tudi obravnavati. Bodo pa dosegli popoln uspeh ob disciplini tako proizvajalcev kot potrošnikov in po pravilnih posegih ljudskih odborov ter njihovih organov. Pri tem naj samo opozorimo na uspeh pri kontroli cen industrijskega blaga, kjer je bilo s pravilnimi posegi večkrat preprečeno neupravičeno dviganje cen. Na odborih je poleg tega težišče dela v zvezi s preskrbo in pravilno organizacijo trgovine. Na ta način bi potisnili ob stran in čimbolj izločili tiste elemente, ki so doslej vnašali največ nestabilnosti na trg in ki so bili zlasti močni v privatnem sektorju kmetijstva v bližini mest in industrijskih središč.
-dt-
dal svoje pridelke po taki ali drugačni ceni, bo nekaj izkupil, če jih ne bo prodal, ne bo izkupil ničesar. Vsakomur pa je menda znano tudi, kako je, če je ponudba večja od povpraševanja.
Po reorganizaciji maloprodajne mreže, ki je bila 1. julija, ko je sežanska »Preskrba« prevzela vse trgovine od kmetijskih zadrug, ni opaziti bistvenih sprememb. Cene nekaterim predmetom še niso izenačene. Enotne cene so le za osnovne artikle. Vendar bo do konca leta prišlo do izenačenja cen malone vsem prodajnim predmetom. Opaziti pa je, da nekatere trgovine nimajo na zalogi tega ali onega. Med poslovodji je tu in tam posameznik, ki potrošnika najraje odpravi z znanim: »Nimamo!« Zaradi suše v Makedoniji in deloma v Srbiji je zmanjkalo močnatih krmil, po katerih je veliko povpraševanje. V Divači je, zlasti pozimi, občutno pomanjkanje zelenjave. Pri tem so objektivne težave. Problem bi najbolje rešili, če bi nekdo odprl trgovino z blagom te vrste.
Trgovski lokali nujno zahtevajo adaptacij, čiščenj in boljše opreme. Vse to bo urejeno postopoma. »Preskrba« v Sežani je pripravljena pomagati pri ureditvi trgovskega lokala v bodoči zadružni stavbi v Vremskem Bri-tofu, ki jo bodo verjetno začeli graditi že letos.
Priprave za volitve v osnovne organizacije SZDL so v polnem teku, Bili so že sestanki dosedanjih odborov, sedaj pa se bodo začeli množični sestanki. Podobno je tudi s pripravami na volitve v zadružne svete, ki bodo 2. novembra. Imenovane so komi-(Nadaljevanje na 10. strani)
tarna...
Ali ni malce ironije v tejle resnični zgodbi, ki smo jo zapisali naslednjega dne po razglasitvi nedavnih ukrepov Zveznega izvršnega sveta, ukrepov za stabilizacijo našega gospodarstva?
Gospodinja Milena, ki ima za naše razmere — oba z možem■ sta v službi — še kar dobre prejemke, si je končno nabavila to, kar si je že dolgo želela: nov radijski sprejemnik.
Pa ji tistega jutra njena mlekarica, vdova in posestni-ca, vsa razburjena. govori:
»Ste poslušali sinoči radio? Vam bodo povišali plače, nas kmete pa hočejo čisto uničiti!«
Gospodinja Milena, ki je morala ta očitek sprejeti z dvema litroma mleka vred, plačuje svoj radio na obroke, njena dobaviteljica mleka pa je svojega lepo plačala z gotovino. Razen tega si je v zadnjem času nabavila tudi še televizijski sprejemnik, šivalni stroj, vrlemu sinku pa Vespo.
WnCBOW
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t
Kot drugod se tudi v občini Divača zdravstvena služba že pripravlja na cepljenje otrok proti ohromelosti. Cepljeni bodo vsi otroci, rojeni med l. aprilom 1957 in 31. marcem 1958. Nič posebnega torej, saj bi o tem lahko poročali iz katerekoli občine. In vendar obstaja razlog, ki je dal pobudo za te vrstice.
Predvsem naj ugotovimo, da je zadnje cepljenje uspelo 100 °/n. Med vsemi cepljenimi otroki ni bilo enega samega primera kakršnekoli oblike paralize. Dejstvo je tu in iz njega lahko ugotovimo, da je cepljenje v humanem, pa če že hočemo tudi v materialnem smislu zelo pomembno. Gornja ugotovitev je v tem, da so na cepišča prišli prav vsi otroci ustrezne starosti. Starši se torej dobro zavedajo, da je bolje bolezen preprečiti, kot jo zdra-. viti. Zato tudi letos ni bojazni, da ne bi bil odziv 100 °/o.
Do tu je torej vse lepo in prav. Toda če smo že omenili, da so se zadnjič ob vsakem trikratnem
¡¿ai p&airifo duig-od...
ZAČELA SE JE TRGATEV
V BRDIII SKLENJENE POGODBE ZA ODKUP VSEH TRŽNIH VIŠKOV
Ta teden se je (povsod na Goriškem začela glavna trgatev grozdja. V septembru so vLnogradru.ki potrgali le nekaj malega lin pa tam, kjer je začelo grozdje gniti,
Gosnodarska poslovna zveza v Brdih je sklenila z zadrugami pogodbe za odkup vseh tržnih viškov vina v Brdih. Te tržne viške ceni jo na 300 vagonov. Dobra polovica te kol čine bo" ostala v novi kleti na Dobrovem in v drugih večjih kleteh Zadružnega vinarstva, ostalo pa bodo vzela podjetja za promet z vinom v Ljubljani, Kranju, na Bledu, v Novi Gorici in drugod.
Ker imajo v Brdih predvsem sortna vin;., bodo odkupne cene še kar primerne, Rebulo plačujejo od 45 do 50 dinarjev, tokaj in merlot pa celo okol G3 fl narjev za l.ter.
PIPE SO ODPRTE!
Nedelja, 28. septembra, je bila za Črnomelj in okolco pomemben dan. V mesto in okolico je namreč prvič pii tekla pitna voda iz novega belokranjskega vodovoda, s čimer so bila zaključena dela na prvem delu glavnega belokrajnskega vodovoda.
Okoli tisoč ljudi se je dopoldne zbralo v DobliS h na slavnostno zborovanje, med njimi' tud člana Izvršnega sveta LRS N ko Šilih in Tone Fajiar, . nadalje predsednik občine Kočevje Janez Hi gler, zastopni ki. JLA in drugi. Predsednik ObLO Črnomelj Janez Zunič je v svojem govoru poudaril pomen pitne vode za Belo krajino in velike napore, ki so bili potrebni1,, da je ta prvi del belokranjskega vodovodnega omrežja dograjen, in ki bodo še potrebni, da bo celotni načrt uresničen. Spomnil se je tudi', petih žrtev, ki jih je v Bobli-~5ih terjala gradnja zajetja, in navzo-6, so ji h počastili z enominutnim molkom. Toplo se je zahvalil tudi Izvršnemu svetu LRS za izdatno pomoč, brez katere ne bi blilo novega vodovoda.
Po zborovanju je tov, Zuru.č obrnil stikalo v strojnici.: voda je začela po ceveh teči v više ležeči zbiralnik, od tod pa v Črnomelj in okoVco. Pri tem pomembnem slavju so sodelovali tudi metliški godbeniki.
cepljenju odzvali vsi otroci oziroma njihovi starši, ;ie bilo vendar nekaj primerov, da otroci niso bili cepljeni zaradi bolezni, Med temi je bil tudi dveletni Stanko Koritnik iz Otošc pod Razdrtim Stanko ima v vasi še
Zadnji dež je pregnal tudi najbolj vnete domače kopalce z naših obal. Vztrajajo samo še tuji turisti v Portorožu. Zadnja domača manifestacija, plavalcev je bilo plavalno tekmovanje koprskih, izolskih in piranskih šolarjev osemletk in gimnazij v bazenu koprskega plavalnega kluba v Žusterni pri Kopru. Na sliki je del mladih udeležencev tega tekmovanja dne 23. septembra letos
Ko je bila dograjena avtomobilska cesta Koper—Ljubljana, je bil prehod s te ceste na reško-tržaško cesto nad vasjo, pri vodovodu, kjer so postajali tudi avtobusi. Bila pa je to le začasna rešitev, saj je predvideno, da bo avtobusna postaja zgrajena nrže v vasi, in to v smeri proti železniški postaji. Ker pa je bil ta prehod v nasprotju s cestno-prometnimi predpisi, so ga opustili in speljaLi promet tik pred mostom po ozki vaški poti skozi kmečki del vasi. Na polovici se ta pot cepi na dva prav tako ozka kraka, ki vodita čez dvorišča pred in za hišami na reško-tržaško cesto.
Ta rešitev usmeritve prometa z motornimi vozili po vaški poti, kjer je vedno dosti otrok, odraslih ljudi, živine in vprežn'h voz, je popolnoma neprimerna. Njeno koriščenje je nevarno za ljudi in imovino. K sreči doslej še n prišlo do hujše nezgode, smo pa lahko vsak dan priča razn m razburljivim scenam. Tako sta pred
OBVESTILO
Specialistična ortopedska ambulanta v Valdoltri bo od 13. ok-bra 1958 dalje poslovala spet v dopoldanskem času od 10. do 12. ure, ker imajo oddaljeni bolniki dopoldne boljše prometne zveze. Ordinacije bodo kot doslej ob ponedeljkih, .sredah in četrtkih za odrasle in otroke, ob torkih pa samo za otroke.
Uprava bolnišnice Valdoltra
pet sovrstnikov. Le-ti so bili cepljeni, on pa je bil odklonjen, ker je imel pljučnico. In prav njega je zadela ta zavratna bolezen. Zaradi ohromelosti desne roke je moral v prvi polovici septembra v bolnišnico. Morda lahko upamo, da ga bo sodobna medicina rešila hudih posledic. Vsekakor pa nam ta primer dokazuje, da je paraliza še vedno na preži, da še ni izginila,	-er
Lid)
M	a
... če bi višino plačilih skladov določali skladno s povečano storilnostjo dela;
... če bi izvozna podjetja upoštevala koristi družbe pri kompenzaciji blaga glede na njegovo dejansko vrednost;
... če bi pristojni organi delavskega upravljanja in oblastni organi razmislili o hitrejšem zbiranju sredstev za nabavo zaščitnih predmetov ter za ureditev sanitarij v smislu pravilnika o varnosti dela;
... če bi kmetijske zadruge in trgovska podjetja spoštovala dogovorjene ceno za odkup grozdja in žiiviine in se tako izognila nepotreb-n'm zagovarjanjem in razpravam na sodišč'!);
... če bi pristojni oblastni in družbeni organi izrekali ostrejše kazni nad stalnimi kršitelji gospodarsk h predpisov;
□ □ □ □ 0 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n
□
□ □ □
o
DDOPDCEOOtnClOOlIinDDGDaDnODDamOBDDDaDDDDDDmL" ZAGORJE NA PIVKI
m i
Pod vodstvom predsednika vaškega odbora SZDL so se pred dnevi zbrali na skupno sejo odbori vseh krajevnih organizacij in društev. Potem ko so govorili o kandidatih za zadružne svete, o bližnjih volitvah v odbore SZDL in o ureditvi volilnih imenikov, so na predlog odbora prosvetnega društva »Miroslav Vil-har« obširno razpravljali o ureditvi dosedanjega gasilskega kotička, ki naj bi postal zbirališče mladih in starih — nekako kulturno žarišče vasi. Predlog je bil z odobravanjem sprejet. Denarno podporo je obljubila SZDL in še zlasti krajevni odbor, gasilsko društvo je dalo prostor brezplačno v uporabo, mladina pa je začela z urejanjem. Prebelili bodo prostore, prebarvali pohištvo in nabavili zavese za okna. Prostor želijo napraviti kolikor mogoče privlačen. V njem bo knjižnica in čitalnica, dnevnik Ljudsko pravico že dobivajo, naročili pa so še revijo Tovariš in Obzornik Prešernove družbe. Tu bodo
dnevi za las ušla motoristu dva otroka, ki sta pritekla po pott nizdol in se v trenutku znašla pred kolesi. Uporaba tega prehoda pa povzroča tudi znatno škodo hišam, ker jih marsikatero vozilo oplazi s tovorom.
V strmem delu je pot zaradi velike teže vozil močno razdejana in nihče se ne spomni, da bi jo popravil. Kazen tega pa je tako prašna, da se za avtomobili dvigajo veliki oblaki prahu, ki sedajo na bližnje hiše.
Res je, da je blo glede tega že veliko razpravljanj in zasedanj raznih komisij, vendar pa kaže, da ta problem rešujejo še vedno prepočasi.
France Vencetov
našli prostor tudi šahisti, dobili pa boda še nekaj drugih družabnih iger. Kotiček bo odprt v večernih urah, ob nedeljah pa ves popoldan. Vso organizacijo bo vodilo prosvetno društvo, ki bo pripravilo tudi osem do deset
V	nedeljo, 12. oktobra, ob 14 bo v Padni velik praznik: izročitev kulturnega doma z odkritjem spominske plošče.
V	Padni je do lani bila niže organizirana osnovna šola. Še preden je pričelo delo šolske reforme, so Padenčani doumeli, da
SLOVENSKI JADRAN v vsako hišo na Primorskem!
OBVESTILO
Zavod za pospeševanje kmetijstva okraja Koper obvešča kmetijske zadruge, podjetja, ustanove ter vse tiste, lfii se ukvarjajo s proizvodnjo in prometom vina in z drugimi proizvodi iz grozdja in vina, o naslednjem:
Srekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS je z odločbo štev. 10-65D/1-5S-II z dne 24. 3. 1958 a po 50. členu zakona o vinu določil Zavod za pospeševanje kmetijstva okraja Koper za izvrševanje analiz in poizkusov vin.
S to odločbo se Zavodu za pospeševanje kmetijstva okraja Koper dovoljuje, da na področju okraja Koper izvršuje po določbah zakona o vinu analize in preizkuse vin, ki so že ali bodo namenjena za notranji promet.
Obveščamo zainteresirane, da se za omenjene usluge in za vse, kar se tiče vina, obračajo na Zavod za pospeševanje kmetijstva, ker je le-ta upravičen izvrševati omenjene analize, za kar bo izdajal tudi uradna potrdila.
Razprava o gradivu s VIL kongresa ZKJ
V postojnski občini gredo priprave na skorajšnji začetek študija obsežnega gradiva s VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije h kraju.
Da bi zajela v razpravo o Programu kar največje število občanov, zlasti pa vse komuniste postojnske občine, je Politično-ideološka komisija pri občinskem komiteju ZKS sklenila, da bo razprava o kongresnem gradivu vsakih štirinajst dn\ v sedemnaj-
PROIZVODNJA POD PLANOM
V	prvem polletju letos se je indu- ! str.jsku prazvodnja našega okraja ! povec... o za 8.2% nasproti enakemu razde:ju v lanskem letu. V okrajnem i povpicčjt; pnihaja do izraza preseganje plar.a v črn metalurgiji, nadalje
v elektro, tekstila, obutveni in gu-mavsk. proizvodnji.
V	primerjavi s prozivodnjo v prvem polletju pa se je v poletnih me-sec.h (zarad posameznih lin kolekt v-n.h dopustov ter drugI ih okolščin) povprečje skupne proizvodnje zmanjšalo n je v prvih ornih mesec h letos za pol odstotka pod pianom.
Ruševine Gržinove pekarne in gospodarskih poslopij v Pivki tik ob cestt Postojna—Reka že leto in pol čakajo, da jin bo kdo odstranil. Podrtija Pivčanom vsekakor ni v čast, posebno še, ker se vsak dan pelje mimo veliko tujih turistov. TJpati je, da bo podrtija odstranjena in prostor le urejen vsaj do 19. oktobra letos, ko bo v Pivki
velik praznik
stih študijskih enotah, kjer bodo predavali člani predavateljskega aktiva, ki šteje nad 40 članov. Poleg tega pa sta tudi ljudska univerza in novoustanovljena Mladinska ljudska univerza v Postojni vključili v svoj jesenski in zimski program več predavanj o aktualnih vprašanjih, ki jih obravnava Program ZKJ.
Po skrbnih pripravah sodeč, bo razprava o gradivu s VII. kongresa v postojnski občini zares temeljita in sistematična. Trajala bo kakšnih pet mesecev, začela pa se bo okrog petnajstega oktobra.	M. A.
DELO SZDL NA PIVKI
3. oktobra se je sestal aktiv SZDL za pivško občino, da so se pomenili o svojih problemih pred bližnjimi volitvami. Mnenja so bili, da morajo izvoliti v nove odbore več mladine in žena; pomenili so se tudi o sestavi kandidatnih list in o izvolitvi volilnega odbora. Da bo treba vključiti v organizacijo tudi vso mladino nad 18 let, so bili prav tako enotni.
Precej živahna je bila razprava o trenutnih problemih našega trga, odkupnih in prodajnih cenah kmetijskih in živinorejskih pridelkov in o novih ukrepih za dvig standarda in stabilizacijo cen na našem tržišču. Pomenili so se tudi o teritorialni razdelitvi občine,	S. 51.
predavanj, predvajalo nekaj kratkih filmov, organiziralo šahovski turnir itd. Za prijetno poživitev večerov pa bo skrbel že radijski sprejemnik, ki ga je mladini podaril občinski komite LMS.	or'
njihovim otrokom ta šola ne daje več dovolj znanja. Prešolali so otroke na osemletno šolo v Raven, poslopje osnovne šole pa so prezidali v svoj kulturni dom.
Pridno so delali vse leto, 55 družin vasi je opravilo 650 prostovoljnih ur. Uredili so si ceste, napajališča in pripravljali svoj dom kulture. Sedaj že častno stoji obnovljena stavba. Dali so ji ime po umetniku, rojaku iz Pa-dne: Božidar Jakac. Na tej stavbi bo odkrita v nedeljo tudi spominska plošča padlim vaščanom v NOB.
Res pridni so Padenčani, vodi jih pa še vedno znani, zaslužni barba Nonič — Ivan Pribač, njihov odbornik. Vsi pa so hvaležni LO občine, ki je to z razumevanjem spremljal.
Stoletnica v Planini
V Domu onemoglih v Planini pni Postojni; ži.vu že enajst let Uršula Še-moUč, ki je bila rojena ravno pred 100 leti v Brodu ob Kolpi. Vse svoje življenje je delala kot služkinja. Do prve svetovne vojne je bila na Reki, kjer se je tudii poročila. Kakor pravii
sama, »je mož imel druge babe, zato ga je nagnala«. Od tedaj naprej je bila vedno sama. Iz Reke se je preselila v Rakulk pri Postojni, kjer je delala pri družini Dolenc. Ko pa je zaradi starosti; oslabela, ji je Občinski LO Postojna preskrbel mesto v Domu onemoglih v Planini, kjer je še danes. Tam jo poznajo kot zelo čisto in mirno žensko. V času svoje življenjske dobe ni bila mikolli resno bolna.
Za redki življenjski jubilej ji je uprava doma priredila majhno slovesnost. občinski LO Postojna pa j'l je poklonil nekaj daril. Stoletnica ima rada od časa do časa majhno »šilce« žganja, najraje pa ima črno kavo.
LETNA KONFERENCA
aktiva LMS v »Lesonitu«
V nedeljo, dne 5. oktobra 1958, je bila v lepo okrašeni sindikalni dvorani letna konferenca aktiva LMS »Lesonit« v Ilirski Bistrici. Po prečitanju poročil o delu mladinske organizacije v letu 1958 in po sprejetju programa dela so bile volitve. V tovarni »Lesonit« je namreč sedaj zaposlenih 80 mladincev, ki so razdeljeni na 3 aktive; ti so posamezno volili člane sekretariata za svoj odbor. V tovarni bo sedaj po opravljenih volitvah izvoljen tudi tovar-n'ški komita LMS.	R. A.
o SiSLTURÂ PKOSVEFÂ ° KÜLTÖKA ¡PÉtOSVETÂ ° KUHTUBA FTOSVETA o KOLTOSÂ PKOSVEIA ° KULTURA PROSVETÂ ® KULTURA
OB »TEDNU MUZEJEV« OD 12. DO 19. OKTOBRA
ra i d®
Na že tako rekoč tradicionalno vsakoletno proslavo »Muzejskega tedna« se je letos muzej v Kopru dobro pripravil. Med drugim bo obogatil obstoječe muzejske zbirke z oddelkom sodobne likovne umetnosti Slovenskega Primorja in omogočil tako ogled izbranih del primorskih likovnih umetnikov.
Nova galerijska zbirka je rezultat dosedanjih občasnih razstav umetniških del v Mali galeriji ter se bo nenehno bogatila z vrhunskimi stvaritvami primorskih in tržaških umetnikov.
Ker je letošnja proslava v znamenju zaščite kulturnih spomenikov, bo Okrajni muzej v Kopru poleg otvoritve novega oddelka prikazal še svoje aktivno delo za ohranitev muzejskih zbirk, kulturne spomenike ter prirodne znamenitosti.
S pomočjo republiških zavodov, zlasti pa Zavoda za spomeniško varstvo, s pomočjo okrajne spomeniške komisije, s pomočjo lastnega laboratorija, je muzej zastavil vse sile, da bi zbrane zaklade kulturne dediščine ohranil. S konservatorji-specialisti in strokovnimi delavci je uspešno sodeloval pri evidenci in topografiji spomenikov ter pri izbiri in organizaciji konservatorsko-re-stavracijskih postopkov, da bi dobili spomeniki čim večji kulturni in politični učinek v današnji družbi.
Seveda pa konservatorsko-re-stavratorski postopki niso bili vedno lahki. Za ilustracijo naj navedem slike V. Carpaccia. Dela, ki trajajo že od začetka leta, so zelo zamotana. Tako je bilo potrebno z rentgenskim slikanjem ugotoviti prvotni videz, vse


-».<*... > ■
¡Vv. v'< t
fe'-S".:!


Te dni končujejo v Makedoniji snemanje svojega drugega celovečernega igranega filma; letos. Prvi je bil »Miss Stone« (v barvah in kinoskopu), drugi pa je >Vtza zla«, ki ga snema podjetje Vardar-film in režira Frane Sti-glic. Film so posneli na Dojran-skem jezeru, v Dojranu, D emir Kapiji in Skopju.
Scenarij za film »Viza zla« je napisal znani makedonski pisatelj Slavko Janevski. Segel je po sodobni temi in skušal naslikati pretresljivo in psihološko dramo o ljudeh, ki so zašli s prave poti, prišli navzkriž z zakoni in zato poskušajo pobegniti čez mejo. Nosilci drame so štiri osebe: Kajpak, stari, in preizkušeni tihotapec mamil, Simon, mladi šofer, Lena, Simonovo dekle in Cvetko, Simonov brat, študent. Zgodba filma je zgrajena na vzoru krimi-nalke. V glavnih vlogah igrajo: Ilija Džuvalelcovski, Slobodan Perovič, Metka Ocvirk (prvič smo jo srečali v filmu »Ne čakaj na maj«) in Aco Jovanovski.
Na sliki prizor iz novega makedonskega filma »Viza zla«.
n S i 8 n © 5pirl(a!®ibafiw©
kasnejše retuše, popravila in podobno. Republiški zavod je sklical vrsto komisij in se povezal tudi z zveznim inštitutom. S pomočjo Tehniškega muzeja v Ljubljani je opravil več načinov fotografiranja od uitravioletnega do infrardečega. Naša družba daje ogromna gmotna sredstva, da bi umetnino, ki jo je Victor Car-paccio ustvaril pred 442 leti, ohranili v najverjetnejšem prvotnem stanju in videzu.
V	avgustu je bila dokončana tehnična restavracija znamenitih srednjeveških fresk v podružnični cerkvi v Hrastovljah. Šele tik pred koncem restavracijskih del so umetnostni zgodovinarji odkrili leto nastanka in avtorja fresk. Leta 1490 je »Johannes de Castua« ustvaril te znamenite freske.
V	redosledu občasnih razstav bo muzej odprl v Mali galeriji razstavo restavriranih ikon. Z njo hoče pi'ikazati naši javnosti konservatorsko-restavratorske postopke, izvršene na izredno kvalitetnih ikonah, ki so neme, vendar zgovorne priče umetni-
RADIJSKE SLUŠNE IGRE V SEZONI 1958/59
Letos je preteklo 10 let, odkar so ustanovili v Ljubljani Moderno galerijo za moderno umetnost, S pripravami in delom so začeli že pred drugo svetovno vojno in največ zaslug za to ustanovitev ima pred kratkim umrli dr. Izidor Cankar. Dejansko zaživela in razmahnila pa se je Moderna galerija seveda šele po vojni in deset let si slede v njej razstave slovenskih in drugih umetnikov. Danes razpolaga ustanova s stalno zbirko sodobne slovenske umetnosti, ima lasten fotografski laboratorij, vse potrebne delavnice, dokaj bogato umetnostno knjižnico ter zbirko domačih in tujih katalogov. Tako je postala Moderna galerija eno izmed žarišč slovenske kulture in pomemben evropski likovni center.
Pred dnevi, ob svoji desetletnici, je odprla Moderna galerija prvo veliko tematsko razstavo »Avtoportret na Slovenskem«, ki je vzbudila veliko zanimanje in ugoden odmev pri kritiki.
»SLOVENSKI JADEAN« v vsako hišo Slovenskega Primor j a!
Detajl iz koprskega muzeja
škega razcveta, pogojenega v kulturnem razpoloženju ljudi ob obalah našega morja.
Uspela zaščita spomenikov Osvobodilnega boja je nadaljnji uspeh muzeja. Obnovljena partizanska tehnika »Snežnik-Zena« v Gabrovici in razstava NO tiska v njej je v bistvu prvi »memorialni muzej« Osvobodilnega boja v koprskem okraju.
Zelja zaščititi spomenike Osvobodilnega boja je najtesnejše vključena v delovni program muzeja, kar nam dokazuje 3.000 dokumentov, na stotine primerkov NO tiska in muzejskih predmetov, ki so jih rešili pred uničenjem muzejski uslužbenci.
Glavna želja muzeja je, da bi v »Muzejskem tednu« dobil čim več novih obiskovalcev, zlasti šolsko mladino, in da bi še učinkoviteje kot doslej širili med ljudi spoznanje, da je temeljna naloga našega muzeja širiti med ljudi znanje in razumevanje pri-rode in ljudi, vzbuditi ljubezen do prirode in domovine, da je muzej prostor lepote, vzgoje in splošnega znanja, vedno pripravljen vir za bogatitev duha naših ljudi.
Janez Kramar
V	pretekli sezoni smo seznanjali naše bralce z radijskimi slušnimi igrami. Zato bo prav gotovo zanimiv vpogled v letošnji repertoar radijske, ga »gledališča«.
V	reperloarnem načrtu za sezono 1958/59 najdemo 9 jugoslovanskih del (6 slovenskih in 3 hrvatska). Vendar ta številka ni dokončna, kajti dodati je najmanj še 3 novitete z letošnjega natečaja Jugoslovanske radiodifuzije za radijsko slušno Igro, tako da lahko računamo, da bomo slišali 12 jugoslovanskih premier. Skupno pa bodo predvajal^ v letošnji sezoni; 30 slušnih (iger. Za sedaj so določili le 25 del, kajti 5 del je še odprtih deloma za že omenjene novitete z natečaje radijske Igre (zaključen bo 1. januarja 1959), deloma za tuja dela, ki bodo nagrajena na mednarodnem tekmovanju »Prix Italia« v začetku tega meseca v Benetkah.
Itepertoarni načrt, ki ga je sprejelo programsko vodstvo, obsega torej naslednja dela:
JUGOSLAVIJA — Ivan Cankar: POLIKAKP, Bratko Kreft: CELJSKI GROFJE, France Filipič: POHORSKI BATALJON (izvirna radijska igra), Fran Žižek: IMEL SEM VAS RAD, LJUDJE (radijska igra o češkem revolucionarju Juliusu Fučiku), Branko Žužek: NA KRIŽPOTJU — SREČNO! (izvirna radijska igra, omnibus), Marin Držič — Mirko Rupel: BOTER ANDRAŽ (ob 450. obletnici Držičeve-ga rojstva), Mirko Božič: GUGALNI-CA V VRBI ZALUJKI (priredba romana), izven rednega programa še — Fran Zliželc: MATI V GROBU TIHO POJE (montaža narodnih pesmi).
NEMČIJA: Matthias Braiin: HISA POD ŽGOČIM SONCEM (izvirna radijska igra), Fred Denger: MINUTA PRED POLNOČJO (priredba drame), Gilnther Weisenborn: LOVCA NA CAPLJE (izvirna radijska igra).
ŠVICA — Friedrich Diirrenmatt: PRAVDA ZA OSLOVSKO SENCO (izvirna radijska igra).
FRANCIJA — Nepomucene Jonquille: NENAVADNA PRIGODA GOSPODA BICHA (izvirna radijska igra), Denys — Nivollet: BRUTOVE POČITNICE.
ITALIJA — Paolo Levi: ZADEVA PINEDUS, Mauro Pezzatti: OBTOŽENI RICCARDO (izvirna radijska igra).
ŠPANIJA — Calderón: SODNIK ZALAMEJSKL
AMERIKA — Eugene O'Neill: O, DIVJINA! (radijska priredba komedije). Robert Ardrey: LUC S SVETILNIKA (radijska priredba drame).
ANGLIJA — Richard Hughes: NEVARNOST, Dylan Thomas: VRNITEV (prva radijska igra na svetu, izvajana prvič 15. januarja 1924 v Londonu).
IRSKA — Gerard Victory: SIROTE (izvirna radijska igra).
RUSIJA — Anton P. Cehov: UMETNINA in še eno rusko delo.
POLJSKA — Kazimierz Strzalka: VAS DAN JE MOJA NOC (izvirna radijska igra).
V zadnji številki Slovenskega Jadrana z dne 3. oktobra 1958 dopisnik iz Hrpelj Jaša Zvan odgovarja pod naslovom Vprašanja šolskih prostorov na članke v nadaljevanjih o perečih šolskih problemih ob začetku novega šolskega leta, ki jih je pisal okrajni šolski inšpektor tovariš Rudolf Kobolt.
Nimamo namena polemizirati s tovarišem Zvanom, marveč le opozoriti na dejstvo, da so vse
Naše amaterske igralske skupine že dolgo vrsto let pogrešajo v svojem repertoarju izvirne slovenske dramske tekste s tematiko, ki je last našega časa, s tematiko, ki obravnava naše življenjske probleme. Ta repertoar -na kriza je zelo občutna in jemlje amaterskim igralskim skupinam nekaj tiste sočnosti in neposrednosti, ki jo prinese popolnoma nehote na oder vsak domači tekst. Zato se je v letošnji sezoni odločil Delavski oder v Ljubljani, da razpiše natečaj za izvirno slovensko dramo, komedijo, enodejanko, mladinsko in otroško igro. Ta akcija Delavskega odra pa ima širši namen, kot bi sc zdelo na prvi pogled. Predpostavljamo, da danes v Sloveniji mnogo ljudi piše in ustvarja drame, ki so take ali drugačne kvalitete. Vemo, da ne pišejo teh dram, komedij in enodejank samo tisti ljudje, ki jim jc pisanje poklic. Vemo, da jih mnogo piše iz ljubezni do tega dela in iz ljubezni do slovenskega gledališkega ustvarjanja. Toda ti ljudje, kot je že stara in žalostna resni-
ca pri nas, nikjer ne morejo tega svojega dela plasirati. Malokdo se danes zanima za te tekste, za katere je očitno, da so pisani s srcem, ne pa s potrebnim dramaturškim znanjem. Delavski oder ob svojem razpisu, ki se bo zaključil 1. novembra tega leta, nima samo tega namena, da bi' poiskal, nagradil ali celo izdal najboljši dramski tekst, ki ga bo dobil. Ima namen, da poleg nagrad, ki so tri od 100.000 do 50.000 dinarjev, s seminarjem, ki bo pozneje pod vodstvom dramaturga ljubljanske Drame tovariša Filipiča, pomaga tistim dramatikom, ki so idejno pokazali veliko ' smisla za ustvarjanje dramskih tekstov, pa jim primanjkuje osnovnega poznavanja dramske gradnje, da jim da strokovne nasvete, ki jim bodo v njihovem nadaljnjem delu mnogo koristili. Delavski oder upa, da sc bo njegovemu razpisu odzvalo čim večje število dramatikov s svojimi dramami, saj se za ta natečaj ne zanima samo celotna amaterska gledališka javnost, ampak tudi dramatiki sami.
navedbe v člankih tov. Kobolta povsem točne in resnične. Iz tega tudi sledi, da je bila hrpeljska občina edina v okraju, ki v preteklem šolskem letu ni ničesar izvedla na reorganizaciji šolske mreže (šolsko leto se vedno konča 31. avgusta in takrat je bil napisan zadevni članek), niti ni ukinila, vkljub večkratnim našim priporočilom in opozorilom, svoji dve nižji gimnaziji v Hrpelj ah in v Podgradu, čeprav to ni bilo povezano z nikakimi materialnimi izdatki. Ob tem moramo ugotoviti, da je skrb za razvoj obveznega šolstva v tej občini le premajhna. Mar ni čudno, da je sosedni občini v Divači, kjer so podobne gospodarske možnosti, le uspelo z lastnimi sredstvi in posojilom zagotoviti prizidek k obstoječi šoli in so ta dela pred zaključkom?
Tajništvo za šolstvo, prosveto in kulturo OLO Koper
IkJi
Načrt torej obsega 13 izvirnih del, 8 dramskih priredb in 4 priredbe proznih del. Prva letošnja premiera je bila V. oktobra, ¡in sicer Držičev »Boter Andraž«.
To so torej v glavnem dela, ki jih bodo poslušalci Radia Ljubljane lahko slišali ob svojih sprejemnikih ob torkih zvečer ali pa ob nedeljah popoldne.
JANEZ LEN ASS I: IZ MAKEDONIJE
DECAMERONE V
KOPRODUKCIJI
Cankarjeva založba v Ljubljani bo izdala skupno z novosadsko založbo »Bratstvo i jedinstvo« Bocacciovega Decamerona. Obe izdaji bo natisnila tiskarna Ljudske pravice. Slovenski prevod je redigirani novi prevod Andreja Budala. Izšli bosta dve izdaji, ena razkošno opremljena, druga bi-bliofilska. Posebnost obeh izdaj bo skupna oprema in skupne ilustracije Vladimira Lakoviča. V knjigi bo okrog 400 risb, od tega 70 celostranskih.
DVANAJST NAJBOLJŠIH
FILMOV
V	zadnjem tednu svetovne razstave v Bruslju je 117-članska komisija iz 25 držav izbrala »Najboljše filme vseh časov«. Na prvih 12 mestih so naslednji: sovjetski film »Križarka Potemkin«
(1925),	ameriški film »Lov za zlatom« (1925), italijanski »Tatovi koles« (1948), francoski »Jeanne d'Arc« (1928) in »Velika iluzija« (1937), ameriški »Pohlep« (1923) in »Nestrpnost« (1916), ruski »Mati«
(1926),	ameriški »Državljan Kane« (1941), sovjetski »Zemlja« (1930) in slednjič še dva nemška filma »Zadnji mož« (1924) in »Kabinet dr. Caligarija« (1919).
SKUPNI PROGRAM JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
V	počastitev letošnjega Dneva republike bo začela oddajati Jugoslovanska televizija v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani skupen program. V načrtu imajo televizijski film o Sterijinem pozor-ju, filme posvečene turističnim predelom, televizijsko dramo in televizijski dnevnik. Do zdaj se je že zvrstilo nekaj poskusnih oddaj, ki so pokazale zadovoljivo izvedbo. S svojimi širokimi načrti bo zajel televizijski program številna področja in se bo morda razrastel v posebno vejo jugoslovanske kulturne dejavnosti. Svoje mesto bo našel tudi v programu Evrovizije in drugih sosednjih televizijskih centrov.
NAČRTI ZA PRIHODNJE
STERIJINO POZORJE
Pogoji za udeležbo jugoslovanskih profesionalnih gledališč na Sterijinem pozorju v Novem Sadu so ostali isti kot lani: domači izvirni dramatiki, dramatizacije in odrske adaptacije domačih del, ki so bila prvič izvajana po osvoboditvi. Kot je lani Sterijino po-zorje praznovalo jubilej Iva Voj-noviča, se bo letos spominjalo 450-letnice rojstva dubrovniškecra dramatika Marina Držiča. Zato odbor poziva vsa gledališča, naj konkurirajo z najboljšimi izvedbami Držičevih del.
PIONIRSKA ENCIKLOPEDIJA
Mladinska knjiga je dokončala vse priprave za tisk pionirske enciklopedije ( »Mladi \ ¡vedež«. Tekste so prispevali prof. M. Adlešič, dr. M. Kos, dr. M. Mi.kuž, prof. F. Planina, dr. A. Kolenec, J. Ribičič in V. Winkler, sodelovali pa so še S. Mihelič, F. Saje in S. Škerlj. Obdelali so okrog 500 pojmov na preprost in privlačen način, Knjiga bo izšla v velikem formatu na 300 straneh z ilustracijami S. Pengova, M. Se-deja, M. Bizovičarja, A. Gošniko-ve, J. Ciuhe, S. Sovreta, I, Šubi-ca, M. Volkove in T. Žnidaršiča. Da bi bila izdaja čim cenejša, se je povezala založba z drugimi republikami, tako da bo knjiga izšla tudi v srbohrvaščini, v cirilici in -v latinici. Skupna naklada »Mladega vedeža« bo 30.000, po 10.000 v vsaki verziji.
NOVO NA KNJIŽNI POLICI * NOVO NA KNJIŽNI POLICI it NOVO NA KNJIŽNI P O I I C S *
OTTO LUDWIG:
ZANE GREY:
v
O p O
(Odlomek iz romana MED NEBOM IN ZEMLJO. Knjigo je izdala založba Obzorja v Mariboru v prevodu Alenke Glazerjeve in v opremi Grege Košaka)
Fric Nettenmair je stopil, drgetajoč po vsem telesu, pred očeta. Vedel je, da je slep, kljub temu se je skušal izogniti njegovemu pogledu. Starec se je boril, da se zbere, a nobena poteza v ostarelem obrazu ni tega izdajala; samo dolgi molk in njegova sapa, ki je bila kakor truden odmev težkega, stokajočega nihanja bližnje stolpne ure. Fric Nettenmair je iz priprav slutil, kaj mora priti. Boril se je, da se upre. Če on v svojem sumničenju ugane, kdo mi bo dokazal? In če bi mogel dokazati, on me ne bo naznanil; tega se mi ni bati. Čemu bi drugače hotel govoriti tiho? Naj reče, kar hoče, jaz ne vem nič, jaz nisem bil tam, jaz nisem nič napravil. Njegov obraz se je prebo-ril od drhtenja vseh mišic do najbolj divje kljubosti. Stari gospod je še zmeraj molčal. Pridušeno je prihajal vrvež s cest gor v višavo; spodaj je že ležala vijoličasta senca, okoli Apolonijeve ladje je trepetal zadnji sončni žarek. Malo dalje je plahutala mimo jata golobov, ki so se vračali s polja domov. Bil je večer, poln božjega miru. Globoko spodaj pa široko razprostrta zelena zemlja; zgoraj visoko nebo kot čaša iz modrega kristala, povez-njena čez zemljo. Majhni, rožnati oblački posejani vmes kot kosmi. Hrup od spodaj je vedno bolj pojemal. Sapa je prinašala posamezne zvoke daljnega zvona s seboj in jih lahno igraje pljuskala ob streho kakor valove, ki prihajajo in odhajajo. Tam preko bližnjega zelenega vrha, od koder prihajajo, leži Brambach. Verjetno je večerno zvonjenje iz Brambacha. Visoko na nebu in globoko na zemlji, povsod božji mir in sladko sproščeno hrepenenje po miru. Samo oba človeka med nebom in zemljo na cerkveni strehi pri svetem Juriju ne čutita njegovih peruti. Samo do njiju je brez moči. V enem gori blaznost prenapetega čuta za čast, v drugem vsi plameni, vse muke pekla.
»Kje je tvoj brat?« je siknilo enemu od njiju skozi zobe.
»Ne vem. Kako naj to vem?« vzkipi v drugem kljubovalnost.
»Ti ne veš?« Stari gospod samo šepeče, toda vsaka njegova beseda je zadela sina kot grom. »Ti bom povedal. Tam čez v Bram-bachu leži mrtev. Vrv nad njim se je utrgala in ti si jo narezal s sekiro, Sosed te je videl, kako si se splazil v skladišče. Pred ženo si grozil, da hočeš to napraviti. Vse mesto ve za to; pravkar so javili na sodišču. Prvi, ki pride zdaj po stopnicah, bo birič, ki te odpelje pred sodnika.«
Fric Nettenmair se je zrušil; oder je zahreščal pod njim. Starec je prisluhnil. Če bi se bednik zgrudil na robu odra, bi strmoglavil v globino in vse bi bilo končano! Vse, kar mora biti, bi bilo izvršeno! Iz bližnjega vrta se je vzdignil v višavo škrjanček in razsipal svoj veseli trilili preko dreves in hiš. Srečnejši ljudje so poslušali pesem iz daljave; delavci so odložili lopate, otroci biče in volke in iskali z očmi, uprtimi v nebo, plavajočo, pojočo piko in so s pridržano sapo prisluškovali navzgor. Stari gospod Nettenmair ni slišal bližnjega škrjančka; tudi on je pridrževal sapo, toda prisluškoval je navzdol, ne navzgor. In to, kar je hotel slišati on, ni bilo nič takega, kar bi zvenelo kot škrjanč-kova pesem. Bil je ropot na strehi pod njim, zlomljen krik strahu. Prisluškoval je najprej poln upanja, nato ves v strahu. Nič ne čuti od spodaj. Pred njim na deskah odra nekdo težko diha in hrope. Čuje: slučaj, ki bi ga bil lahko prehitel in mu s tem usmiljeno pomagal, tega ni storil. Storiti mora on, kajti storjeno mora biti. Drugače bodo kazali ljudje s prsti na otroke: To so tisti, katerih oče je ubil svojega brata in je umrl na morišču ali v ječi. In ko bo že zdavnaj
pozabljeno, naj se samo pokažejo, pa bo zopet oživelo; zopet bodo ljudje kazali nanje s prsti in se z grozo odvračali od njih. Zaupanje, ki ga človek podeduje po starših je glavnica, s katero začne. Mora mu biti izkazano, še preden si ga je lahko zaslužil, da se s tem nauči, zaupanje zaslužiti. Kdo bo izkazoval zaupanje njim, Ivi hodijo po svetu zaznamovani s sramoto svojega očeta? Kako naj se nauče zaslužiti zaupanje? Sredi med ljudmi, od ljudi izobčeni, mar ne bodo prisiljeni postati 'to, kar je bil njih oče? In njegovo lastno, dolgo življenje, polno truda, da bi pridobil in očuval čast, bo nazaj omadeževano s sinovo sramoto. Pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa, in oče, ki je imel takega sina, ni mogel biti poštenjak! — Vedno bolj žgoče je gorela rdečica na upadlih licih; udrte prsi so se sopihajoč vzdignile. Nehote je napravil grozečo kretnjo z roko. Fric je slutil njen pomen in se je hotel vzdigniti in bi se bil zopet zgrudil, če se ne bi bil oprl na obe roki. Tako je ležal na rokah in kolenih pred starcem, ko je v strahu zavpil: »Kaj hočeš, oče? Kaj nameravaš?«
»Hočem videti,« je odvrnil starec s sika j očim šepetom, »ali moram jaz storiti ah boš ti storil, kar mora biti storjeno. Storjeno pa mora biti. Se nihče ne ve ničesar; kar bi lahko dovedlo do preiskave pred sodišče, razen mene, tvoje žene in Valentina. Zase lahko jamčim, ne pa zanju, da ne izdata, kar vesta. Če sedaj padeš z odra, tako da ljudje lahko mislijo, da si se ponesrečil, potem je največja sramota odvr-njena. Krovec, ki se je ponesrečil, velja 'ljudem za poštenega mrliča, tako poštenega kakor vojak, ki je padel na bojišču. Ti nisi vreden take smrti, izgubljenec. Tebe bi naj rabelj odvlekel na morišče, malopridnež, ki si umoril brata in si hotel zastrupiti bodoče življenje nedolžnih otrok in vse moje dosedanje življenje, ki je bilo polno časti. Dovolj
sramote si prinesel svojim ljudem, ne smeš jim prinesti še več sramote. O meni ne bodo govorili, da je moj sin, in ne o mojih vnukih, da je njihov oče umrl na morišču ali v ječi. Izmolil boš sedaj očenaš, če še znaš moliti. Nato se boš obrnil, kakor da hočeš zopet iti k svojemu delu, in boš stopil z desno nogo mimo odra. Če porečem, da te je groza bratove nesreče napravila omotičnega: meni bodo to verjeli sodišče in ljudje. To prinese življenje, ki je bilo drugačno kot tvoje. Če ne napraviš tega prostovoljno, bom s teboj strmoglavil še jaz in boš še mene imel na vesti. Ljudje vedo, da imam nekaj na očeh; spotaknil sem se in sem se hotel oprijeti tebe, pa sem te potegnil s seboj. Moje življenje je po tem, kar, sem danes izvedel, končano in brez vrednosti; jaz sem pri kraju, toda otroka šele začenjata. In na otrocih ne sme ležati nobena sramota, tako zares, kakor se jaz imenujem Nettenmair. Zdaj razmisli, kako naj bo. Štel bom petnajst nihajev pri ni-halu tamle.«
THOMAS WALSII:
(Odlomek iz povesti SKRIVNOSTNI JEZDEC. Knjigo je izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani v prevodu Pavla Iloleeka in z ilustracijami Nikolaja Omerse)
Prvi oktober je bil praznik na Wliii-te Slidesu, krasen jesenski dan; sonce jo z zlatimi in jantarjastilmi žarki zalivalo s travo porasla pobočja in na daljnem obzorja so so pošastno dvigale škrlatne gorske verige.
Wade se je pravkar vrnil iz koče Wilsona Moora in v ušesih so mu še zvenele muke in strahu polne besede pohabljenega kavboja.
Fox je počastil svojega gospodarja z nenavadno razboritim pogledom. Ta daji ni šel nihče preganjat gorskih levov aU lovit losov. Pripravljalo se je nekaj izredno važnega in Fox, ki je imel pri hiši neke posebne pravice, se je kajpada za stvar živo zanimal.
Tik pred poldnem se je na dvorišču pred farmarsko hišo ustavil voziček s parom spotenili konj. Na njem so razen vodnika sedeli dve ženski, ki jih je Bellounds pozdravil kot sorodnlcl, in tuj, bled moški, ki ga Jo temna obleka izdajala za duhovnika.
»Kar noter, dragi gostje!« jih je pozdravil Bellounds prisrčno razburjen. Wade Je moral vozniku pokazati, kam naj odvedo oba konja. Bilo je res čudno, da so nI pokazal niti en kavboj: to Je bilo očividno zanemarjanje dolžnosti, ki jo je bil farmar tudi že opazil. Wade bi mu bil lahko povedal, kje so bili.
Vrata veliko dnevne sobo so bila odprta in iz nje se je oglašal vesel smeh in živahen razgovor. Wade se
(Odlomek iz kriminalnega romana MORA NA MANHAT-TANU. Izdala Ljudska knjiga Prešernove družbe. Prevedel M. Napast, opremil Stan. Mikec)
THOMAS WALSII: MORA NA MANHATTANU
Leta 1950 je prejel pisatelj Thomas Walsh za kriminalni roman »Mora na Manhattanu« ameriško nagrado E. A, Poe. To nagrado podelijo vsako leto za najboljši kriminalni roman. Zdaj smo dobili ta roman v slovenskem prevodu pri založbi Ljudske knjige.
Navadno mislimo, da gre pri kriminalnem romanu le za število mrtvih, za dognano ropanje in ubijanje, za več ali manj sadistično in bedasto pisanje, ki ne zasluži, da bi mu posvečali večjo pozornost. Temu je krivo dejstvo, da imamo v tej zvrsti res precejšnjo poplavo nesolidnosti in krvoločnosti, da avtorji tovrstnih romanov precej neodgovorno izrabljajo in vzbujajo razne nižje nagone bralcev. Teh bralcev pa je precej, to si vsekakor moramo priznati, najdemo jih med mladino in med odraslimi, med intelektualci in fizičnimi delavci. In vendar ni bila neodgovorna trditev, da kriminalni roman sploh ni potreben.
Prijetno presenečenje je zato prav Walshew roman »Mora na Manhattanu«, Ne moremo mu pritakniti nobene negativne lastnosti, ki smo jih našteli kot pogoste spremljevalke kriminalnih romanov. Nasprotno, je zgleden primer poglobljenega psihološkega pisanja, ki nd izgublja zato na napetosti in privlačnosti. Torej je upati, da bo zadovoljil bolj in manj zahtevnega bralca, takega, ki ima do literature večje zahteve in takega, ki še neosveščen išče le napeto zgodbo.
V stražarnici osrednje manhat-tanske postaje je bil kapetan Rousseau pravkar ponudil gospodu Murchisonu konjak; Donnelly mu je ponudil stol, a Calhoun, ki je še vedno težko in razburjeno dihal, se je obrisal z rokavom svojega plašča po čelu. Pravkar so se bili vrnili gor iz spodnjega nadstropja, a nihče razen očeta ni vedel, kaj so bila nadrobno prinesla pogajanja med telefonskim pogovorom.
Donnelly j eve ostre temne oči niso ničesar izdajale o njegovem velikem obupu in nemoči, Sklonil se je nad mizo in mimo kot po navadi predlagal gospodu Murchisonu:
»Vzemite si časa. Ni vzroka za prenagljenost. Predvsem pa spijte svoj konjak. Takoj vam pa lahko povem, da telefonskega poziva nismo mogli zaslediti. Calhoun je to poskušal. Preden pa je bil tako daleč ...«
»Vem. Mislim, da se je tega tudi bal,« je rekel Murchison. Sedaj je ustvarjal mirnejši in zbranejši vtis, je dognal Calhoun, kakor pa poprej pri informacijski pisarni; še vedno je bil bled, ali oči so bile trše, v njih je bilo več življenja, a okrog ust je bila poteza velike odločnosti. »Dejal je, če hočem o Tonyju kaj zvedeti, naj poslušam in ne poskušam zadeve zavlačevati. In tako sem pač poslušal.« Bolestno se je nasmehnil.
Nolan je polglasno zamrmral nekaj besedi. Calhoun je uprl roke v boke, stisnil zobe in pogledal Donellyja.
»Koliko zahteva?« je vprašal Donnelly.
»Kot po navadi.« Očetov nasmešek je bil nekolikanj prisiljen. »Petdeset tisoč dolarjev.« Kupo s konjakom je postavil spet na mizo in pogledal Donnelly ju v oči. »No, nič ne de. Denar pri tem ne igra vloge. To sem rekel. že takoj spočetka.«
»Tako je zmeraj,« je odvrnil Donnelly. »V teh zadevah stoji vedno življenje nasproti denarju. In pri tem denar ne igra vloge. Se je domenil z vami?«
»Da. Tam zunaj.« Z glavo je pomignil proti oknu, s katerega je bilo moč videti glavno dvorano. »Spodaj pri informacijski pisarni.«
Calhoun je nehote naglo vzdig-
nil ramena in onemel v tem položaju. Spet? Vse se mu je zdelo tako čudno.
»Jutri opoldne,« je rekel oče. »Denar naj dam v potno torbo, veste, v torbo, ki ste jo včeraj našli v predalu. In točno ob dvanajstih jo moram tam shraniti. Poslal bo sla, toda ta sel ne ve o vsem tem ničesar. Opazovali ga bodo; in če ga bo kdo nagovoril ali mu poskušal slediti, bo vse izgubljeno. Če pa bo potekalo vse po načrtu, bom proti drugi uri prejel v hotelu Belvedere sporočilo, kje lahko najdem Tonyja. To je vse. Da, gotovo ni bilo nič drugega.«
»Ste ga sploh kaj vprašali? Mislim glede Tonyja?« je vprašal Donnelly.
»Da, kako se mu godi. Dobro, je odgovoril. Je zelo dobro spravljen in živahen. Ni vzroka za zaskrbljenost. Če bom prispeval svoj delež...« Rousseau mu je dal znak s steklenico s konjakom, vendar je odkimal. »Kakor stoji zadeva sedaj, se lahko zanesem samo na njegove besede.«
»Na njegove besede?« je ponovil Donnelly kot odsoten. »Ta ničvredni lopov, ta prekleta zahrbtna pošast...! Nas je kako omenil?«
»Samo: ne smem se povezati z vami.«
»Je omenil Carla Rothmana?«
»Ne. Z nobeno besedo.«
»Potemtakem tudi ničesar ne ve o njem,« je rekel Donnelly s srditim zadovoljstvom. »Sicer bi vam bil kaj grozil glede otroka. No da, do jutri opoldne se utegne še marsikaj pripetiti — še marsikaj dobrega. Calhoun! Kdaj pripelje naslednji vlak iz Dover Villagea?«
Ze prej so razmišljali o možnosti, da se je utegnil eden od njih dogovoriti s Carlom Rothma-nom za sestanek na manhattan-ski postaji in da ga zdaj ob vsakem času pričakuje iz Dover Villagea, Zato se je Calhoun nemudoma odpravil z Nikom Frostom v spodnje nadstropje, da skupaj pričakata vlak iz Dover Villagea. Bilo je dve minuti pred osmo, ko je Mike Frost krenil k tekočim stopnicam in torej ne po stopnicah na zahodu.
Nihče od njiju ni v tem trenutku mislil na Frances© Ken-nedyjevo.
je bi vrnil na svoj običajni sedež na enem koncu verande; zdaj je poslušal veseli hrup, a bistre oči so mu neprenehoma oprezovale po stezi, ld je držala h kavbojskim kočam, Res, kako je moral biti zaverovan, da ni slišal Kolujnbinega koraka za seboj!
»Dobro jutro, Ben,« je rekla.
Wade se je naglo obrnil, kot da bi ga bila zasukala neka notranja sila. »Dobro jutro, dekletce! Kako ste lepi danes na dan prvega oktobra — čisto taki kot cvetlica, ki so vam po njej dali ime.«
»Prijatelj — je pni oktober — moj poročni dan!« je zamrmrala Kolum-bina.
Wade Ji Je bral na obrazu, kako hrabro je vdana v svojo usodo, in kar pretreslo ga je. Res da upanje v njenem srcu Se m popolnoma ugasnilo; ali kljub temu se je pripravila na trenutek, ki jI naj uniči vse lepe sanje in vso ljubezen.
»Bil bi že prej prišel k vam, pa sem imel opravke pri Wilsu; moral sem mu pojasniti, da bo preteklo še precej časa, preden vam bomo lahko čestitali,« Je odgovoril Wade s svojim lihim, mehkim glasom.
»Oh,« je zašepetala Kolumblna. »Ne vem, če me ne boste spravili ob pamet.«
Na verandi so se zaslišali težki far-marjevl koraki, kot da bi bili poslednji koraki usode v Wadovi preroški fantaziji.
»Hej, dekletce, tu sl,< je rekel veselo. »Kje je pa fant?«
»Očka — nisem — nisem videla Jacka — odkar smo pozajtrkovali.«
»Malo zanikrn je celo na svoj poročni dan,« Je dejal farmar. Njegova radost in dobrodušna pozabljivost nista bili nič manjši kot njegovo srce in nista poznali meja. »Wade, ali ste ga morda vi kaj videli?«
»Ne — nisem ga videl,« je odgovoril lovec zateglo. — »Ali — zdajle — zdajle ga vidim.«
Wade je pokazal na postavo, Id se je opotekajo gugala od kavbojskih koč proti hiši.
Stari Bellounds je pomolil sivo glavo naprej kot orel, ki navalja na svoj plen. »Kaj pa je to, za hudiča?« je zamrmral ves zbegan, ko je videl, da se mu sin bliža s čudnimi, negotovimi koraki. »Wade, kaj se mu je pa zgodilo?«
Wade mu ni odgovoril. Čutil je, kako je Kolumblnina majhna, mrzla roka v njegov: trepetaia, in je razumel njeno plaho začudenje.
Farmar je zdajci odskočll.
»Zaboga — pijan je!« je zaječal in kar slabost ga je obšla.
Potem so se na verandi pojavili, veselo se smejoč, duhovnik lin obe povabljeni sorodnici. Toda kot da bi bil odrezal je družba onemela, ko je zdajci stari Bellounds zakričal: »Dekle — pojdi — v hišo!«
Ali Kolumbina se ni premaknila z mesta in Wade je čutil, kako je drhtela po vsem telesu, ko se je nanj naslonila.
2eniin se je bližal. Res, bil je pijan — toda ne veselo kot človek, ki slavi srečen dogodek v svojem življenju, ampak mrko, žalostno, ostudno pijan.
Stari Bellounds je skočil z verande. Sivi lasje so se mu naježlll kot griva na levji glavi ¡in njegovi koraki so bili ko koraki pravljičnega velikana. Postavil se je pred sina, zavihtel mogočno pest in ga usekal po zabuhlem, rdečem obrazu. Jack se je, ko od strele zadet, zvrnil na tla.
»Kar tu leži, prokleti paglavec!« je zarjul In je bil v svoji razjarjenosti kar strašen. »Delaš mi sramoto — in ponižuješ deklico, ki mi je bila hčerka! .. . Tele ure ti svoj živi dan ne bom pozabil!«
OBZORNIK 1958 — ŠT. 9
Iz vsebine:
Zvone Kržlšnllk: Bela magistrala, Tomo Brejc: Pomenek med malim In velikim možem, Miran Ogrin: Irak, dežela treh rek; Partizanska pesem Indonezijcev, EILas Vencsls: Noč v Asklepieionu, Jules Supervüe: V obednlial bogov; Nova odkritja v Grčiji, Marijan Tavčar: Grki, Drago GervaJis: Nova gradnja, Peter Abra-hams: Črnec, Vitko Musek: Zapiski o angleškem filmu, Arkadij Aver-Cenko: Molčečnež, Dr. Stane Mikul: Bitka pili Bouvinesu leta 1214 — Vojak št. 25.430, Richard Armour: Z Evropo se je začelo; Kako Angleži sodijo Francoze; Od Popejinega osličjega mleka do moderne hormonske kreme; Marlen Haushofer: 2ena, 5cl Je sanjala zanimive sanje; Občevanje z odraslimi; Kratite zanimivosti; Domače živali; Veža — viaitka stanovanja; Predal za lepofciia; Elektrika — naša gospodinjska pomočnica.
NAŠA SODOBNOST, št. 10
Iz vsebine:
Stane Mikuž: Slikar France Pavlci-vec; Kajetan K o Vič: Pesmi, Vladimir Kavčič: Iz gozda se razlega 'krik III, Pavlo Zidar: Pesmi, Marek Hlasko: Zanka II.
ANKETA O SODOBNI SLOVENSKI PROZI — Vladimir Kralj: Misli ob robu sodobne slovenske iproze. Bojan Stih: Utrinki ob knjižni polici, Marijan Brezovar: Nekaj nevezanih improvizacij; MED KNJIGAMI — Mitja Mejak: Nove pesniške zbiirke; SREČANJA — Janez Gradišnik: Jezni mladeniči I; RAZGLEDI — Adam Schaff: Filozofski aspekt procesa razumevanja II; POLEMIKA — Branko Rudolf: Etiika, reportaža iin umetnost, ZAPISKI — Lavo Cermelj: Kulturne ustanove v sodobnem Trstu.
OB BLIŽNJIH SLOVESNOSTIH V PIVKI
Uničenje 9?. nemškega korpo
Tovariš , počastite grobove borcev enot IV. armije. VII. ,.n IX. korpusa. Tod so ¿L. v strnjenih vrstah skupnemu e.lju naproti. Tu so ob zori osvobojenja //.pod tujega Jarma daroval: svoja življenja za našo prostost, kraška tla napojili s svojo srčno krvjo. Stotera j.m hvala!
(Napis na kamnu pri novt grobnici v P.vki)
Prof. Kramar je v 37. št. SJ lepo prikazal boje, ki so potekali zadnje dni aprila vse do osvoboditve Trsta. Slika bo še popolnejša, če orišemo tudi zadnje najhujše boje pri Ilirski Bistrici, ko se je hotel 97. nemški korpus po vsi sili prebiti v Trst. Hoteli so se za vsako ceno dati zahodnim silam ne pa naši IV. armadi, ki jih je neposredno obkolila.
Poslednji boji 97. korpusa okoli Ilirske Bistrice so bili najhujši po 3. maju, ko so Nemci zapustili Reko. V svojem sestavu je korpus imel 188. divizijo, 237. divizijo, 1047. polk, 499. bataljon, 2. bataljon 901. polka in še druge enote, ki so jih potegnili iz Istre. Vsega moštva je bilo za tri divizije — do 20,000 ljudi — s komandantom korpusa Kneblerjem na čelu.
97. korpus se je v Reki skrajno trdovratno branil in vse do 29. aprila celo izvajal ofenzivne sunke. V nemškem obrambnem razporedu je imel važno nalogo, da brani in zapre pot do Trsta v tako imenovani obrambni liniji »IngridGeneral-polkovnik Lehr, komandant skupine armad E pri nas, je zahteval od 97. korpusa, da mora vztrajati za vsako ceno in tako zaščititi skupaj z drugimi enotami vse dostope v Alpe in Italijo. Komandant korpusa je po 30. aprilu zaprosil, naj mu dovolijo umik, a je dobil odgovor, da mora vztrajati na stari italijanski meji.
Dogodki so Nemce prehiteli. IV. armada je obšla z delom svojih enot Reko in že 1. maja osvobodila Trst. Tako je tudi obramba Trsta pri Reki postala nesmiselna. Lehr je 1. maja dovolil Kneblerju umik proti Trstu.
2.	maja so Nemci zaminirali in pognali v zrak reško pristanišče.
3.	maja pa so začeli umik v smeri Klana Šapjane. Največjo težo umika je pri Nemcih nosila 188, divizija, ki je šla na čelu, Na naši strani je doživela najhujši pritisk 26. dalmatinska udarna divizija, ki se je morala umakniti do Ilirske Bistrice. Nemci so se umikali v obliki »gibljivega ježa« z obrambnimi bodicami na vse
PREKLIC
Preklicujem, kar sem neresničnega govorila o Jožetu Studena 54 ter se mu jem za odstop od tožbe.
Sirca Lca, Strmica
strani. Še isti dan so Nemci zasedli Rupo in Šapjane in prišli do Ilirske Bistrice. Vse njihove sile so se zbrale na črti Ilirska Bistrica—Podgrad—Lipa.
Ko je naš armadni štab zaslutil sovražnikovo namero, da se prebije iz obkolitve, je poslal na pomoč še 43. divizijo, ki je zaprla smer Podgrad—Trst, in 8. banjin-sko divizijo, ki je zaprla severni del v smer Knežak—Pivka. Do takrat so bile za obkolitve in uničenje 97. korpusa določene 13. divizija, 19. divizija, 26. divizija in 2. brigada 9. divizije. Izpostavljeno komandno mesto IV. armade so prenesli v Št. Peter na Krasu — danes Pivko — in sicer v poslopje, kjer je sedaj direkcija tovarne Javor. Od tod so nato do 7. maja vodili vse operacije za uničenje 97. korpusa.
4.	maja je Nemcem uspelo zabiti klin do Prema, drugod niso uspeli zavzeti nobenega terena.
5.	maja so predrli obroč okrog Ilirske Bistrice in zavzeli višine nad njo. Na serpentinah proti Sembijah je nastal pravi pekel, ker so se Nemci zagrizeno poskušali prebiti v smer Pivke. Izčrpano 26. dalmatinsko divizijo je zamenjal s VII. in VIII. divizijo naš IV. korpus, tako da se je obroč okrog Nemcev popolnoma sklenil.
6.	maja so Nemci poskusili prodor severno od Ilirske Bistrice, a jim ni uspelo. Uro za uro so izgubljali teren in njihovo ozemlje je postalo tako ozko, da se je na njem že križal ogenj naše arti-lerije. Komandant je sprevidel, da mora pričeti pregovore za premirje in popolno predajo. Njegove enote so bile fizično in moralno popolnoma izčrpane.
Pogajanja so potekala med 6, in 7. majem 1945, protokol o popolni predaji pa so podpisali v Zagorju, kjer je bil takrat štab IV. korpusa. Podpisali so ga 7. maja ob 6.04. Do opoldne so prenehale vse sovražnosti, ko so tudi zadnje nemške enote zvedele za kapitulacijo. Poleg velikega
vojnega plena v materialu so takrat zajeli okoli 16.000 Nemcev, med njimi precej višjih oficirjev s komandantom Kneblerjem vred. Zadnji nemški okupatorji na Primorskem so se predali.
Tudi naše izgube so bile precejšnje. VII., VIII., XXVI., XXIX. in XIII. divizija so imele okrog 200 mrtvih v teh zaključnih bojih. Všteti niso tisti, ki so padli na južnem in zahodnem delu obroča. Tretjina padlih počiva v novi pivški grobnici — dostojnem spomeniku njihovi žrtvi in krvavim bojem pri Ilirski Bistrici. Pivški odbor ZB se bo 19. oktobra zelo lepo oddolžil njihovemu spominu.	ms
Med številnimi domačini je bilo videti med otvoritveno slovesnostjo tudi goste iz Kopra in Ljubljane, ki so se nato prav tako jiopeljali pa novi cesti na Slavnik
ODPRTA JE NOVA CESTA NA SLAVNIK
v veselje planincem in gozdarjem
Preteklo nedeljo je bila na slovesen način odprta novo zgrajena cesta na Slavnik. Kljub nezanesljivemu vremenu se je zbralo na lepo okrašenem prostoru ob občinski upravni zgradbi v Hrpeljah več sto ljudi, ki so prisostvovali slavnostni otvoritvi ceste, med njimi tudi podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije dr. Jože Vilfan, sekretar republiškega sekretariata za promet Julij Beltram, predsednik okrajnega ljudskega odbora Koper Albin Dujc, predsednik občine Hrpelje Anton Ovča-rič ter predstavniki gozdarskih oblastvenih organov, planinskega društva iz Kopra in drugi. Navzoč je bil tudi Ostoj Turna, sin pokojnega dr. Henrika Tume, našega velikega in zaslužnega alpinista, po katerem je imenovana lani odprta planinska koča na Slavniku.
O pomenu in namenu nove gorske ceste je govoril predsednik Planinskega društva Koper tov. Senica. V imenu občine Hrpelje pa je cesto prevzel v varstvo jn negovanje predsednik občine An-
Vzgledno delo mladine ESŠ Koper
Vebru iz zahvalju-
10
V torek, 30. septembra, je bila razširjena seja šolskega komiteja LMS in predsednikov mladinskih aktivov Ekonomske srednje šole v Kopru, Delo vodstva tega komiteja je bilo v preteklem šolskem letu zelo razgibano na vseh področjih dejavnosti mladinske organizacije, o čemer bo podrobneje govora na bližnji letni mladinski konferenci te šole. Na seji so med drugim razen te ugotovitve in sklepanja v zvezi s pripravami na konferenco govorili tudi o raznih organizacijskih vprašanjih, o sprejemanju novih
ED^Do s® življenja, DOTO živim®"
99
V nedeljo popoldne se je v Pri-dvoru zbrala večja množica domačinov, da ob svojem krajevnem prazniku počasti spomin 21-ih, leta 1943 zverinsko pobitih domačinov. Ob tej priložnosti je krajevni odbor ZB odkril spomenik na skupnem grobišču borcev in talcev na tamkajšnjem pokopališču. Odkritju spomenika, na katerem je z zlatimi črkami vklesan stavek Dali so življenje, da mi živimo , in je zgrajen iz domačega kamna, na njem pa je pripeta partizanska puška, so prisostvovali med drugim tudi predsednik okrajnega odbora Zveze borcev Tone Ukmar in predstavniki krajevnih oblasti. Prof. Srečko Vilhar je ob tej priložnosti govoril o velikem krvnem davku, ki ga je ta majhna istrska vasica dala za svobodo našega ljudstva.
Po kratki komemoraciji je odigrala godba na pihala DPD Svoboda iz Zadvora pri Ljubljani žalne koračnice, šolski otroci so recitirali, četa JLA pa je oddala častno salvo. Na grobu partizan-
skih borcev in talcev so predvajali tudi koračnico »Pridvor«, ki jo je skomponiral domačin, ka-pelnik zadvorske godbe na pihala Viktor Kavalič, in pesem, posvečeno padlim domačinom, ki jo je napisal šolski upravitelj Janko Kleibenzettel.	sv
članov v organizacijo ter o sestavi programa dela za prihodnje obdobje. Tako je bilo med dzoi-gim sklenjeno, da bodo volitve v vodstva mladinskih aktivov zaključene že do 15. t. m., na volilnih sestankih pa bodo predsedniki aktivov poročali o uspehih in pomanjkljivostih mladinskega dela v preteklem šolskem letu ter usmerili razpravo predvsem na obravnavanje politično-ideo-loškega študija in utrjevanja društvenega življenja. Do teh volitev bo urejena evidenca članov, pobrana članarina in urejena administracija.
Po teh volitvah bo redna letna mladinska konferenca ESŠ. Konferenca bo na dan tradicionalnega šolskega praznika, to je v drugi polovici oktobra. V okviru tega praznika pa bo tudi proslava ustanovitve SKO.T in izveden pester spored kulturnih in športnih prireditev. Na tej konferenci bo tudi slavnostni sprejem dijakov v mladinsko organizacijo, razdelitev članskih legitimacij in sklepanje o programu dela.
E. Š.
ton Ovčarič, ki je s primernim nagovorom in zahvalo graditeljem izročil novo cesto turističnemu in gospodarskemu prometu. Na programu otvoritvene svečanosti je bila tudi krstna izvedba skladbe »Slavnik«, ki jo je uglasbil in zanjo besedilo napisal dr. France Rapotec. Moški zbor hrpeljske »Svobode« je pod taktirko skladatelja samega pesem lepo odpel. Igrala je godba na pihala iz Ocizle.
Učenka drugega razreda osnovne šole Vlasta Počkajcva pa je zaključila slavnostno otvoritev s tole pesmico, ki jo je zložil Jaša Zvan:
Na Slavnik!
Kam se pride po tej cesti, beli kot srebrn trak? Mar k začarani nevesti vodi njen kamniti tlak? V zelene naše gaje cesta nova, glej, se vije. Sončno obsijana vsa je, ko da zlate žarke pije. Tam na koncu v daljavi Slavnik jo ponosni čaka. Tam na svobodni višavi dom je gorskega očaka. Vsi, ki ljubimo planine, zdaj na Slavnik pohitimo, pesem v slavo domovine naj pove, da srečni v njej
živimo.
Nato so po gladki, 11 km dolgi cesti zabrneli številni avtomobili, pa tudi dva »Slavnikova« avtobusa, ki so popeljali domače in druge izletnike proti Tumovi koči, kjer so bili gostoljubno sprejeti in pogoščeni. Ob vrnitvi s Slavnika so se udeleženci otvoritve ceste ustavili še na lovski veselici v hrpeljskem zadružnem domu, kjer so čakali trije kapitalni srnjaki, okrog trideset zajcev in nekaj fazanov zraven obilice drugih dobitkov ljubljene botre Sreče. Pod improvizirano brajdo, obloženo s plemenitim grozdjem, se je razvil ob zvokih izvrstnega sežanskega orkestra ples planincev in lovcev z brhkimi plesalkami. Med odmori sta skrbela za smeh »čarovnik Ma-rio« in »Kraški očka«. Tako je bil ta za občino Hrpelje izredno pomembni dogodek res lepo proslavljen.	an
P A D N A
Letošnja velika suša je močno prizadela tudi Padno. Njihov odbornik se je z njimi vred zavzemal za ojačanje sedanjega vodovoda s priključitvijo novega izvira. S tem bi bil rešen problem vode na najcenejši način. Vaščani so tudi sami pripravljeni prispevati z delom.
se vneto pripravljajo
Identificiranih okrog četrtine borcev v novi grobnici
Prizor z nedeljskega slavja v Sv. Antonu pri Kopru (Pridvor)
Poizvedovanja občinskega odbora ZB, da bi ugotovili, kdo so padli borci in katerim enotam pripadajo, so rodila delen uspeh. S pomočjo Vojno-historičnega inštituta v Beogradu so od 67 pokopanih borcev našli imena 15 borcev. 13 padlih pripada 8. ba-njinski diviziji, 2 pa 29. hercegovski. Zal več kot ime, letnico rojstva ter kraj in dan smrti niso ugotovili.
Za sedaj je točno ugotovljeno, katerim divizijam so pripadali padli borci: VII. kordunaški, VII, banjinski, XX. dalmatinski, XXVI. dalmatinski, XXIX, hercegovski in XIII. diviziji. Teh 6 divizij je imelo nad 230 mrtvih pri osvoboditvi Postojne, Pivke, Ivnežaka in zlasti pri likvidaciji 97. nemškega korpusa pri Ilirski Bistrici od 3. do 7. maja 1945. Komaj polovica od teh ima označbe, kje so pokopani. Njihovo največje pokopališče je v Pivki, žal pa so borci poimensko tri četrtine neugotovljivi.
Ugotovljena imena so: Alibasič Hasib (1901), Boca Djuro (1909), Bunjavac Manojlo (1925), Barjak-tarevič Meho (1923), Begič Ah-med (1925), Jugovič Ivan (1923), Kareje Franjo (1914), Lisič Miloš (1921), Ljubijanski Sahib (1928), Oras Manojlo (1924), Omeagič A h me t (1926), Prcanovlč Sahib (1923), Rahab Djuro (1912), iz 29. hercegovskega pa: Boškovič (Ni-kole) Radojko r. 1927 v Mrkonji-ču — Ljubinje ter Pudar (Dušana) Milan iz Trejebnja — Stolac.
Priprave za 19. oktober dobro in hitro napredujejo. Park in okolica bosta kmalu popolnoma
urejena, spomenik izpred občine prenesen na novo mesto. Postavili so klopi, uredili ves hrib, kjer je grobnica. Na proslavo je odbor ZB povabil oficirje in komandante 6 divizij, ki so se borile na Pivki, in številne druge goste.
Program slovesnosti predvideva žalno akademijo v soboto združeno z mimohodom pred padlimi borci, katerih ostanke bodo že na večer pred praznikom položili na katafalk v sindikalni dv orani Javora. Grobnica bo lepo osvetljena, pri njej pa zažgan kres in bengalični ogenj. Društva, delovni kolektivi, množične organizacije in drugi bodo položili vence v sindikalno dvorano,
V nedeljo zutraj bo do 9. ure mimohod, nato pa ureditev sprevoda z venci, posmrtnimi ostanki pokojnih borcev na lafetah, ki jih bo dala JNA, godbo in udeleženci slovesnosti. Ob 10 bodo položili pokojne borce v novo grobnico; govoril bo eden izmed komandantov, katerih divizije so se borile na Pivki — zelo verjetno Bogdan Pecotič, kontraadmiral JVM, drugi govornik pa bo verjetno sekretar ZKS koprskega okraja Albert Jakopič-Kajtimir. Sodelovala bo godba na pihala JLA iz Postojne, recitatorji in Invalidski pevski zbor pod vodstvom Radovana Gobca iz Ljubljane. Popoldne bo še koncert istega zbora v pivški kino dvorani.
Zadovoljivo potekajo tudi priprave za okrasitev Pivke, vendar pa bo treba okrog tega še veliko dela.	S. M.
K
U
N S
ROB
M
KOTIČEK ZA STARŠE
V zadnjih dveh letih je bilo že mnogo napisanega o šolskih mlečnih kuhinjah. Šolske kuhinje so upravičile nujnost in potrebo obstojal Zdrav podmladek in dober uspeh v šoli omogoči s sistematskim delom prav šolska kuhinja. Prav tako šolska kuhinja pomaga zaposlenim materam, ker omogoči dober in po hranljivosti zadosten obrok otrokom, ki pose-čajo šolo, posebno onim, ki so od šole oddaljeni. V našem okraju je delovalo v šolskem letu 1957/58 142 šolskih rnlečnih kuhinj, v katerih se je hranilo 14.021 učencev in vajencev.
Pomanjkljivosti in težav pri organiziranju mlečnih kuhinj je bilo veliko. Veliko pa tudi požrtvovalnega dela posameznih prosvetnih delavcev in organizacij. Tako je na Pivki vsa skrb za šolske nnlečne kuhinje na organizaciji Rdečega križa, isto je v nekaterih ostalih občinah. V občini Sežana pa je odgovornost zaposlovanje šolskih mlečnih kuhinj na eSvetu za šolstvo oz. na šolskih odborih. Uspeh je očiten.
Težave so s finančnimi sredstvi. Pravilno je, da se kuhinje samostojno finansirajo, da za šolske malice prispevajo starši, vendar je potrebno, da občinski ljudski odbori nosijo del stroškov, in sicer za opremo, za režijske stroške v šolskih mlečnih kuhinjah, kjer je manj učencev in prispevek za malico siromašnim učencem.
Glavna ovira za redno poslovanje šolskih mlečnih kuhinj je neurejeno in neenotno upravno-administrativno poslovanje. Šolske mlečne kuhinje ne smejo biti odvisne samo od dobre volje in požrtvovalnosti posameznikov ali organizacij. Potrebna so enotna pravila in enotna administrativna ureditev za vse šolske kuhinje.
Na vseh merodajnih forumih v okrajnem merilu, Svetu za socialno varstvo, Svetu za šolstvo, organizaciji RK, Zvezi ženskih društev in na Zavodu za pospeševanje gospodinjstva so razpravljali in sprejeli predloge, da bodi upravni organ mlečne in šolske kuhinje šolski odbor, odredbodajalec pa šolski upravitelj, ki odgovarja za celotno vprašanje kuhinje. Ako je kuhinja izven šolskega poslopja in se v njej hrani večje število učencev iz raznih šol, pa naj bo upravni organ poseben upravni odbor, ki ga imenuje občinski ljudski odbor, odredbodajalec pa oseba-, ki jo določi upravni odbor.
Pri okrajnem in pri občinskih ljudskih odborih naj odgovarjajo sveti za šolstvo.
Za razdeljevanje hrane za šolski program, t. j. za šolske in šolske mlečne kuhinje, pa naj bodo imenovani posebni koordinacijski odbori pri okrajnem odboru RK in pri občinskih odborih Rdečega križa. V teh koordina-

cijskih odborih naj bi bile razdeljene naloge tako, da bi zastopnik Rdečega križa odgovarjal za blagovno in finančno poslovanje, zastopnik za šolstvo bi odgovarjal po upravni liniji, zastopnik socialnega varstva pa za evidenco otrok, ki so potrebni brezplačne malice oziroma za katere bi prispevek za malico plačevalo socialno skrbstvo. Za pravilno in pestro pripravo malic in hrane bi skrbel zastopnik Zavoda za pospeševanje gospodinjstva ali društva žena.
Predračun stroškov za šolske in šolske mlečne kuhinje je naloga šolskega upravitelja, ki naj o tem razpravlja na seji šolskega odbora, kjer naj določijo tudi višino prispevka staršev. V predračunu naj upoštevajo dohodke iz hrane, ki jo deli Rdeči križ, prispevke staršev oz. občinskega ljudskega odbora za socialno šibke otroke, dotacijo občinskega ljudskega odbora, sveta za šolstvo za režijske stroške v kuhinjah z majhnim številom učencev, eventualna darila raznih organizacij in ustanov in dohodke s šolskega vrta. Prav tako naj upoštevajo med izdatki plačilo stroškov za prevoz hrane, ki jo deli Rdeči križ, stroške za nabavo dodatne hrane, za kurjavo, razsvetljavo, vodarino, osebne izdatke za kuharico, administrativne stroške in stroške za morebitno nabavo ali dopolnitev opreme in inventarja.
Občinski sveti za šolstvo so dolžni skrbeti za posebne dotacije onim šolskim kuhinjam, ki izkažejo, da dotacijo potrebujejo. Občinski sveti za socialno skrbstvo pa so dolžni poskrbeti za kritje prispevka za malico siromašnim otrokom.
Za šolsko leto 1958/59 smo že prejeli od inozemske pomoči za prve štiri mesece približno 216 tisoč kilogramov mleka, moke in
sira v približni skupni vrednosti 50,000.000 din. V skladu za zdravstveno preventivo pri okrajnem Zavodu za socialno zavarovanje je nekaj finančnih sredstev za nujno opremo šolskih kuhinj. Iz tega je razvidno, da finančno vprašanje ne predstavlja'nobenih težav. Še vedno je glavno vprašanje le, kdo naj vodi te kuhinje v upravnem in administrativnem pogledu. Menimo, da bi se vprašanje šolskih in šolskih mlečnih kuhinj dobro uredilo le z uvedbo _ družbenega upravljanja.
Šolski odbori, kot izvoljeni družbeni organi za upravljanje šol, bi najbolje in najlaže vodili delovanje in gospodarjenje v šolskih mlečnih kuhinjah. Praktično pomoč bi imeli v sodelovanju roditeljev, ker so ti zainteresirani, da dobijo njihovi otroci primerne in izdatne malice. Ko v »Tednu otroka« postavljajo po občinah programe za reševanje raznih problemov v zvezi z otroki, naj bi ne pozabili dokončno rešiti vprašanja upravno-administrativ-nega vodstva šolskih in šolskih mlečnih kuhinj.	F. Š.
Deček: Kajne, mama, kako je naša uorteljica dobra? Tudi lepa je . . iin zna toliko lepili pripovedk.
Mati: Prav nič mrt ni všeč, ti pa si mi ze toliko pripovedoval o njej. Lepa sploh nI, pa še oblači se teko neokusno . .
Nikoli ne kritizirajte oseb, ki srcu, seveda če niso te osebe poseb otroka. Otroci čutijo pravo potrebo, večkrat inzove ljubosumnost staršev.
Mati očetu: Danes sem bila z Miklavžem v šoli, da bli spoznala njegovo učiteljico. iName ni naredila posebnega vtisa, toda najin sin jo obožuje. Zato pa sem tudi rekla, da ml je zelo všeč »in da je verjetno zelo dobra učiteljica.
so vašim otrokom prav posobno pri no negativne in nevarne za vašega da nekoga obožujejo in to čustvo
MWifS
v-—.....
Bluza »alla kasak« je praktično vsakdanje oblačilo.
OB TEDNU OTROKA 1958
KNJIGA 58, ŠT. 7—8
Iz vsebine;.
Novitete in prikazi: Zakon o knjižnicah na obzorju (Branko Berffič), F. S. Finžgar: Pod svobodnim soncem, Ivan Tavčar: Zbrano delo VII, Ob šestem letniku Sinjega galeba (Albert Siirok), Ivo Andrič: Gospodična, Zsolt Harsanyii: Galileo Galllel, Zapis o odvečnih knjigah (B. B.) Med nebom lin zemljo (G, H.), F. M. Dostojevski: Izpoved mladega človeka, Thomas More: Utoplija, Poljudnoznanstvene in poučne knjige, Dnevnik Mikluho-Maklaja, Theodor Plivuer: Moskva, Devetnajst zvezkov v zbirki Kondor (Viktor Konjar), Osmu letnik Slovenske bibliografije: Gregorčič: Človeka nikar.
Članici in eseji: Roma o izseljencih (Kajetan Kovtič), F. G. Lorca-Jože Udovič: Kasida o dveh golobih, Sanje žilvijo dalje (C. Zlobec), Samotna jutra (B. B.), Tone Pavček: Pastorala, Zbrana dela slovenskih .pesnikov lin pisateljev, Janez Ovsee: San Nikolo Hiirošima (Dušan Savnik), Zapiski o prevajanju, prevodih iin prevajalcih (J. D.), F. G, Lorca-Jože Udovtič: Petenera umira.
Razgledi: Čimveč knjig v CimkraJ-šem času (B. Gerlanc), O roovojnil mladinski književnosti v BiH "(S. J.), Kaj so Francozi najbolj brali v letu 1957 (B.). Največji knjižni!: katalog na svetu. Knjiga v Vzhodni Nemčiji in drugdo (B.), Jules Verne — največ prevajani francoski pisatelj, Dnevnik Ane Frank. Najbolj uspela dela jugoslovanskih pisateljev, Francoska knj.ižna proizvodnja v letu 1956
Iz referata predsednice Sveta društev za skrb za otroke in mladino Jugoslavije tovarišice
Branke Savič
Model jesenskega plašča
(Nadaljevanje in konec)
Svet društev za skrb za otroke in mladino Jugoslavije je predlagal društvom, naj se v stanovanjskih skupnostih zavzemajo za uresničenje minimalnega programa ustanavljanja ustanov ter dela z otroki in roditelji. Ta minimalni program določa:
1. odpreti osnovne ustanove za otroke, in sicer:
a)	otroški vrtec — z enim ali več prostori ter čajno ali mlečno kuhinjo, v katerem bi se zbirali majhni in otroci predšolske dobe več ur ali ves čas, dokler so matere v službi, in kjer bi jim bil zagotovljen en ali več obrokov skladno z zahtevami staršev. Od števila otrok in časa bivanja bo odvisno tudi število potrebnega osebja;
b)	pionirski dom z dvema ali več prostori, kjer se bodo zbrali otroci šolske starosti, z majhno knjižnico ali delavnico, v katerih bodo delali tudi izkušeni družbeni delavci in strokovnjaki organizacij, kakor so: taborniki, Ljudska tehnika, Rdeči križ, Partizan in drugi, ki imajo smisel za delo z otroki;
c)	igrišča za otroke, opremljena z elementi za konstruktivno igro in svobodno uveljavljanje (razne gradbene potrebščine, deli strojev, fizkulturni rekviziti, improvizirana gledališča itd.). Tudi v teh ustanovah je treba v interesu značaja vzgojnega dela zaposliti honorarne in prostovoljne družbene delavce;
č) fizkulturni tereni za otroke in mladino za sistematično delo na področju fizkulture, kjer bo-
do delale predvsem organizacije Partizana.
Vse te ustanove je moč kombinirati v eno ustanovo z raznimi oddelki. V vzdrževanju teh ustanov morajo sodelovati starši in drugi državljani.
2.	družbene organizacije naj organizirajo delo za razširitev zelenih površin, parkov in prostorov za otroke v okviru parkov, kakor tudi ureditev in razširitev (združitev) dvorišč za otroška igrišča, zagotove naj prostore (sobe) v hišah in poskrbe, da bodo terase proste. V večjih stanovanjskih skupnostih ali blokih stanovanjskih hiš je treba poskrbeti, da se bodo otroci zbirali pod nadzorstvom strokovnih ter drugih prostovoljnih in honorarnih sposobnih ljudi. Razen tega je moč organizirati dnevne izlete, sprehode in obiske kulturnih ustanov itd.
3.	društva prijateljev mladine naj organizirajo proučevanje in zbiranje podatkov o pogojih življenja otrok, ki ostanejo sami doma, ko so starši v službi.
Tem otrokom je treba zagotoviti nadzorstvo in ustrezne prostore. Pri tem je treba misliti na prostore za majhne otroke, za katere je najbolj prikladno določiti poseben prostor v otroškem vrtcu ali v večji sobi v veliki hiši pod strokovnim nadzorstvom. Otrokom predšolske dobe je treba zagotoviti prehrano v vrtcih in bivanje ves čas, ko so njihovi starši v sSužbi. V pionirskih domovih ali vrtcih je treba predvsem zagotoviti bivanje otrok zaposlenih žena.
4.	posebno skrb je treba posvetiti otrokom, ki ostanejo brez družin ali pa ki so njihove družine v težavnem položaju spričo bolezni ali drugih nevšečnosti, ter pri tem razvijati medsebojno pomoč državljanov.
5.	društva prijateljev mladine bodo v stanovanjskih skupnostih razvijala delo s starši, jih zbirala okrog ustanov s prirejanjem tečajev, seminarjev, predavanj in filmskih predstav ter uporabljala središča za delo s starši, ljudske univerze, šole in druge ustanove za izobrazbo odraslih.
Ta program je sestavljen zelo realno. Gre bolj za to, da zberemo vse moči v stanovanjskih skupnostih in da se lotimo sistematičnega dela.
V osnovi je več problemov, Id se kažejo z večjo ali manjšo ostrino in Id so pereči v vseh mestih in industrijskih središčih. To je: vprašanje prostora za otroke, in sicer za vse otroke, da jih odtegnemo ulici in spravimo iz tesnih stanovanj, zagotovitev sistematičnega dela z otroki in skrb za otroke, katerih roditelji so v izredno težavnem položaju. Za ureditev teh vprašanj je moč v programu naštete ustanove kombinirati. Ustanove je moč ustanavljati kot skupna središča, kjer bodo skupaj — bolj ali manj pod isto streho, majhni, otroci predšolske dobe in šolski otroci. Prostore imajo lahko v starih ali novih hišah, osredotočimo jih lahko okrog osemletk ali parkov. Ta minimalni program lahko izpolnimo že zdaj v stanovanjski skupnosti, toda ko sestavljamo perspektivne načrte, zlasti urba-
U -£$kiííi
Gotovo ste že sami opazili, da je poudarek letošnje mode na hrbtu. Tak model je tudi na naši sliki.
nistične načrte novih in starih naselij, moramo upoštevati potrebe otrok in pustiti dovolj prostora, da lahko pozneje zgradimo več takšnih ustanov.
Za delo z otroki potrebujemo precej znanja in spretnosti. Tam, kjer se otroci zbirajo občasno, lahko z njimi delajo prostovoljni ali honorarni delavci. Za delo s šolskimi otroki je treba izbrati zlasti člane Partizana, tabornikov, Zveze ljudske tehnike, ki lahko v stanovanjskih skupnostih organizirajo svoje podmladke. V pomoč tem prostovoljnim delavcem naj bodo sistematično delo, seminarji, tečaji in priročna literatura. Glavna opora za strokovno delo naj bodo osemletke in komunalne ustanove s strokovnim kadrom. Te ustanove naj postanejo nekakšna metodološka središča za delo z otroki.
Različne oblike otroške zaščite, ki jih poudarjamo kot potrebne v stanovanjskih skupnostih, na terenu že imamo: ponekod šele za začetek, drugod že bolj razvite, spet drugod pa jim šele zastavljamo zahteve. Pričujoči program otroške zaščite bomo polagoma uresničevali s sodelovanjem državljanov, predvsem pa tako, da bomo vskladili delo organov samoupravljanja ter družbenopolitičnih organizacij, zlasti z njihovo vnemo, da bodo tudi v te namene čimbolj smotrno uporabljani gmotna sredstva, s katerimi razpolagajo občine in gospodarske organizacije ter samoprispevki državljanov. Tega in podobnih programov namreč ne bomo uresničili z dekretom, kakor tudi stanovanjske skupnosti ne bomo organizirali samo z uveljavljanjem zakona, marveč bo kot organ občine, ki naj pomaga delovnemu človeku in njegovi družini obravnavati njihove vsakdanje življenjske probleme, zrasla prav z organiziranjem raznih oblik te pomoči, v kateri je zaščita otrok ena najvažnejših nalog.
polletni občni zbor kmetijske zadruge senožeče
1
A
Dasiravno je telo poročilo upravnega odbora KZ Senožeče za prvo polletje 1938, ki ga je na občnem zboru podal preteklo nedeljo predsednik KZ Anton Sotlar, kar zanimivo, saj iz njega razberemo, da je imela KZ v tem razdobju za 50 milijonov dinarjev prometa in 835 tisoč dinarjev čistega dobička, je bil na tem zboru vendarle dan večji poudarek planu zadruge za leto 1959 'in pripravam na prve volitve v zadružni svet. To je tudi povsem razumljivo, saj se je KZ že v prvi polovici letošnjega leta otresla skoraj vse nekmetijske dejavnosti":. Obdržala je samo še mesn co, pekarno in žago.
Iz akcijskega plana za leto 1959 jc razvidno, da postaja KZ vse bolj or-ganizic ,ir> nreizvajalcev. v stremljenju za dvigom živinoreje bodo močno zmanjšali površine, namenjene gojitvi žitar c in to v korist krmskih rastlin. To spremembo bodo pa izvedli brez zmanjšanja sedanjih količin pridclarih žit. Gre pač za boljšo agrotehnično obdelavo zemlje in za uvajanje novih sort žit ter najboljših in najdonosnejših vrst krompirja. Umetnh gnojil nameravajo uporabiti mnogo več kot dosle? in z doseganjem večjih hektarskih donosov bodo tudi prihodnje leto pridelali takšne količine poljedelskih pridelkov, kot jih morajo.
Na Senožeškem je živinoreja najbolj donosna panoga kmetijstva. To
evsl
%
■ ■ ^ *.	HI
II ¡g	
|§li!	
v s	£ t
v-*'.	
• irJwSM	jffjg
Sli

pa tembolj, ker gojijo skoraj izključno govedo slvorjave pasme, po kateri je in bo vedno večje povpraševanje, Za izboljšanje živinoreje predvidevajo tudi povečanje količin vseh vrst krme.
Za Dolenjo vasjo bodo v kooperaciji očistili in deloma pognojili 50 ha pašnikov, nad Gabrčami pa 30 ha. Prav tako bodo v prihodnjem letu začeli pripravljati teren za skupne pašnike na Vremščici Sn nad Gabrčami.
Strojni! park KZ je že dokaj po-
SADIMO KANE SORTE VRTNIH JAGOD
V obalnem pasu imamo zelo ugodne pogoje za pridelovanje ranih vrtnin in zelenjave. Te ugodne pogoje moramo izkoristiti z gojitvijo najranejših sort. Zato sedaj, ko je čas za sajenje jagod in napravo novih nasadov, razmislimo o tem. Zavod za pospeševanje kmetijstva v Kopru je v ta namen že pred leti nabavil več različnih ranih sort, da preizkusi njihovo vrednost v naših klimatskih razmerah.
Rezultati tega poskusa so pokazali, da je najranejša med vsemi sorta Regina, ki je dala prve zrele plodove že 14 dni pred tukaj zelo razširjeno in udomačeno sorto Madame Moutot. Čeprav ima sorta Regina drobne plodove in da le približno 60 q na ha, je njena prednost v času njenega dozorevanja.
Prvi pridelek da ta sorta že okoli 5. maja. Takrat je njena prodajna cena za 100% višja od odkupne cene,.ki jo doseže sorta, ki dozoreva 14 dni za njo. Ker so pri ranem pridelku glede cene odločujoči včasih dnevi, dajmo prednost novim sortam.
Sadike jagod sorte Regina lahko dobite v Zavodu za pospeševanje kmetijstva v Kopru.
poln. Zato bodo prihodnje leto nabavili samo Se sejalni stroj za vas Senadole, Na zboru so tudi izglasovali sklep o nabavi večjega hladilnika za mesnico. Omeniti je treba, da bodo kmetje v kooperaciji s ICZ posejali 11 °/o površin z raznimi poskusnimi sortami žit, dalje da bodo v kooperaciji zasadili 2 ha krompirja in izboljšali 2,5 ha travnikov in koše-nic. V kooperaciji bodo spitali tudi 50 volov za izvoz.
Na tem zboru so člani zadruge sprejeli kandidatno listo za zadružni svet. Volitve vanj bodo 2. novembra. Svet bo štel 30 članov. Eno tretjino bodo sestavljali delavci in uslužbenci zadruge, za ostalih 20 mest pa kandidira 30 članov KZ, med njimi 5 žena. Nobenega dvoma ni, da so med kandidati najboljši člani., ki so ne samo dobri gospodarji, ampak tudi vsestransko razgledani :n preudarni. Ti bodo brez dvoma stremeli za napredkom in nadaljnjim razvojem zadruge, ki je z dosedanjim delom postala nepogrešljiva organizatorka naprednega kmetijstva.	— er
Prejšnji teden je bil tudi za Piran redek dogodek, ko sta se v Remontni ladjedeleniei Splošne plovbe srečali kar dve njeni čezoceanski ladji: P/l »Dubrovnik« in p/l »Gorica«. S ceste ocl Pirana proti Portorožu ju je potnik videl neposredno pred seboj, čeprav je prva zakrivala drugo, da je »Gorici« bilo videli le dimnik
V Portorožu so se pretekli torek zbrali na redno posvetovanje ob zaključku solarske sezone predstavniki vseh jugoslovanskih solarn. Posvet je organizirala Sekcija za sol pri Združenju nekovinske industrije Jugoslavije. Posvet je imel namen, ugotoviti uspehe in pomanjkljivosti letošnje sezone in sprejeti odgovarjajoče sklepe in priporočila za v bodoče.
Pregled proizvodnje naših solarn je pokazal, da smo letos do konca septembra pridelali okrog 136.000 ton soli, kar je precej več kot lani. V letu 1957 so morske solarne proizvedle skupno 41.000 ton soli, letos pa 55.000 ton. Na prvem mestu so Piranske soline s proizvodnjo nekaj nad 25.000 ton, Tudi po količini soli,
Del ladjevja ladijskega podjetja Obalna plovba Koper v pristanišču, kjer do pred nedavnim skoraj ni bilo videli stalno privezanih ladij. Videz starega koprskega pristanišča se je v zadnjem času močno spremenil in luka spet oživlja ter opravlja svojo namembno funkcijo
Letošnji pridelek krompirja je zelo obilen in sedaj je čas, ko moramo temeljito pripraviti shrambe za njegovo prezimova-nje. Upoštevati moramo predvsem, da krompirja med prezi-movanjem ne smemo po nepotrebnem prestavljati, če ga hočemo obvarovati pred počrnitvijo. Namestiti ga je treba v prostoru, ki je nedosegljiv neposrednim sončnim žarkom in ki ni preveč
Ze drugo leto z uspehom deluje v Prestranku Kmetijsko gospodarska šola, ki mladim kmetovalcem posreduje temeljito teoretično in praktično znanje predvsem s področja sodobnega kmetovanja. Pouk na tej šoli je zanimiv in zaradi pestrosti obravnavanja številnih tem privlačen za vsakega gojenca. Tako je tovariš Ivan Pcčkar predaval o sodobnem poljedelstvu in učence podrobno seznanil z obrezovanjem in škropljenjem sadnega drevja, z gojenjem raznih rastlin itd., tovariš Karlo Gombač jih je seznanil z živinorejo kot važno gospodarsko panogo tamkajšnjega področja in jim za boljše razumevanje predelane snovi prikazal praktično delo na tamkajšnjem državnem posestvu in v mlekarni, dr. France Ambrožič je imel predavanja s področja zdravstva ter higiene, razen tega so se učenci seznanili tudi z nujnostjo uvajanja sodobnih agrotehničnih ukrepov, učiteljice osnovne šole v Prestranku pa so jih poučevale tudi v slovenščini, zemljepisu, zgodovini, računstvu in še v nekaterih predmetih za pridobitev splošnega znanja. Kmetijska zadruga v Prestranku je odstopila tej šoli nekaj zemljišča, na katerem so mladi kmetovalci delali razne poskuse in dosegli lepe uspehe s pridelovanjem krompirja. Predvideno je tudi, da bo šola dobila šl' eno zemljišče, na katerem bo uredila sadovnjak.
2e dosedanji uspehi učencev kažejo veliko zanimanje mladih kmetovalcev, da bi v kar največji meri osvojili načela sodobnega kmetovanja. Posebno pa je potrebno dati vse priznanje vodstvu kmetijske zadruge v Prestranku, saj z izredno požrtvovalnostjo skrbi za dobro delo šole in mu ni žal truda ter stroškov za vzgojo mladih zadružnikov.
Ština
vlažen. Prostor ogradimo z deskami ter jih pobelimo z apne-nim beležem. Ko se prezrači, vskladiščimo samo suh in zdrav krompir, kajti že samo en sam nagnit gomolj lahko okuži vso zalogo.
Krompir posipljemo s krosa-nom, da ne bi začel gniti. Na 100 kg krompirja enakomerno natrosimo 40 do 50 dkg krosana, ki ne škoduje niti ljudem niti živalim. Ima pa to lastnost, da veže vlago in tako preprečuje glivicam možnost razvoja.
Za obmorske kraje je velike važnosti preprečevanje kalivosti krompirja. Dognano je, da zgubi jedilni krompir zaradi nepotrebne kaljivost od 6,5 do 25°/o svoje vrednosti. Kalivost preprečimo, če krompir pred vskladiščenjem posipamo z abrilenom ali tuberi-tejem. Na 100 kg krompirja po-tresemo 40 do 50 dkg abrilena ali 12 do 20 dkg tuberiteja. Pri tem je nujno potrebno poudariti, da teh dveh sredstev ne smemo uporabljati za vskladiščenje semenskega krompirja, ker pač preprečujeta samo kalivost, krosan pa semenskemu krompirju ne škoduje.
pridelani na kvadratni meter površine solin je ta kolektiv med vsemi našimi solarnami najboljši, saj znaša ca. 4,6 kg, na m2. Pri tem je treba upoštevati, da je bilo precej neugodnega vetra, v septembru močna rosa, kar pa je najneugodnejše: posebno v začetku sezone (dela so se začela 15. aprila) toliko padavin, da se je »žetev« začela šele konec junija. Vsekakor se je obnesel novi sistem proizvodnje, medtem ko je stari, ročni, ki je bil deloma tudi še v uporabi, pokazal skoraj 25 % izpada zaradi bolezni itd. Količinsko je na drugem mestu solarna Ulcinj, ki je pridelala letos 17.000 ton soli. V tej solarni bi lahko dosegli mnogo večje uspehe, če bi se posluževali sodobnej-ški načinov in če bi onemogočili odtekanje vode zaradi poroznih tal. Na kvadratni meter da Ulcinj samo 2,5 kg soli. Solarna Pag je dala letos 9.600 ton soli, ali 3,8 kg na kvadratni meter. Če se upošteva zelo neugodne vremenske prilike, ki so vladale nad otokom, je ta rezultat paških so-linarjev zelo dober (količinsko pa so tudi presegli lansko proizvodnjo in letošnji plan). Solarna Ston je pridelala 2.000 ton soli, kar je nekakšna norma te solarne. Lepo narašča proizvodnja tudi v solarni Nin, ki je dala letos že 1.600 ton soli, čeprav je še v izgradnji. Od nemorskih solarn pa daje sol samo Kreka, ki je letos od januarja do konca septembra proizvedla 81.000 ton soli in bo po vseh predvidevanjih do konca leta dala še okrog 29.000 ton. Rudnik soli Tušanj je še v izgradnji.
Na posvetovanju so torej ugotovili, da proizvodnja soli v naših solarnah narašča, da pa še niso izkoriščene vse možnosti za dvig proizvodnje. Zato je bila imenovana komisija, ki bo podrobno analizirala vzroke uspehov in neuspehov letošnje solarske sezone in pripravila zaključke ter opozorila oziroma priporočila. Na predlog direktorja Piranskih solin tov. Iva Pavletiča pa bo na ponovnem posvetu solarn pred
Skupina učencev Kmetijsko-gospodarske šole Prestranek pri praktičnem delu
Pomorski promet v koprskem pristanišču je v tretjem četrtletju ponovno narasel glede na enako obdobje lanskega leta oziroma na prvo polletje 1958. Tako smo imeli v juliju, avgustu in septembru letos v našem pristanišču 580 ladij s skupno 53.332 NRT. Te ladje so pripeljale oziroma odpeljale 76.669 potnikov in 8.6421 blaga. To je vsekakor napredek, če vemo, da je bilo v prvih 6 mesecih letošnjega leta v Kopru 65.260 potnikov in 13.100 ton blaga. V mesecu septembru so prispele v pristanišče 203 ladje s 15.684 NRT, ki so pripeljale 2599 ton blaga. V tem mesecu je pripotovalo skupno 9.918 potnikov, odpotovalo pa 12.062 potnikov. Z našimi ladjami je potovalo 16.706 potnikov, s tujimi pa samo 5.274 potnikov.
začetkom sezone prihodnje leto imenovana strokovna komisija, ki bo v teku sezone na kraju samem po posameznih solarnah ugotavljala dobre in slabe strani proizvodnje in njene rezultate in nato pripravila poročilo za podobno konferenco prihodnjo jesen.
Povečanje domače proizvodnje soli je namreč nujno, ker je potrošnja mnogo večja, tako da mora država uvoziti letno preko 40 % potrebnih količin. Ker je tudi potrošnja v stalnem porastu, prihaja do neverjetnega dejstva, da mora država s tako dolgo morsko obalo in tako slanim morjem uvažati skoraj polovico soli, ki jo porabi,	Jule
SVEČANA SPLAVITEV »SUTJESKE« : i"
V nedeljo, 28. IX., je v ladjedelnici »Uljanik« v Pulju zastopnik komandanta oboroženih sil FLRJ kontraadmiral Ljubo Truta v navzočnosti viceadmirala Josipa Černiia, predstavnikov ljudskih oblasti in političnih organizacij, botroval novozgrajeni podmornici »Sutjeska«. Ta novi plovni objekt naše vojne mornarice, ki ima ime po kraju slavnih bitk narodnoosvobodilne borbe, so splavili z vsemi vojaškimi častmi. V trenutku, ko je podmornica »Sutjeska« zabrazdala v morje, so z ladij vojne mornarice, ki so bile razvrščene " v puljskem pristanišču, izstrelili 21 strelov, mornarji pa so jo pozdravili z vzkliki.
P/l »BIHAČ« je 6. oktobra priplula v Ancono, kjer manipulira s tovorom.
P/l »DUBROVNIK« je v Remontni ladjedelnici. Splošne plovbe v Piranu zaradi ponovne pridobitve klasifikacije.
M/l »GORENJSKA« je 6. oktobra priplula iz Ploč v Alcksandrijo.
P/l »GORICA« je I. oktobra priplula v Piran v Remontno ladjedelnico Splošne plovbe zaradi popravila.
P/l »LJUBLJANA« je 6. oktobra priplula iz Splita v Zdanov.
M/l »MARTIN KRPAN« je 4. oktobra priplula iz Džibutija v Safago.
P/l »NERETVA« je .2. oktobra odplula iz Raše v Sfax.
P/l »POHORJE« je 7. oktobra odplula iz Džakarte za Jadran.
P/l »ROG« je od 27. septembra do 10. oktobra (danes) bila v Solunu, kjer je manipulirala s tovorom.
P/l »ZELENGORA« je 1. oktobra priplula v Cuddalore, kjer razklada tovor.
(Nadaljevanje s 3. strani) sije za sestavo volilnih imenikov in tudi volilne komisije. Sodeč po dosedanjih podatkih bodo na kandidatne liste za člane zadružnih svetov določili najboljše člane zadrug, ki bodo vneto uresničevali gospodarske plane svojih kmetijskih zadrug. O kandidatnih listah bodo dokončno odločili polletni občni zbori KZ.
Gospodarska in politična nujnost je ob reorganizaciji okrajev in občin pred tremi leti narekovala nastanek divaške občine, v katero so prišle dotedanje tri občine: Divača, Senožeče in Vreme. Kar nekam kratica so bila ta tri leta. Morda prav zato, ker noben občinski oblastni, politični ali družbeni organ ni štedil z napori, da bi se to področje okrepilo na gospodarskem in drugih toriščih. Odveč bi bilo naštevati, kaj vse je bilo storjenega in kaj je pripomoglo k temu, da ima danes Divača skoraj povsem drugo lice, da je bilo zgrajenih in popravljenih veliko komunalnih ter drugih objektov v mnogih vaseh itd.
Danes je govora o ukinitvi divaške občine in o njeni priključitvi k občini Sežana. Pogoji za to so že dozoreli. Nobene bojazni ni, da se tudi nova, večja občina ne bo borila za izvršitev petletnega plana perspektivnega gospodarstva, ki ga je prav pred nekaj meseci izglasoval občinski ljudski odbor v Divači za območje sedanje občine.
Datum ukinitve divaške občine je težko z gotovostjo napovedati. Zato je potreben še zakon Ljudske skupščine LRS. Kadar pa je govora o tem vprašanju, se omenja Novo leto. V tej perspektivi sta občinski odbor SZDL in občinski komite ZKS enotno glaso-
MESECNO POROČILO
Mestne hranilnice Izola — Koper za mesec september 1958
Hranilne vloge so se povečale na din 34,522.829 ali za din 8,308.239.
Tekočii računi so se povečali na din 5,030.228 ali za din 2,622.000.
Računi stanovanjskih najemnin so se zmanjšali od din 12,420.068 na din 11,943.418 ali za din 476.650.
Bančni kredit je 'bil odplačan od diin 25,846.549 na din 13,613.275 ali za din 12,233.274.
Potrošniška posojila so se zmanjšala na din 36,862.916 ali za din 11,211.190.
Ostala posojlsla so se povečala na din 19,009.762 ali za din 13,022.133 vse od 1. I. 1958.
Dotok hranilnih vlog ¡je postal v septembru zopet normalen in se je še celo povečal v primerjavi s septembrom 1957. Na večji dotok hranilnih vlog v septembru je verjetno že vplivala odprodaja kmetijskih pridelkov.
majo v viislih samo dobička in spet dobička.
Kar pa zadeva vino, mi je prišla na misel majhna primerjava, namreč med cenami vina in recimo cigaret v rajnki Jugoslaviji. Tedaj je človek dobil namesto litra vina dve škatli srednje dobrih cigaret, medtem ko jih danes lahko dobil kar pet — torej se je to razmerje krepko zrušilo v korist vina. Pravim — nič nimam proti dragim alkoholnim pijačam in so lahko še dražje, vendar pa zaradi njihove konjunkture ne bi smeli pozabiti na potrebe naših delavcev in zlasti naših otrok, kadar je grozdje zrelo. To bi morali vedeli zlasti socialisti, ki upravljajo naše zadruge in kmetijska posestva. Prav lahko bi del zgodnjega in poznejšega.grozdja svoje proizvodnje oddelili za široko potrošnjo, za svojo socialistično intervencijo na naših tržnicah in v trgovinah, kjer se za drag denar šopiri privatno grozdje. Teh nekaj pripomb samo o grozdju, veljajo pa prav tako za vse drugo okoli nas.
Morda boste, dragi prijatelji, ki ste od mene navajeni vedno samo konkretnih zadev, tokrat nekoliko razočarani nad zgornjo nekoliko načelno razpravo. Zato jo morda preberite še enkrat, pa boste . lahko ugotovili, da je še kako konkretna, če bo le kaj zalegla. Prihodnjič pa vam jih povem spet nekaj poimenskih, tako da bodo prizadeti le nekaterniki in ne kakor danes cela vrsta ljudi. Do tedaj pa lepo pozdravljeni!
Vaš Vane
vala za ukinitev občine in v zvezi s tem sprejela sklep, da bodo na bližnjih volitvah osnovnih organizacij SZDL volili tudi delegate v občinsko konferenco, ki bo skupna za obe sedanji občini: Divačo in Sežano.
-er
V	sredo popoldne je Sergio Boldsa-nella 112 Padove s potniškim avtomobilom na ostrem ovinku v Plaulinl zaradi prekomerne hitrosti vožnje zdrknili čez cestišče v 26-metrsko glo-bel. Pri tem se je težko poškodoval, škoda na vozilu pa znaša približno 300 tisoč dinarjev. Josep Crobtree, ameriški državljan pa je istega dne z osebnim avtomobilom na ostrem ovinku na cesti: Ljubljana—Postojna zaradi spolzke ceste pni srečanju s tovornim avtomobilom s prijkolico zdrknil s cestišča. Medtem ko je bil Američan teže poškodovan, je škoda na njegovem vozilu ocenjena na približno 300 tisoč dinarjev, na tovornjaku pa na 50 tisoč dinarjev.
V	petek dopoldne je Edlii Tavčar iz Dutovelj s tovorni im avtomobilom prehiteval med Dutovljami to Sežano vprežnii voz v trenutku, ko mu je iz nasprotne smeri pni.vozii Ivo 2ida-nlik iz Sežane s potniškim avtomobilom. Prišlo je do neizogibnega trčenja, pri katerem je Zidanik dobil le lažje telesne poškodbe, njegovo vozilo pa je utrpelo materialno škodo v višinii več kot 300 tisoč din. Hudo je bdi setega dne popoldne poškodovan Adolf Filipič /iz Sežane, ki se je vozil s kolesom proti Dutovljam. Med vožnjo je zavrl dvokolo s prednjo zavoro, pri čemer je izgubil ravnotežje in obležal v obcestnem jarku. Težke telesne poškodbe je tudi dobil v soboto dopoldne Franc Debevec iz Bukovja pili Postojni. Vozil se je z vozom s konjsko vprego in ko ga je prehlVteval avtobus, se je konj spla-šil. Prišlo je do trčenja zaradi česar je Debevec padel z voza.
V	nedeljo zvečer je Franc Male iz Skednja pri Trstu na ostrem ovinku pni Planinii zaradi neprimerne hitrosti na spolzki cesti z avtomobilom trčil v betonsko cestno ograjo. Škoda na avtomobilu je ocenjena na približno 150 tiisoč dinarjev. Male pa je dobil le lažje telesne poškodbe. Spolzka cesta je povzro6_la, da je tudi av-tomobliDist Ivo Mlhajič liz Pirana zdrknil na ovinku pred pokopališčem v > Skocjanu s cestišča lin obtičal v obcestnem jarku. Materialna škoda 50.000 din. V Strunjanu pa sta trčila motorista Miro Vrtovec iz Hrvatinov lin Rudolf Gerželj iz Portoroža. Po trčenju sta padla, se laže telesno po-škodavala, na njunih motorjih pa je škode za približno 35,000 dinarjev.
RAZSTAVA V PRED.! A MI
V	nedeljo, dne 12. oktobra letos, ob 10 dopoldne bo v Pred-jamskem gradu pri Postojni slovesno odprta razstava tiska NOB na Postojnskem. Razstava prikazuje nastanek in razvoj partizanskih tehnik od septembra 1941 dalje, ko je bila na tem področju ustanovljena prva tehnika »Nanos«. Razstava spada med prireditve v Tednu muzejev, je pod pokroviteljstvom Občinskega odbora Zveze borcev Postojna, urejena pa s pomočjo Notranjskega muzeja. O razstavi bomo še pisali.
TUDI ELEKTRIČNE LOKOMOTIVE BOMO IZDELOVALI DOMA. Ker bo verjetno do leta 1960 elek-trii.cirana proga med Srpskimi Moravlicamli in Reko ter do leta 1961 progi Ljubljana—Postojna in Ljubljana—Jesenice, bodo jugoslovanske železnice nabavile 50 električnih lokomotiv. Italijansko podjetje »Ansaldo« bo dobavlilo 10 lokomotiv. 40 pa jih bodo izdelala naša podjetja »Djuro Djalcovlč« iz Slavonskega Broda, »Rade Kon-čar« dz Zagreba, »Elektro-Srbiia« liz Beograda in »Svijetlost« z Reke po tehnični dokumentaciji: tovarne »Ansaldo«. Lokomotive bodo izdelane pretežno iz domačega materiala, naš delež pil skupni vrednosti vsake izmed njih pa bo okrog 60 %.
PRVI MOTORNI LOKOMOTIVI ZA ZAR je te dni izdelala lin odposlala tovarna »Dju.ro DJakovič«. Gre za dve lokomotivi: za normalni tir, lai bosta služila prevozu v sladkorni tovarni v Kairu.
NEDELJA, 12. oktobra
8.00 Kmetijska odclaja: »100 ha novih naselaov v Vrtojbi« — 8.30 Z narodno pesmijo-v nedeljsko Jutro — 9.00 Naj raje si zapojemo: »Tolminska v pe smli in besedi* — 9.20 Zabavna glasba
—	13.30 Za našo vas — 14.15 Igra slovenski kvintet — 14.30 Sosedni krali in ljudje — 15,00 Vesti — 15,15 Glasba po željah.
PONEDELJEK, 13. oktobra 7,15 Glasba za dobro jutro — 7 30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Risana paleta zabavnim melodij — 14.30 Športni pregled
—	14.40 Od melodije do melodije — 15.00 Vesti.
TOREK, 14. oktobra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7 30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Odlomki liz oper — 14,20 Sola lin življenje: »Pri pionirjih v portoroški gluhonemniici« — 14.40 Lahka glasba — 15.00 Vesti.
SREDA, 15. oktobra 7,15 Glasba za dobro jutro — 7 30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,40 Od melodije do melodije — 14.30 Okno v svet — 14.40 v ritmu valčka — 15.00 Vesti,
Četrtek, 16. oktobra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7 30. Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Veseli trio liz Doline
—	14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti
petek, 17. oktobra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: »Pred volitvami SZDL — Pogovor s predsednikom okrajnega odbora SZ Albertom "Jakopičem-Kajhilmlrom.
sobota, 18. oktobra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30. Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasvefli — 13.45 Popevke in ritma od. tu in tam — 14.30 Kulturni obzornik.
KOPER — 10., 11. in 12. oktobra an-gleškii barvni Silim JUNAKI SHER-VOODSKEGA GOZDA; 13. /in 14, oktobra ameriški film PADLI ANGEL; 15. i'.n 16. oktobra ameriški film VSI MOJI SINOVI.
IZOLA — 10. oktobra jugoslovanski film SESTAVLJENKA I.; 11. in 12. oktobra ameiiiškii film PADLI ANGEL; 13. in 14. oktobra angleški barvnti film JUNAKI SHER-VOODSKEGA GOZDA; 15. lin 16. oktobra italijanski film cinemascope OČETJE IN OTROCI.
PIRAN — 11. lin 12. oktobra italijanski film cinemascope OČETJE IN OTROCI; 13. in 14. oktobra nemški, film VRAZ JI KROG; 15. in 16. oktobra ruski barvni J3ilm LENINGRAJSKA SIMFONIJA.
PORTOROŽ — 11. lin 12. oktobra slovenski film DOLINA MIRU; 13. oktobra italijanski film cinemascope-OČETJE IN OTROCI; 14. in 15. oktobra nemški film VRAŽJI KROG; 16. in 17. oktobra ameriški barvni iilm cinemascope PRINC VALIANT.
SEČOVLJE — 11. oktobra ameriški barvni film NAPREJ, STRIC WILLY; 12. oktobra ameriški barvni iilm PUSTOLOVŠČINE V BURMI; 16. oktobra ameriški barvni film NEVŠEČNOSTI S HARRYJEM.
ŠMARJE — ll. oktobra francoski barvril film NANA; 12, oktobra ameriški film MODRI PAJCOLAN; 15. oktobra ameriški iilm PADLI ANGEL.
ŠKOFIJE — 11. oktobra ameriški barvni film PUSTOLOVŠČINE V BURMI; 12. oktobra francoski film TO JE JUTRANJA ZARJA; 15. oktobra angleški! barvni film JUNAKI SHERVOODSKEGA GOZDA.
DEKANI — 11. oktobra francoski film TO JE JUTRANJA ZARJA; 12. oktobra ameriški barvni film NAPREJ. STRIC WILLY.
SEŽANA — 11. in 12. oktobra jugo-. slovanski iilm POP CIRA IN POB SPIRA; 14. in 15. oktobra češki iilm KRAKATIT; 16. lin 17. oktobra jugoslovanski film SOLAJA,

/ .
POUČUJEM nemški jezik, nemško korespondenco in nemško stenografijo. Koper, Čevljarska ulica 24/11.
BOGATO IZBIRO' NAOČNIKOV za odrasle in otroke, precizna Šestila, logaritmična računala dobite v največji izbiri pri tvrdki »V I STA«, Optika — foto, Trst, ulica Carducci 15, telefon 29-656.
DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
RIŽANSKI VODOVOD — KOPER proda naslednja osnovna sredstva:
tovorni avto znamke »FIAT«-615 nosilnost 1,5 t
motocikel znamke »GUZZI-ERCOLE« nosilnost 1,51 v zelo dobrem stanju
Javna dražba bo v petek, 24. oktobra 1958, ob 10. uri v prostorih podjetja v Kopru. Ponujena osnovna sredstva so na ogled vsak delavnik od 8. do 12. ure
No, pa smo spet tukaj. Za začetek bi si rad »sposodil« nekatere najbolj navdušene jadiko-valce, ki so ob zadnjih ukrepih za povečanje osebne potrošnje in izboljšanje standarda zakričali, da so ti ukrepi naperjeni prav proti njim in so se ga zato za začetek protiofenzive pošteno nabrali. Saj pa je tudi bilo treba v vinu vtopiti obenem s hlinje-nim ogorčenjem tudi nekaj odvečnega denarja. Popito vino se potem spremeni v pogum, ki močno pomaga prenašati tegobe današnjega življenja. Saj konec koncev človek ni toliko jezen in žalosten (kakor pač trenutno bolje kaže, odvisno je pač od družbe), ker je cigareta pol dinarja dražja ali ker je žlička sladkorja v kavi še vedno prav toliko, ker v gostilni ti hudiči še niso podražili kruha in tako naprej — huje je to, da so zdaj oblastveni organi začeli prekleto gledati na prste preprodajalcem in tudi proizvajalcem, da ne bodo višali cen kar na splošno — in to prav, sedaj, ko je za to najlepša priložnost! Tukaj, vidite, je maček podložil svoj rep pod čevelj in zdaj vrešči, ko ga stiska peta.
Tudi nekateri lokali in trgovine mislijo, da se človek najlaže izogne odgovornosti v gornjem vprašanju, če enostavno ne obesi na steno ali drug viden prostor cenika za prodajane predmete. Nekaj takšnih mislecev so že po-
učili sodniki za prekrške, da se to pravzaprav ne izplača. Druga pa je s pravimi navijalci cen. Ne glede na to, da cene navijajo »v dobri veri« ali ker jim pač tako kaže kalkulacija, se morajo pošteno potiti, dokler ni zadeva zopet urejena in še veliki stroški so s tem — tako za podjetje kot za posamezne pobudnike take na-vijalske politike.
Posebno pozornost zaslužijo proizvajalci grozdja in vina. Jaz sam nimam sicer veliko proti visokim cenam vina in podobnih pijač (mi pač Juca pusti le malo sredstev za ta namen), vendar pa se mi zdi, da je grozdje kot zelo zdravo in potrebno sadje vse predrago, da bi ga lahko uživali v taki meri, kakor bi ga lahko in bi bilo to potrebno. Tako sem »pogrun-tal«, da zelo verjetno na nekaj kmetijskih posestvih okoli Kopra, kjer so veliki plantažni nasadi grozdja, trte še ne morejo dajati prida sadu, ko pa se na proda-jalnih policah v naših trgovinah in tržnicah njihova udeležba še prav nič ne pozna. Zlobni jeziki sicer trdijo, da gre grozdje pač tja, kjer se bolje in draže proda in da se tudi raje predeluje v vino, ker se to tudi bolj splača, vendar pa jaz tega ne morem povsem verjeti, ker vem, da tudi ta posestva upravljajo socialisti, to je naši delovni ljudje, ki niso samo proizvajalci, marveč tudi potrošniki; in verjeti moram, da ni-
združuje
f
14 elektrarniških podjetij, prenosno podjetje in upravo v Ljubljani
ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE
predstavlja poleg navedenih enot tudi 16 distribucijskih podjetij, ki so povezana v Strokovnem združenju podjetij za distribucijo električne energije Slovenije
ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE
ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE
skrbi za proizvodnjo, prenos in razdeljevanje električne energije svojim potrošnikom, skrbi pa tudi za izgradnjo novih elektroenergetskih objektov, to je novih virov električne energije
TELESNA VZGOJA * ŠPORT * ŠAH * TELESNA VZGOJA * ŠPORT * ŠAH * TELESNA V Z

Ne zgodi se pogostokrat, da se katerikoli primorski športni kolektiv povzpne v republiškem merilu na zmagovalni stolp. Zato se uspeha postojnskih košarkarjev tem bolj vesele vsi, ki jim je pri srcu nenehna rast množičnosti in kvalitete telesnovzgojnega in športnega dela s primorsko mladino.
Naglasiti je treba, da so se košarkarji postojnskega Partizana povzpeli na vrh prvenstvene tabele v nič kaj rožnatih okoliščinah, posebno če vemo, da je njihovo matično društvo vpreženo iz dneva v dan v borbo za denar, brez katerega si sodelovanja na podobnih dolgotrajnih tekmovanjih niti zamisliti ne moremo. V ilustracijo velja zapisati, da so košarkarji Partizana potrošili v letošnjem prvenstvu za potovanja, prehrano in žoge le bornih 27.00 dinarjev, kar nam potrjuje očitno skromnost teh mladih tekmovalcev, ki so v borbi za uspeh svojega društva pripravljeni dati vse od sebe.
PRIHODNJE LETO V I. LIGI
Zmaga v letošnjem prvenstvu je prepričljiva. Ob tej ugotovitvi bi bilo zmotno, ugibati o kakovosti prikazane košarke v spopadih II. republiške lige. Proletarec
iz Zagorja ob Savi, Škof j a Loka in Vrhnika so se skupaj z zmagovalci vseskozi dostojno borila, vendar pravilnik tekmovanja dopušča vstop v višerazredno ligo le prvoplasirani ekipi.
Tako bodo imeli ljubitelji športa v Postojni prihodnje leto priložnost gledati v svoji sredi priznane slovenske košarkarje iz naslednjih športnih društev: Maribor in Branik (oba iz Maribora), Svoboda (Ljubljana), Triglav (Kranj), Medvode, Rudar (Trbovlje) itd.
Predrzno bi bilo že danes napovedati kakršenkoli uspeh domačih v tej izredno kvalitetni sredini. Prej ko slej pa bo moralo vodstvo postojnskega Partizana preskrbeti svojim košarkarjem trenerja, ker bodo sicer vsi napori, požrtvovalnost in srčnost tekmovalcev ob nestrokovni vadbi, kot so jo imeli doslej, nujno kronani z neuspehom, kar bi gladko pomenilo izpad iz lige.
Košai-ka je sedaj v Postojni šport številka 1. Posamezne tekme si je letos ogledalo povprečno po 500 gledalcev, kar je jasen dokaz, da »imajo košarkarji že svojo publiko, ki tako presenetljivo spodbuja in bodri domače igralce, kot jih ne v nobenem drugem slovenskem košarkar-
kem središču.« (Izjava M. Lavri-ča, sekretarja ZKS). Skrbna in resna vadba ob pomoči trenerja bi preko zime in v zgodnji pomladi nedvomno zagotovila obstanek Postojnčanov v I. ligi.
Če jim bo uspelo v tem, potem bomo prihodnje leto brez oklevanja zapisali, da se primorska košarka vidno približuje cvetoči košarkarski pomladi v drugih predelih naše. ožje domovine.
M. A.
V nedeljo je koprski jadralni klub organiziral za zaključek sezone mednarodno regato. Razen domačinov so prispeli v Koper še tekmovalci iz Izole, Pirana, Ljubljane ter iz Milj in Trsta. Skupaj je nastopilo 17 jadrnic, od tega 7 slok, 5 zvezd in 5 jadrnic nacionalnega tipa L-5. Najbolj zanimivo je bilo tekmovanje v kategoriji zvezd, kjer je zmagala tržaška jadrnica pod vodstvom sester Laure in Marine Ta-rabocchia. Drugo mesto je zasedel Mario Cerkvenik iz Kopra, tretji pa je bil Miljčan Campala-
to. V kategoriji zvezd je zmagal Mario Fafangel iz Kopra, .v kategoriji L-5 pa Mirko Bogič iz Ljubljane.
Po končanem tekmovanju je bila v hotelu Triglav majhna slovesnost z razdelitvijo nagrad. Ob tej priložnosti sta govorila predsednik koprskega jadralnega kluba Stojan Smerkolj in v imenu italijanskih tekmovalcev Marino Tarabocchia iz Trsta. Poudarila sta željo športnikov z obeh strani meje, da bi se dobri stiki nadaljevali in da bi prišlo še do več medsebojnih srečanj.
Tudi lafilidi so ietai športniki
Minulo soboto in nedeljo je bilo v Kopru III. okrajno invalidsko športno prvenstvo v streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, balinanju in v šahu. Tekmovalo je 32 invalidov iz Kopra, Sežane, Postojne, Hrpelj in Izole.
Rezultati: streljanje z zračno puško: I. kategorija — Stane Slu-ban, Sežana, Franko Čehovin, Postojna, Alojz Širca, Sežana; H. kategorija — Jernej Stražar, Koper, Virgilij Vidmar, Postojna, Valerij Lazar, Koper; III. kategorija — Stipe Filipovič, Koper, Milenko Panič, Koper, Andrej Kuret, Sežana. V namiznem tenisu je v I. kategoriji zmagal 100 °/o invalid brez obeh rok Franko Čehovin iz Postojne, v II. kategoriji pa Milenko Panič iz Kopra. V balincanju so v vseh kategorijah zasedli prva mesta Sežančani: Marijan Piško, Rudolf Vitez in Ferdi Brundola. V šahu so nabrali največ točk Milan Hoj-nik, Izola, Stane Oblak, Koper,
Šah
PRED ZAČETKOM ŠAHOVSKE SEZONE V KOPRU
Koprski šahisti se skrbno pripravljajo na začetek letošnje šahovske sezone. V ponedeljek bodo imeli ob 19. uri v hotelu Triglav v Kopru širši sestanek, na katerega so povabili vse ljubitelje šaha. Pomenili se bodo o zimskem delu, razen tega pa bo na sporedu brzoturnir za prvenstvo oktobra. Letošnjo sezono bo koprski šahovski klub posvetil tudi teoretičnemu delu in bo v zvezi s tem organiziral nekaj predavanj.
Marijan Piško, Sežana in Franc Kraus, Koper.
Ob zaključku tekmovanja je sodniška komisija ugotovila, da je bila sekcija invalidov-športni-kov iz Sežane vse leto zelo aktivna, kar so tudi dokazali rezultati tega tekmovanja, ter ji v znak priznanja izročila album fotografij z dosedanjih invalidskih tekmovanj.
V nedeljo je bilo na sporedu nepopolno tretje kolo primorskega nogometnega prvenstva. Nova Gorica je namreč igrala tekmo za jugoslovanski pokal s kranjskim Triglavom (zmagala je 7 : 1), zato so tekmo Nova Gorica — Koper preložili na kasnejši termin, razen tega pa je bilo po rednem razporedu prosto tudi piransko Sidro.
Tako so bila na sporedu le štiri srečanja. Največje presenečenje so pripravili Tolminci, ki so iztrgali v Idriji Rudarju dragoceno točko. Tekma se je končala neodločeno 3 :3. V začetku so bili v vodstvu domačini, proti koncu tekme pa je bil v premoči Tolmin, ki je zasluženo izenačil. Ob tej priložnosti naj povemo, da je. sodnik izključil igralca Idrije zaradi nešportnega vedenja in da bi bilo treba tudi nekatere posameznike med idrijskim občinstvom naučiti lepega vedenja.
Druga srečanja so se končala brez presenečenj. Postojna je prepričljivo premagala ajdovsko Primorje s 3 :0, sežanski Tabor pa Branik s 4:0. Miren je doživel že tretji poraz, tokrat na last-
PRIMORSKONOGOMETNO PRVENSTVO
Lestvica:
C Ju jj O
Zmagovalno moštvo postojnskih košarkarjev
V nedeljo je bilo v Tolminu športno tekmovanje med sindikalnim športnim aktivom Elektro Koper in sindikalnim športnim aktivom Elektro Tolmin. Rezul-
UPEAVA POLITIČNE ŠOLE — KOPER,
Kombijeva ulica
RAZPISUJE
vpis v večerno politično šolo za leto 1958/1959
Politična šola je namenjena predvsem mladim delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja, ter političnim delavcem.
PRIJAVE POŠLJITE DO 25. OKTOBRA 1958 NA UPRAVO ŠOLE, KI IMA ZAČASNO SVOJ SEDEŽ V ULICI FRANCA PLANINCA 2 a V STAVBI OKRAJNEGA ODBORA SZDL KOPER, SOBA ŠT. 10.
Začetek pouka bo prve dni novembra in bo trikrat tedensko (ponedeljek, sreda in petek) od 17. do 21. ure. PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE NA UPRAVI ŠOLE, KOPER, ULICA FRANCA PLANINCA 2 a, SOBA 10.
UPRAVA POLITIČNE ŠOLE
tati: streljanje z zračno puško: Elektro Koper 181 krogov, Elektro Tolmin 173 krogov; namizni tenis: Koper : Tolmin 5:0; šah: Koper : Tolmin 3:1; odbojka: Koper : Tolmin, tekma nedokončana zaradi dežja.
Sindikalni športni aktiv Elektro Koper bo v istih disciplinah tekmoval še s sindikalnim športnim aktivom Elektro Gorica in s tem bo zaključen jesenski del conskega športnega tekmovanja med elektro podjetji Primorske.
ŠPORTNO SREČANJE V POSTOJNI
V počastitev proslave 7. oktobra, Dneva jugoslovanskega topništva, so bila v torek v Postojni športna srečanja med prfipadn >ki JLA in dijaki postojnske gimnazije. Tekmovanja v odbojki, nogometu, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško ta šahu so potekala v prijateljskem duhu. v streljanju z zračno puško so zmagali pripadniki': JLA z 290:250 krogi-, v šahu pa s 7,5 proti 2,5 točke, v namignem tenisu s 5:0, v nogometu pa s 5:2, medtem ko so v odbojki zmagaU dijaki s 3:1. Povratno srečanje "bo 23. novembra.
nem igrišču z Anhovim (1 :4). Po prvih treh kolih lahko ugotovimo, da se je letos znatno popravil Tabor in da imata novinca Sidro in Tolmin presenetljivo dobri moštvi. Veliko razočaranje pa sta pripravila svojim pristašem Branik in idrijski Rudar. Vsekakor pa bo letošnje prvenstvo Primorske zelo zanimivo, saj se več moštev z enakimi izgledi poteguje za prvo mesto. Od prihodnje nedelje dalje se bo primorska liga povečala še za enega člana. Tekmovalna komisija je namreč ugodila prošnji Ilirske Bistrice in jo vključila v ligo. Ta sklep je vsekakor treba pozdraviti, saj je na področju Ilirske Bistrice veliko zanimanje za nogomet.
obvestilo
Okrajni odbor Ljudske tehnike v Kopru je ob letošnji mednarodni jadralni regati razpisal natečaj za najboljšo fotografijo. Žirija Foto-kinoamaterske zveze Slovenije, v kateri so bili profesor Maks Gliha, inž, Janez Dobeic in Marijan Smerke, vsi iz Ljubljane, je prisodila prvo in tretjo nagrado Ernestu Vrhovni-ku, drugo nagrado pa Jožetu Štrumblju.
Postojna	2	2	0	0	9:0	4
Tabor	3	2	0	1	10:5	4
Anhovo	3	2	0	1	9:5	4
Nova Gorica	2	2	0	0	8:5	4
Sidro	2	1	1	0	6:1	3
Tolmin	2	0	2	0	4:4	2
Koper	2	1	0	1	4:6	2
Primorje	3	1	0	2	5:9	2
Branik	3	1	0	2	5:10	2
Rudar	3	0	1	2	5:9	1
Uirska Bistrica	0	0	0	0	0:0	0
Adria	3	0	0	3	2:13	0
N o g o m		et				
N. K. POSTOJNA : »PRIMORJE« (AJDOVŠČINA) 3:0 (2:0)
V	3. kolu nogometnega prvenstva Slovenskega Primorja so v nedeljo gostovali v Postojni nogometaši »Primorja« iz Ajdovščine. Po visoki zmagi v 1. kolu v Mirnu (6 :0) je bilo pričakovati, da bodo Postojnčani tudi tokrat pred svojo publiko dosegli visoko zmago, vendar sta obe enaj-storiei prikazali nezanimiv in neučinkovit nogomet. Zmago 3 :0 so domači povsem zaslužili, saj so predvsem v 1. polčasu neprestano napadali vrata gostov.
Gole so dosegli: Slivar, Kostič in gostje avtogol.
V	predtekmi so igrali mladinci obeh klubov neodločeno 1 :1.
NK »Postojna« je bil prejšnjo nedeljo prost. Po tretjem kolu ima 4 točke in odličen količnik golov 9 :0.
¥ koli grcidljo športni center
Pretekli mesec so začeli graditi člani delovnih kolektivov Meha-notehnike, IRIS, ARGO, Gradbenika, Obnove, Male opreme, Mavrice, Rude, Uprave komunalne dejavnosti, občinskega ljudskega odbora, pripadniki JLA in Ljudske milice ter učenci Vajenske šole in osemletke na prostoru bivše železniške postaje v Izoli več športnih igrišč. V okviru tega novega športnega centra bodo igrišča za rokomet, košarko, odbojko, balinanje ter lahko atletiko. Doslej so člani omenjenih delovnih kolektivov že opravili več kot 1000 ur prostovoljnega dela in tudi že začeli graditi dvostezno kegljišče, ki bo vredno približno dva milijona dinarjev.
Za poživitev doslej enostransko usmerjene športne dejavnosti, saj so Izolani znani le po velikih uspehih v nogometu in veslanju, pa namerava občinski ljudski odbor po že izdelanih načrtih zgra-
VELIKA PREMOČ DOMAČINOV
V nedeljo je bilo na stadionu 1. maj v Trstu povratno srečanje med ekipami Trsta in Sežane. V tem srečanju je bila očitna premoč domačinov, saj so premagale tržaške odbojkaniee ekipo Sežane z 2:1 (13:15, 15:7, 15:13),
V šahu so Sežančani izgubili s Trža-čani z 0:3 zato, ker so nastopili z rezervnim moštvom. Najbolj zanimive so bile tekme v namiznem tenisu, Tudi to pot so zmagali Tržačani s 4:0, čeprav se je mlado sežansko moštvo močno upiralo nasprotniku.
Tekmovanje je organiziralo sloven-sko-tržaško prosvetno društvo Slavko Skamperle, lei je tudi priredilo ob zaključku tekmovanja zakusko,
A. N.
diti v sv. Simonu v Izoli športni stadion. Omeniti tudi velja, da bo do prihodnje pomladi zgrajen plavalni objekt, dalje šolsko igrišče^ za košarko in odbojko ter igrišče za badmington, ki ga urejujejo taborniki. Tako bo torej Izola kmalu dobila vrsto športnih objektov za rekreativno vadbo in si ustvarila možnosti za večje uveljavljanje na športnem področju.	db
Odbojka
V nedeljo bo v Kopru prvo prvenstvo vaških društev Partizan v odbojki. Organizator je Okrajna zveza TVD Partizan ob pomoči odbojkarske podzveze. Za to tekmovanje je med podeželskimi društvi veliko zanimanje in pričakujejo, da se bo udeležilo tekmovanja okrog 20 društev.
Naslednjo nedeljo (19. oktobra) pa bo v Kopru prvenstvo okraja v odbojki. Organizator je Odbojkarska podzveza koprskega okraja, ki je povabila najmočnejše odbojkarske ekipe v okraju (Koper, Postojna, Pivka, Sežana, Izola, Piran in Portorož). V okviru priprav za okrajno prvenstvo je koprski Partizan igral prijateljsko tekmo z ljubljansko Olimpijo in izgubil z 1:3. Igra je bila enakovredna in so domačini izgubili le zaradi premajhne izkušenosti. Vse tri sete so namreč izgubili z minimalno razliko 13 :15.
Zmagovalec okrajnega prvenstva si bo priboril pravico do kvalifikacij za vstop v višji razred.
Kitajski nacionalistični »maršal« Cangkajšek in njegova žena. Slikana sta nedavno med nekim sprehodom ii-a Formozi. Zdaj pa je gospa Čang v ZDA, kjer nastopa v televizijski mreži ameriških trustov in v svojih intervjujih prek televizijskega ekrana propagira, naj bi Američani bombardirali LR Kitajsko z atomskimi bombami. General brez vojske bi rad na ta način zanetil velik požar na Daljnem vzhodu —• vsekakor zelo nevarna igra, ki bi utegnila imeti strahotne posledice za ves svet, če bi se našli norci, ki bi hoteli poslušati skrahirane vojskovodje in njihove maščevalna nakane
Dva svetovna boksarska šampiona i?i njuna »odlikovanja*. Od leve proti desni Hogan Kid Bassey, svetovni prvak peresne kategorije, ter Ray Sugar Robinson, prvak v srednji kategoriji, kažeta z razumljivim zadovoljstvom velikanska častna pasova —- odlikovanji. Slika je bila posneta v hotelu Manhattan v New Yorku med sprejemom, ki so ga njima na čast priredili športni novinarji, specializirani v boksu
Iz sreúnjedalmelínskih ladjedelnic
Utegnil bi postati svetu nevaren, če bi se stajal. Raziskovanja geofizikalnega leta ?0 odkrila, da je led v Antarktiki še znatno debelejii; kot so do. mnevali. Gre v sto In stotine metrov. In so 'izračunali, da bi se gladina vseh morij na Zemlji dvignila nekako za <5 m, če bi se stajal ves led v prostrani Antarkt.ki. Posled na zemljevlid nam pokaže, kaj bi bilo v takem primeru z največjimi in najlepšim; obalnimi mesti na zemeljski krogi. Ce pa bi se stajal še led v Arktiki, bi svet menda doživel nov vesoljni potop.
»BONNSKI STOTNIK«
Te dni je stopil pred sodnike štabni! zdravnik in »šef-pslho-k>g« v zveznem obrambnem ministrstvu. Izvežbal je nad 700 preizkusnih in personalnih častnikov, kot višji vojaški zdravnik pa je »potrdili« okrof! 80.000 mož, ki so bili s tem uvrščeni v nemško zvezno vojsko. Pol leta je trajala ta glo-rija. Dvojni doktor, medicine in fiilozofije, je užival nesporen ugled med civilnimi in vojaškimi krogi. Zdaj se je Izkazalo, da je 39-letni. Dunaj-čan Robert Schneidcr menda največji slepar povojne Nemčije. Njegovo življenje je pestro kot cenen roman. Po voj-nii — bil je desetnik v nemški vojski — se je znašel na Du- ' naju kot pomožni zdravnik, čeprav je na univerzi komaj poduhal medicino to psihologijo. Maturitetno spričevalo je 1 potvoril. Zaradi 90 goljufij je sedel nad eno leto. Dal je Avstriji slovo, v Zahodni! Nemčiji pa mu je šel sleparski posel znova v klasje. Najbolj v vojski, kji se je dala potegniti od »bormskega stotnika«, kot sleparja zdaj povsod smeje naziva j "o.
V splitski ladjedelnici »SPLIT« so konec avgusta spustili v morje za norveško brodarsko podjetje Hahvorten Shiping Bergen 10.600/12.800 TDW tramper »MATANG«. Takoj zatem so položili kobilico za prvega izmed trojice prav tolikšnih tramperjev, ki jih bodo zgradili za Jandran-sko slobodno plovidbo.
Čeprav je med manjšimi laajedelniškimi podjetji, gradi tudi trogirski »J. L. MOSOR« s polno paro.
OD KOD IME OKTOBER?
Po starem »mesečnem letu« je bil oktober osmi mesec. »Octo« pomeni v latinskem jeziku. ki so ga govorili stari Rimljani, osem. Po reformi koledarja je prišel na deseto mesto, obdržal pa je prejšnje ime.
Stari Rimljani so verovali, da je bog Saturnus naklonil človeštvu brezskrbno, zlato dobo V spomin na tlisti srečni čas. so praznovali »saturnali-ja« s pustrfim rajanjem. Gospoda in sužnji so tedaj zamenjali oblačila kot znak, da smo vsi ljudje bratje in sestre. Po našem štetju je bilo praznovanje saturnaliij v mesecu oktobru.
STANOVANJSKA SUPERZGRADBA
Največje mesto v Pennsyl-vantji, ZDA, je Philadelphia. Z vključenimi okoliškimli oblinami ima nad tni milijone prebivalcev. Menda je tudi tam stanovanjska stiska, ker bodo še to jesen pričeli graditi stanovanjsko poslopje, ki bo največje na svetu. V tridesetih nadstropjih se bo zvrstilo devet sto stanovanj s 3300 sobami!. Vse bo urejeno najmo-derneje. Pritiskati! bo treba le na gumbe, pa bo skoraj kot v pravljici: Mizica, pogrni se! Zgrajena bo stavba do spomladi 1960 in bo stala dvajset milijonov dolarjev.
PASJA MODA
Zakaj bi tudti njlihovd štiri-nožni prijatelji, ki jih morajo zaradi ostrejšega podbnebja zavarovati pred prehladom, ne bili oblečeni po modi, so se vprašali Angleži in pričeli tekmovati, čigava pasja pojava bo bolj modema. Enobarvni pla-ščki so se preživeli, zdaj so v modi barvasti. Tudi blago je različno: volna, nylon, prozorni dežni plaščkii — vse po potrebi. Celo večerne obleke imajo gosposki psi: ovratnike z vloženimi dragulji. Zraven pa na tisoče brezposelnih, ki nimajo niti toliko, da b'i se pošteno najedli.
ANTARKTIČNI LED ~ NEVAREN?
V Italiji imajo poseben inštitut za prehrano, ki se znanstveno ukvarja z vsemi problemi človekove prehrane in z iskanjem najbolj ustreznih hranil za njegov organizem. Pri tem se poslužujejo najsodobnejših dosežkov znanosti vključno atomov in jedrske znanosti, uporabe izotopov in podobno. Na sliki je prof. Fabiani, vodja kemičnega oddelka v omenjenem inštitutu, ko v laboratoriju za raziskave možnosti uporabe radioizotopov v kmetijstvu ugotavlja podatke z enega izmed Geigerjevih števcev
Sto let pulmcraskih ¥oig©i®¥
2IVA VODA V MAKARSKEM PRIMORJU
Marsikje v naši kršni Dalmaciji in še prav posebno po otokih so težave s pitno vodo. Dovaža jo po potrebi vojna mornarica. Tudi v Makarskem Primorju pod Biokovim je stiska z njo. Dolgo so stikali za živo vodo in slednjič so jo našli. V slikoviti Baški vodi, dobrih 10 km severozahodno od Makarske, so našli vrelec, ki daje 80 litrov odlične pitne vode v sekundi. Načrte za vodovod so že pripravili. Napeljali bodo vodo vzdolž vse obale od Baške vode do Makarske in to že do prihodnje tujske sezone, najkasneje do junija prihodnjega leta. Že tako vabljiva obala od Brel do Pod-gore bo postala s tem še bolj privlačna.
— Noben slabič, tale naš novi učitelj!
Med drugim ima za Jadransko linijsko plovidbo v delu 64 m dolgo potniško-tovorno .ladjo tipa »Pelje-šac«. V rednem roku 14 mesecev bo izročena naročniku. Obratovala bo na progi Benetke-Pirej pod imenom »OREBIC« z brzino do 15 morskih milj.
Za Indijo so v letošnjem februarju položili kobilici za dve ladji, v začetku prihodnjega leta ju bo naročnica že prevzela.
Za popolnitev svojega strokovnega kadra štipendira ladjedelnica 7 inženirjev, dvanajst tehnikov in šest učencev industrijske šole.
»Vlak smrti« so imenovali ekspresni vlak, ki je- te dni v bližini New Yorka strmoglavil v morski zaliv v Ne-warku. Nesreča se je pripetila, ker je strojevodja prezrl signal, da je most čez kanal dvignjen. Vseh mrtvih še vedno niso ugotovili. Z velikanskim dvigalom so potegnili dolge pull-mane iz vode, vendar potnikom ni bilo več pomoči. Na sliki je videti železniški vagon, ki je kakor po čudežu obvisel nad smrtonosnim vodnim prepadom.
NIMA ČASA
Pablo Picasso, sloviti mojster modernega slikarstva, je postal častni doktor nič manj slovite oksfordske umiverze v Angliji. Povabljen na svečanost podelitve častnega doktorata, se je mož Oxfordu zahvalil s tole brzojavko: »Nimam časa stop življenje je kratko stop moram slikati stop Picasso.«
Udobno potovanje z železnico v njenih začetnih letih gotovo ni bilo. To je menda posebno motilo občutljivega 27-letnega Američana po imenu George Martimer Pullman, po poklicu tesarja, ki je zelo rad potoval po železniici, Razmišljal je in snoval ter končno izdelal spalnico na kolesih, Takoj jo je odkupila železniška družba, ki je obratovala med Ch'icagom in Albany jem, glavnim mestom države New-York. Naročila je takih voz še več. In tako je pred sto le-tli, 1858 leta, zdrdral prvi spalni voz v zgodovini človeštva po 1300 km dolgi železniški progi, Zaostati niso marale tudi
ostale ameriške železniške družbe to Pullman je gradil, da je naročila komaj dohajal. Medtem pa je snoval dalje. Ustanovil je posebno družbo in pet let kasneje je zapeljal .iz njegovih delavnic prvi jedilni voz, še listo leto pa tudi salonski voz. Vd! njegovi »pul-mani« so bili zvezani z medsebojnima prehodi, kakršne poznamo še danes. Starokopitna Evropa je sledila ameriškemu zgledu šele dvajset let kasneje. Uvedla je spalne vozove na železniški progi med Londonom in Leedsom.
18
Nataknil si je rokavice in nekaj časa divje otepal z rokami po lastnih plečih. Ko je začutil bodicanje vzbujajočega se krvnega obtoka, si je zopet snel1 rokavice in hitel trgati, rezati, žagati in sekati njeno oledenelo obleko. Pokazala se je bila koža ene in nato še druge noge. Tako sta obe ležali na mrazu sedemdesetih stopinj pod ničlo.
Potem je prišlo na vrsto drgnjenje s snegom, kar pa je Dimač delal z brezobzirno okrutnostjo, dokler se deklica ni začela zvijati, umikati, gibati s prsti in veselo tožiti spričo bolečin. Na pol jo je potegnil, na pol si je sama pomagala, da sta prišla bliže k ognju. Položil je njeni nogi na odejo v bližino rešilnih plamenov.
»Zdaj boste sami morali nekaj časa paziti nanje,« je rekel.
Res si je morala sneti rokavice in si sama gnesti noge. Kot izkušena severnjakinja pa je pazila na to, da je koža le počasi spreminjala toploto.
Medtem ko je bila Joy zaposlena z nogami, se je Dimač lotil svojih rok. Sneg se ni topil in niti vlažen ni postal. Njegovi svetli kristali so bili kakor pesek. Polagoma so mu bodeči občutki jeli naznanjati, da se kri zopet začenja pretakati v premrlem mesu. Nato je podtaknil ogenj, ji snel s pleč nahrbtnik in dobil iz njega novo obuvalo.
Cok se je vrnil po strugi in zlezel k njima v breg. »Omejil sem polnih tisoč čevljev,« je naznanil. »Najina deleža sta sedemindvajseti in osemindvajseti po številu. Komaj sem srečno osvojil številko sedemindvajset, kar pride eden onih zaspancev, ki smo jih bili pustili za
seboj. Brez ovinkov mi je dejal, da mi številka osemindvajset ne pripada več. Jaz pa sem mu rekel...«
»No, no!« je vzkliknila Joy. »Kaj ste mu dejali?«
»Dejal sem mu, da če se takoj ne pomakne za pet sto čevljev više, mu bom tako prilepil na njegov zmrzli nos, da bo mislil, da ima tam kepo jagodnega sladoleda. Nato se je umaknil in takoj sem postavil središčna mejnika, tako da imava dva prav poštena zlatonosna delca sveta, pet sto čevljev vsak. Oni si je osvojil prihodnji kos in zdajle, mislim, je zaostala tropa gotovo že postavila mejnike ob vsem potoku navzgor in menda tndi na drugi strani hriba. Najina dva deleža sta varna. Pretemno je že, da bi ju šli gledat še nocoj, in tudi vogalne mejnike bova morala zabiti šele jutri.«
Ko so se zjutraj zbudili, so ugotovili, da se jo ponoči nekaj spremenilo. Tako toplo je bilo, da sta Dimač in Cok pod svojo skupno odejo ugotovila, da ne more biti več kot dvajset stopinj pod ničlo. Želo mraza je bilo skrhano. Vrh njune odeje je šest palcev na debelo ležalo ivje.
»Dobro jutro! Kaj pa vaše noge?« je Dimač zaklical preko pepela na drugo stran mrtvega ognjišča, kjer je Joy Gastell, skrbno otresaje sneg na stran, vstajala iz svojega spalnega kožuha.
Cok je zanetil ogenj in odkršil na potoku kos ledu, Dimač pa je skuhal zajtrk. Dan je napočil, prav ko so nehali jesti.
»Ti pojdi in postavi vogalne mejnike,« je rekel Cok Dimaču, »Tam, kjer sem izsekal led za kavo, je mnogo peska. Raztopil bom sneg in poskušal izprati ponev tistega peska. Bomo videli, če bo v njem kaj zlata za dobro srečo.«
Dimač je s sekiro v roki odšel in usekal količe, ki naj bi služili za vogalnike. Začenši od središčnega mejnika številke sedemindvajset, je v pravem kotu korakal preko ozke dolinice proti njenemu robu. To je delal brez premisleka, kar tako iz navade, kajti bil je poln spominov na preteklo noč. Jasno je čutil, da si je pridobil gospostvo nad nežnimi potezami in krepkimi mišicami tistih nog in gležnjev, ki jih je drgnil s snegom, in zdelo se mu je, da se to njegovo gospostvo počasi širi na vse ostalo, kar ima ta deklica njegovih sanj. Neka nejasna
in vendar ognjevita radost, ki jo vzbuja v človeku posest, ga je navdajala. Zdelo se mu je, da mu ni treba drugega kot pristopiti k Joy Gastell, jo prijeti za roko in reči: »Pojdi!«
Take misli so mu rojile po glavi, ko je opazil nekaj, kar mu je za nekaj časa popolnoma pregnalo razglabljanje o gospostvu nad belimi nogami mlade ženske. Na robu dolinice se je svetilo obeljeno drevo: vogalni mejnik. -Ko je prišel do njega, se dolina ni dvigala v breg, ampak se zopet odprla in tam je zagledal drugi potoček. Pogledal je v ravni črti mimo obeljene vrbe na veliko in vidno smreko. Vrnil se je k strugi, kjer je stal središčni mejnik. Sel je po strugi potoka okoli širokega, konjski podkvi podobnega ovinka in spoznal, da sta oba potoka le en sam. Nato je dvakrat korakal po snegu do roba dolinice, začenši prvič od srednjega mejnika številke sedemindvajset, drugič pa od zgornjega mejnika številke osemindvajset, in je našel, da je bil zgornji mejnik poslednjega deleža niže kot nižji prejšnjega deleža. V sivem mraku in poltemi je bil Cok postavil svoja dva mejnika na prostor, ki ga je oklepal prej omenjeni, konjski podkvi podobni ovinek.
Dimač se je napotil nazaj proti malemu taborišču. Cok, ki je prav dokončal izpiranje prve ponve peska, ga je obsul z besedami, ko ga je ugledal.
»Dimač, terno smo zadeli!« je klical in mahal s ponvijo. »Pojdi no pogledat! Zlata kot blata. Samo tukaj ga je za dve sto dolarjev, če kaj vem. In tako bogat je ves prod. Do zdaj sem že marsikaj izpiral, ampak da bi bilo tako maslo, kakor je tu, tega pa še ne!«
Dimač je malomarno pogledal zlato zrnje, si nalil pri ognju skodelico kave in sedel. Joy je takoj začutila, da nekaj ni prav. Z vprašujočim pogledom je željno zrla v Dimaea. Cok pa, ki ni opazil v vedenju svojega tovariša ničesar sumljivega, je bil razočaran, ker se tovariš ni hotel tako radostiti, kakor je on pričakoval.
»No?« je vprašal. »Zakaj pa ne poskočiš od veselja? Ali te res nič ne gane tale stvar? Cel zaklad imamo tukaj. Ah! Morda pa vihaš nos zato, ker je ponev tega proda vredna samo dve sto.«