pumi H Subscription: H $2.00 a year H $1.00 half year 1 ssueci every jg — Tnursday ^luuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiinniiiuiuiiiiiniuinE NAS M Ilustrcvan tednik za izobrazbo, gc in zabavo slovenskih delavcev v Entered as seccnd class maiier March 12, 1924 at the post office at New Yoi o? March 3. 2379. •V 1, tVO v _eriki. =2 Address: g 281 East 10th St. M 1 New York, N. Y. | ■ i 1 jj Orchard 0140 - 1 N. Y., under the Act SffiMIBI!l!IIII*!lllll!!l!llllllllllllllllllMM Letnik — Volume II. Netv York, N. Y- April 23. — 23. aprila 1925. No. — 17 RE vni UCIJ A V BOLGARIJI Bomba katedrali!- 153 mrt¬ vih —209 mn jenih. - Obsedno stanje po celi Bolgarski- -Unior Mileffa je bil maščevan. Zofija, Bolgarska,- Pri raz- strelbi bomtje tekom pogreba generala Džordževa v katedrali sv. Kralja v Zofiji 16. aprila je bilo ubitih 150 o.seb, med njimi 20 žer f . Med ubitimi je šest ge neralov. 30 drugih častnikov in načelnik zdfijske policije. Ves dan je Zofiji vladalo največje razburjenje- Po celi deželi je bilo razglašeno- obsedno stanje in vojaštvo je dobil 0 povelje, da mora vsak večer o pol o-unih sprazniti ulice. Dasiravno so bili vsi vladni uradniki navzoči v katedrali, vendar ni bil med njimi nikdo ranjen- Ministerski predsednik Cankov je bil lahko poškodovan in je predsedoval kabinetni seji. Na ulici je bil vstreljen rav¬ natelj državne kaznilnice. General Džordžev je bil vstre¬ ljen 14. aprila zvečer- Malo prej pa je bil na kralja Borisa izvr¬ šen atentat, ki pa se ni poSreČil. Romba je bila položena jpod streho v južnem delu katedrale. Poleg velikega števila mrtvih se računa, da je bilo najmanj 200 oseb več ali manj ranjenih. Ko je kralj Boris izvedel o razstrelili, je takoj hitel na kraj nesreče. Nikdo ne more vedeti, kdo je položil bombo, toda go¬ tovo je, da je bilo £ 0 delo zaro¬ tnikov. ki hočejo strmoglaviti sedanjo vlado. Pogled na- poru¬ šeno katedralo je bil Strašen. Podobe svetnikov in cerkvena oblačila so bila razmetana po kupu kamenja- Ker je bila ka¬ tedrala zidana iz samega kam¬ na, je bila s tem odvrnjena ne¬ varnost požara. Zofija Bolgarska- -Macedo-n- ska revoluejonarna organizacija je dramatično maščevala Umor profesorja Nikolaja- Mileffa, ki je bil imenovan, za bolgarskega poslanika v Vdashingtonu. 16. aprila pa so našli na istem me¬ stu, kot je bil umorjen Mileff, Macedonca Milana Manouleffa umorjenega- Nja njegova' prša je bil pripet list z napisom; da jje maccdonska revolucionarna organizacija dognala, da je Ma- NAZNANILO Iver smo se z današnjim _ dnem preselili v lastno hišo, zato prosimo, da v bodoče na- Etavljate vsa pisma in druge 4 rastne posiljntve na naslov: NAŠ DOM, 455 W. 42nd St., New Yosk, N. Y. SLOVENSKA ZNANSTVENICA Dr. Amalija Šimec, ki je 17 aprila prišla v Ameriko, je najod¬ ličnejša jugoslovanska znanstvenica, ki je vse svoje študije posve¬ tila bakterjologiji, to je znanstvu o bakterijah ali glivicah, ki povzročajo najbolj nevarne nallezl ji ve bolezni. Obširnejši njen ži¬ vljenjepis je najti na 4- st rani. ncv.deff morilec Mileffa in da je bil vsled tega usmrčen. Poleg bega pa je bilo tudi lastnoročno pismo Manoulevffa, ki priznava ume,)- in tudi popiše, kako je iz vršil umor. Izdal je tudi osebe, v katerih imenu je usmrtil po¬ slanika. London, Anglija. —-. V Bolga riji je izbruhnila revolucija- Pre ko Belgrada se poroča, da je bi 1 q usmrčenih 4 tisoč komunistov za kazen za vstajo'- Okoli 16 tisoč komunistov je bilo zaprtih in mnoge med njimi bo zadela smrtna kazen.. Zofija je me¬ sto mrtvih. . Vojno sodišče dela dan in nc>’č. Več sto jih je bilo obsojenih na 'smrt- Med onimi, katere je usmrtila policija, je tu di kapitan Minkoff, ki jc bil c- ,den voditeljev komunistične stranke. Minkoff je- tudi preskr bel. da je bila bomba položena pod streho katedrale. Kapitan Jankoff, ki je bil voditelj celega zločina, se je za nekaj časa od¬ tegnil roki pravice, toda polici¬ ja ga je zasledilla- Ko ga je po¬ licija pozvala, da se vda, je pri čel streljati s puško. Vrgel je di nekaj bomb. Vojaki pa so nanj obrnili ogenj in Jankoff se j e zgrudil mrtev na tla. -- O - : HINDENBURGOVA KAND! DATURA Berli. Nemčija. — Kandidatu ro feldmaršala Hindenburga srn? tm nacjonalistično časopisje za velik uspeh- Ne stf.no ('<:• strinja z njegovim- političnim programom, temveč tudi zatrju jejo, da ni nikakega govora o njegovi telesni ali duševni utru jenos-ti. Republlikanski časopi isi zjavljajo, da so v vsakem o zim opravičeni preprečiti njego vo izvc.litev, ker ga je postavila 'za kandidata skupina . notoričnih reakcjonarcev. • Njegov program t 0 časopisje odločno zavrača, kftr se ogiblje vseh dnevnih važnih vprašanj. Kritiki zalite vaj O, da se maršal odločno izjavi za rt 1 ' publiko., za vveiniarsko ustavo. “Vonvaerts” piše: ' Njegov govor 'takoj, pojasnuie ..temelju'• ! razliko med . •S)aTXoyo..in .njego vo kandidaturo, ker Marks za VSTAJA V LISB0NI Uprla se je garnizija. -Mno¬ go aretiranih. Mrtvi in ranjeni. Uporniki obkoljeni. -Vodja vsta¬ je vjet. Boji na ulicah z grana¬ tami. L zbona. Portugalska. -V so¬ bo 0 18. aprila zjutraj je v Liz¬ boni izbruhnila revolucija. . U- prln se je tamošnja garnizija. Portugalska vlada pa je že ponoči izvedela, da se priprav¬ lja upor. Takoj je bilo. aretira¬ nih 12 oseb. Upor se je pričel s tem, ko je skupina vojakov vdrla v nek klub in zahtevala denar- Na več krajih mesta so se pojavili nemiri. P D ulicah ie prišlo do bojev z ročmmi gra¬ natami- Na obeh straneh je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Boji so trajali v soboto celi dan in skozi celo nc.č d Q nedelje zju¬ traj, ko so uporniki razobesili belo zastav 0 in se pedali. Nato so bili zaprti v barake- Število mrtvih še ni znano, toda je ze¬ lo veliko v primeri s časom, ko- bkor so trajali. Upor je vodil major Fihuneno Camara, katerega je podpirala kavalerija, artelerija in infante- rija. Camara je hotel najprej strmoglaviti vlado in ministre aretirati. Predsednik Teixeira Gomes in njegovi mnistri so se zatekli v barake, kmalu nato pa so lo¬ jalne čete obkolile upornike v Paeo di Rofcndo. Za glavnega voditelja upor¬ nikov se smatra bivši minister¬ ski predsednik Cunha Leal, ki se sedaj nahaja kot ujetnik v Carmo barakah. denburg zavzema za iažnjivo u stavno monarhijo.” --o- OBLETNICA RIMA Rim, Italija. - Rim je 21. aprilk obhajal 2-078. ^blelnico svoje vstanovitve. Vse mesto je bilo v zastavah, trgovine so bi¬ le zaprte. Največja slavnost pa je bilo posvečenje nanovo od¬ kopanega Turnim Augusti v .prisotnosti kralja. Vlada je me¬ stu poklonila mnogo državnega zemljišča, ki se po večinoma porabilo za parke in javne vr¬ tove. Forum Augusti se smatra za najvažnejši spomenik starega I NOV ČAS S prihodnjo nedeljo, 26. apri¬ la, stopi v veljavo nov čas- Za¬ to naj vsakdo v soboto, predno ! gre šp-at, pomakne svojo uro za leno uro naprej! Stran 2 NAS DOM ""iZ NAŠIH NASELBIN f ^iiii l |iiimiimiiniiii;iiiiiiiiiii;in i ;ni!!i;iilli:H;:;ii :i> .. Brooklyn ,N. Y. - Ze dolgo- časa je minulo, kar je imelo sli¬ vensko pevsko društvo “Slovan’’' svjpj zabavni vecedf- Imeti bi ga moralo Belo soboito, 18. apri la, pa je ravno samostojno pod parno društvo dobilo onega ve¬ čera dvorano, da priredi veseli¬ co za dom slepcev v Ljubljani. Zato je “Slovan” za ta večer namenjeno veselico opustil in sklenil, da priredi dne 2- maja svoj pomladanski zabavni večer na 1820 Grove Street, Ridge- wood, L. I. pri rojaku Antonu Peršiču. Cenjeno občinstvo Greater New Yorka je uljudno vabljeno, da pomore “Slovanu” do boljšega uspeha in bodočega obstoja- Zadnjo soboto je bil začeljem večer slovenske nasel¬ bine, da pomore ubogim slep¬ cem v domovini do njihovega doma. Toda veliko,, velik 0 jih je manjkalo. In zakaj? — —. Nastopila so pevska društva “Slovan,”’ “Kvartet Slovenija” in “Domovina,” ki je rešila svo jo pevsko ulogo prav dobro, “Slovan”’ in kvartet pa le po- voljno. L. Muc, tajnik “Slovana-” Brooklyn, N. Y. — Kot je že bilo javlljeno, priredi slov. pev¬ sko in dram- društvo “Danica” v nedeljo, 2/5. akrila igro “Na dan. sodbe” v Montrose dvorani ,v Brooklynu. Začetek bo ob petih popoldne. nasmejali in ‘ Naš Dom ’ meni, temveč drugi splošno maj čakamo-, zabavali. ' - List ne ugaja samo ga imajo tudi radi in že ko¬ da bi bil malo večji- ib-ili. kot ste že enkrat oblju- Naročnik New York, N. Y, Kakor smo .žb poročali., je priredil tambu- raški klub ‘Slovenka’ v nedeljo 19. t- m. zabavo in dve igri. Vdeležba je bila jako povolj- na. Vsak,.- ki 'se je vdeležil -te prireditve, je bil razočaran. Ne- re so precej poroljne tako da. kdor ni delomrzen, lahko dela. Delamo vsi, ki smo zdravi. Tu¬ kaj je zelo razsajala influenca. Mnogo ljudi je bilo bolnih. Ko¬ likor je meni znano, je naši slovenski naselbini prizanesla, ker ni še nikdo umrl v letu 1925. Imamo krasno pomlad, da take že več let nismo imeli- Ve¬ likonočne praznike smo lepo ob bajali. Velika slovenska cerkev jje bila natlačena, kakor še nik¬ dar poprej. Sosedna nemška cer kev pa je v januarju pogorela. Mnenje je, da so jo sovražniki požgali, najbrže KKK. -Naj se zopet vrnem k Veliki noči. Bi¬ la je lepa procesija samih otrok. Dekleta s 0 bila belo oblečena jena Peterlin, stara 32 let. Do ma je bila iz vasi Hudikon.ee, fara Sv- Gregor. Zapušča so¬ proga in tri otroke. V £ly, Miinn. je umrla Marija Skube,, ,rojena Agnič. ' Zapu¬ šča 6 otrok in moža. vrjetno je, da so \se vile tam so trosile Cvetlice- Naš pev- buiasice v tem kratkem času ski zbor pod vodstvom organi- toliko naučile. Čast jim. kakor | sta Mr. Jerneja Koshetz-a je tudi njihovemu učitelju. Mr- .prepeval lepe velikonočne pesmi Brooklyn, N- Y. — Odsjek 594 N. H. Z. Hrvatski Cvijet priredi zabavo v soboto 25- aprila v pro štorih Antona Peršiča, 1820 Gro . ve Street, Ridgervood, L. I. Slovenci iz Greater New Yorka in. okolice se vabijo, da se vde- leže te veselice v čim večjem številu, da se prijateljsko spozna mo in se tudi s plesom zabava¬ mo. Igrala bo domača godba. Vstopnina prostovol j na- C'dbo.r. New York,. N- Y. - Ker je minul postni čas,, so se priče¬ le zopet različne prireditve. Minulo soboto je imelo Samo¬ stojno podporno društvo v ko¬ rist doma za sljepce v [starem kraju.. Vdeležba je bila povoij- na in bo gotovo kd 0 drugi po¬ pisal bolj natanko.. V nedeljo so 'imela slovenska dekleta, namreč tamburaški zbor ‘Slo¬ venka 'svojo zabavo in dokaza¬ le so, da so se v kratkem ča- dobro navadile. Zopet so nam zaigrale nekaj slovenskih ko¬ madov- Vprizorile ,so tudi dve igri,, kateri so prav dobro pred stavljale . V nedeljo, 3. mlaja, priredi ‘ Slovenska godba ''na 62 St. Marks Pl- igro ‘ Vsi pod enim klobukom. ’To je" ja¬ ko šaljiva igra, ki še ni bila igrana v, slovenskem jeziku.Ni¬ komur ne bo žal, ako še bo .vdeležil te igre. Poleg tega bo godba igrala več novih ko¬ madov, kateri so prišli iz 'sta¬ rega kraja in še tu niso bili jgrani. Torej ne zamudite te prillike,, da se boste pošteno Alojziju Šuštar. In kako izvr¬ stno -so rešile brez izjeme v'se svoje vloge pri igri. Pri vsaki kretnji je bil hrupni smeh in ploskanje- Res, vrle tamburaši- cev razočarale ste nas s svo¬ jim nastopom. Le tako naprej, upam, da boste zopet kmalu priredile kaj podobnega. Kingston, W. Va. - Ker mi gre naročnina za list ‘Naš Dom h koncu, se moram podvizati, .da pravočasno ponovim zopet za eno leto. List ubira pravo pot, z/je 0 mu je tudi obstanek zagotovljen. Prav rad bi dobil kaj novih naročnikov, toda Slo-' venec se tukaj ne vstanovi za dolgo. Pride 'sicer, kakšen, ,pa .kmalu zopet odide. Tu priložim $ 2,- in se Vam zahvalim za točno ddstavljanje lista- Anton Kovačič Coneniau.gh, Pa. -Tukaj Vam pošiljam $ 2. - kot naročnino ,za ‘Naš Dom”, ker Ust mi ja¬ ko ugaja- V njem dobim dosti poučnega in dobrega čtiva in, je tudi bogato ilujstrovan, zato bom ostal naročnik lista, do¬ kler mi bodo ražmere pustile. Andv Vuga Kenosha, Wis. - Ker nam je Vaš list ‘Naš Dom” tako pri¬ ljubljen, Vam tu pošljem za na ročnino za eno leto $ 2.00. V njem se najdejo dopisi in vsa¬ kovrstne novice, samo iz Ke- nošhe še nismo čitali nobenega dopisa. Ne vem,, kaj je vzrok. Kar se tiče delavskih razmer, še ni najslabše, ker se skoro po vseh tovarnah še dosti povolj- no obratuje. Kenosha ni veliko mesto, ima pekako 45 tisoč pfTTiivalcev- Za malo mesto, kakor je Keno¬ sha, imamo mnogo velikih tem¬ nic, 'tako da nimamo mnogo štaparjev. Kar se tiče društev, imamo samo eno. in sicer pri¬ pada SNPJ. T 0 nam zadostuje, ker nas je malo Slovencev. Vre¬ me imamo lepo, samo malo hladno je, ker pihajo mrzli ve¬ trovi- Drevje ni še nič odgna¬ lo. H koncu pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Ame¬ rike, tebi, ‘Naš Dom’, pa želim velik uspeh. L. F. Robsel So. Chicago, III. -Prosim, pri občite ta moj dopis v Vašem cenjenem listu- Delavske razme da je bilo veselje. Našemu Fa- thru V inklerju pa čestitam na tako lepem uspehu. Tukaj si gradi krasni bunga¬ lov-, ali hišo rojak Martin Shif- frer na znameniti ulici Ewing Ave. Mu čestitamo- Rojak An¬ ton Bakše, - trgovec s čevlji je bil bolan 2 tedna in je že okre¬ val. Tu imamo dva pevska dru¬ štva rcerkveno pevsko društvo ‘Zarja” in društvo ‘Triglav,” katero poučuje bivši Vrganist Jakob Smrekar. Nekaj let nismo imeli nobenega pevskega dru¬ štva. Pa naj kdo reče,, da ne napredujemo- Sam 0 dramati¬ čni klub nam še manjka. Poli¬ tični klub lepo napreduje in je v veliko korist tukajšnji nasel¬ bini,, zato vabim vse rojake,da pristopijo v klub. Poročevalec V Clevelandu, O. je 14. aprila umrla Mrs. Mary Stražišar, sta ra 28 let- Tu zapušča moža, e- nega otoka in enega brata. Do¬ ma je bila iz Drenja pri Soteski na Dolenjskem. Ž e en teden pogrešajo 38 let starega Ignaca Russ. Odšel je z doma, pa se ni več vrnil- V Joliet, 111. je 9. aprila ria- gloma umrl Franc Žlogar. Ko je prišel z dela dormov, se mu je vlila kri in kmalu nato je iz¬ dihnil. Doma je bil iz Businje vasi pri Suhorju. V Ameriki je bival 38 let. Zapušča ženo, 4 sinove in dve hčeri. Na Calumet, Mich. je za ve¬ čno' zaspala Frančiška Adam, ro VABILO k igri VSI POD ENIM KLOBUKOM katero priredi SLOVENSKA GODBA v nedeijo, 3. maja, 1925 na 62 ST. MARKS PL. N. Y. Ne zamudite te lepe jzabave! Začetek d) 5. uri popoldne. ; ODBOR PREKLIC Spodaj podpisani prekličem vse, kar sem govoril o Miss Fanny Albreht in izjavljam, da govorice, katere kem širil o njej, nimajo podlage. nikake ■i (resnične John Pavli DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo in Italijo Naše cene za pošiljanje dina¬ rjev in lir so bile včeraj, skupno poštnino, sledeče: 500 Din . $ 8.80 1000 Din . 17.25 2500 Din . 43.00 5000 Din . .. 85.50 10000 Din . 170.00 100 Lir . $ 4.90 200 Lir . 9.45. 500 Lir ... 22.75 1000 Lir ..,. 44.25 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. ali nad 2000 lir, poseben popust. Ker se cena denarju čestokrat menja, dostikrat docela nepriča¬ kovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se po- šiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo, denar. Dolarje pošiljamo mi tudi v Ju¬ goslavijo, Avstrijo, Italijo in druge Eyropske države in sicer po pošti kakor tudi brzojavno Vse pošiljatve naslovite na: SLOVENSKO .BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠARK 70-9th xhve. New York, N. Y. med 15. in 16. ulico r rsv- Dr. M. J. Pleše fzobozdravnik oro.aira 242 East 72nd Street “ New York City ob pondeljkih in petkih Tei. Rhinelander 2065 2399 Silver Street Ridgewood Brookiyn, N. Y. Tel. Evergreen 1446 Ob nedeljah ordnira po dogovoru. NAS DOM Stran 5 FRANCOZI V KANADI Ravnokar je bil objavljen izid ljudskega štetja v Kanadi. Šte¬ vilke nam povedo, da živi v tej velikanski državi .samo 8. 788. 483 prebivalcev, med njimi 2, 452. 751 francoskih Kanadcev. ii Francozi žive večinoma v provinciji Ouebec, ki j e dvakrat tako velika kot Francija. Od ce iokupnega prebivalstva zavze¬ majo. Francozi 80 odstotkov- V drugih provincijah šo v ma- njsjni- Njih -ž/ivljenska sila in množenje povzroča ravno tako veliko pozornost, kot padanje prebivalstva v Franciji. Kanadski Francozi s 0 potc-m- ci 9 do 10 tisoč naseljencev o- beh spolov, ki so prišli v 17.sto- lletju iz francoskih obrežnih de¬ žel, zlasti iz Normandije v tedanjo francosko kolonijo ob reki sv. Lovrenca. Naseljevanje pa je že zgodaj prenehalo. Ko je leta 1763 Kanada prešla k .Angliji, se je 9 tisoč prvotnih naseljencev naravnim potom po'' množilo že na 65 tisoč in od te¬ daj so bili prepuščeni samim se¬ bi brez nadaljnega naseljevanja ali pomoči njih domovine. V prvih stoletjih je prišlo pov prečno 7 živečih otrok na dru¬ žino. T 0 razmerje se do najno- vejšega časa ni samo vzdržalo-, temveč opazovalci trdijo, da se je celo povečalo. Posebno v farmerskih družinah je otročji blagoslov fenomalen. ”V naj¬ več družinah je 12 otrok; pa tudi število 28 se doseže. 16 ni nič kaj posebnega/* piše Ka- nadec L. Hamilton, ki živi v Nemčiji in ki je c-bjavil, že več knjig o Kanadi- Tako poroča tudi svetovni raziskovalec Hesse ,Warteg. da je med kanadskimi Francozi še v navadi sistem 12 otrok- K temu nenavadnemu množe¬ nju največ pripomore vladna po stava, po kateri vsaka družina dobi pri dvanajstemu otroku od države 45 ha zemlje. Velikega poneha pa je 'tudi navada, da se mladeniči ženijo pod 21- in dekleta pod 18. letom. Izgleda pa tudi, da klimatične razmere Kanade zelo ugodno vplivajo na zdravje in dolgo življenje- Pri kanadskih Francozih pa je tudi narodni čut zel 0 razvit in se hočejo - ohraniti poleg an¬ gleškega prebivalstvih. Tu se vidi, kaj more narodova volja in trden sklep obdržati se, do¬ vršiti. - o - SANJSKE PRISPODOBE Sanjska razlaga, katero je dovem zatrdilu se v sanjah po¬ javljajo želje, ki Se nam v re¬ sničnem življenju ne izpolnijo, toda se ne pojavljajo kot resni¬ čne ali realne stvari, temveč sa¬ mo njih prispodobe ali -simbe- li-Angleski psiholog Robert Gra ves razpravlja v svoji ravnokar izdani knjigi ” Važnost -sanj“ o takih čudnih prispodobah, ki se prikazujejo v sanjah. Ako sa¬ njamo o kakem znancu, n. pr. z imenom Kovač, se nam ne pri kaže v podobi,- ki nam je pozna na, temveč, vidimo kovača, ki kuje konja, ali pa mislimo v sanjah na človeka z imenom Volk, in v sanjah vidimo volka. Toda ne samo ime nam prinaša v dušo prispodobo, temveč tudi poklic- Ako se v spanju peča naš duh z "inženirjem, bomo na- , vadn Q sanjali o kakem stroju. Ali, kaka oseba zvelikim noso-m nas obišče v sanjah in mesto nje se nam prikaže -slon. Nos se je spremenil v rilec. Zato pa imajo sanje mnogo skupne¬ ga s karikaturami, ki jih naj¬ demo v satiričnih in šaljivih li¬ stih. Karikatura je simbolično označen in spačen svet. Tudi prispodobe, ki se v navadnem živlljenju pogosto rabijo., se nam v sanjah dobesedno pojavljajo. Ako smo v kaki trgovski dru¬ žbi in kakemu tovarišu ne za¬ upamo, vidimo v sanjah brivca, ki nas brije; ali pa nam mesar reže kožo, - nas dere- Ako se komu sanja, da je poročil svojo staro, mater, pomeni, da ljubi starejšo ženo od sebe. nese v uredništvo. Naslednjega dne je bilo. v časopisu. Toda ne, kot bi si kdo mislil pod naslo¬ vom ”Našel se je“, temveč: "Posamezni čevlji iz usnja se kupujejo. Po visoki ceni.F.Iv- 112 E. 2nd St. Room 3, Nevv York, N.Y. —Ni se jih mnogo oglasilo na ta trgovski oglas. Kdo ven¬ dar hrani posamezne čevlje brez para 1 Kdo bi si domneval, dar bi zanj sploh mogel kaj do¬ biti! Onim, ki so. prišli —bilo jh je mal 0 in prinesli po en čevelj, je odkimal, rekoč, da takih ima že dovolj. Žal mu je bilo, je rekel- In mrmraje s 0 odhajali. NAŠ ZASTOPNIK ČEVELJ K 0 je šel po noči iz gostiilne proti domu, je našel en čevelj. Zapuščen in črn ie ležal na uli¬ ci- Zaničljivo ga je sunil z nogo in je hotel dalje.- "Ali more kdo kaj bolj neumnega najti bot to? Samo, nekaj polovičnega! Za ni- kako rabo!“ -Bil je že ponošen, pa vendar še lep, naj novejše o- blike in lakiran. Izgubil ga je najbrže kdo iz zavitka, ko. je šel s plesa. Zaklel je, toda sti¬ snil je čevelj pod pazduho. Za vraga, zakaj nista bila dva ? Prav bi mu prišla- S svojimi se že prav nič ni postavil. Obrnili So se mu že postrani. Doma ga je nejevoljen vrgel v kot. Po enem tednu ga je zo pet ugledal. Iz dolgega časa si ga je ogledoval. Pomeril ga je- Lepo se mu je prilagal na nogo. Neumnosti In nad enim čevljem sta se jezila oba: oni, ki ga je našel in oni. ki ga je izgubil. Oba čevlja sta bila nekaj vredna en sam nič. Jezilo, ga je in vr- Dan pozneje pa je imel par najdenega čevlja; bil je lakiran. Neka služkinja ga je prinesla in plačal ji nekaj desetic, pri tem pa tožil, da mu trgovina slabo gre- Ko je služkinja odšla, je postavil en čevelj poleg dru¬ gega in se jih je dobro ogledal- Nato ju je smeje obul in odšel ponosen, ponosen, na lepe čevlje in po.nosen na svojo iznajdlji¬ vost vesel na veselico. - o - IZ RIMA V BERLIN Milan, Italija- — V maju bo otvorjena dnevna zračna zveza med Rimom in Berlinom preko Verone in Inomosta. Pozneje bo ta zveza raztegnjena do Na oolia in Palerme. NA PRODAJ Zidana hiša na vogalu za dve družini s trgovino in garažo. V Ridgewood, L.I. Cena .. $21.000 Gotovine . 5.000 Prvi mortgage . 5.500 Drugi mortgage . 2.500 Taksa . 347 Vodna taksa .. • • ■ 47 Izdatki: Obresti . $ 900 Taksa . 347 Vodna taksa . 47 Zavarovalnina . 2 0 Skupaj $1314 Dohodki: Rent . $2464 Izdatki . 1314 Dobiček $1150 JOSEPH CESARK 42 Halleck Ave. Ridgevvood.L.I. 1 Za Shebovgan, Wis- in okolico, Mr. Valentin -Kalan, je poobla¬ ščen pobirati naročnino za “Naš Dom“ in ga cenjenim rojakom toplo priporočamo. Ugravništvo “Našega Doma" ^lj!IIIIIIU!illill!m!tllilll!I[ll!IIIilRS!HllI!liII!l!liIUTlll]Hllilll!!!!nililRj|l!(iHinUi!l!l!H}II]!!lini!lS!iHl!itiniUiil!lll!lBlillUIU:iii!iHli)liil!!tll)tyiUlil 5 JOSEPH CESARK REALESTATE J Kdor si želi postaviti hišo, ka^oršno hoče imeti, naj se obrne na mene in mu preskrbim zidavo. Taka hiša ga bo 1 veljala manj kot pa bi kupil že gotovo hišo S 42 Halleck Ave. Ridgevvood, L. I. 1 HHll Telephon: Evergreen 6566 VAŽNO NAZNANILO Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dnem 1. decembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St., kjer se bom v bodoče poleg notarskega posla bavil tudi- s prodajanjem hiš in s splošno zavarovalnino . ^ (Real Estate and Insurance). Kdor želi priti osebno k me- ^ ni, naj vzame pri Pennsvlvania postaji na 11. cesti poulično karo štev. 95 in naj izstopi s.a 4§. cesti. Kakor do sedaj, ta¬ ko bom tudi v bodoče sprejemal v izvršbo raznovrstne no¬ tarske posle za Ameriko ali stari kraj. Pojasnila zastonj. ANTON ZBAŠNIK JAVNI NOTAR, 4905 Butler' St. Pittsburgh, Pa. vtemeljil psihoanalitik Freud. Igel je čevelj zopet v kot. Ža¬ nam je na popolnoma nov na- (mislil se je. Naenkrat se zgane čin pojasnil skrivnostno kralje- | in smehljaj se mu prikaže na stvo sanj, katero preživimo., ne | obrazu- Vzame papir in, napiše da bi se ga zavedali. Po Freu- i oglas za nek časopis, katerega Telef.: Orchard 2208. Philip Stauber TOBACCONIST & IMPORTER tobaka, pip iz morske pene in jantarjevih ustnikov -Pošilja tudi po pošti- 128 St. Marks Plače, blizu Ave A Nevv York, N. Y. i| A N T H O N Y BIRK Sobni slikar in pleskar 359 Grove Street Brookiyn, (Ridgewood), N. Y. SE PRIPOROČA ROJAKOM ZA OBILNA NAROČILA CENE ZMERNE — DELO ZANESLJIVO Felephone :Jefferson 6253 Stran 4 NAS D & & == NAS dom === (Our Home) ' Slovenian Weekly issued every Thursciav I Owned and published by: NAŠ DOM PUBLISH1NG CO. Inc. Dr. M. J. Pleše, Preš.; Ignacij Hude, Manager Office: 261 East lOth Street, New York, N. Y. . -| _ _______,_ 1 -------- | Slovenski tednik za gospodarstvo, izobrazbo in zabavo. Izhaja vsak | četrtek. Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina, | ki jo je poslati vnaprej, znaša $2.00 za vse leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo za vse leto $2.50 % | Dopise, članke, naročnino in sploh vse, kar ima stik z uredništvom ali | upravništvom, naj se pošlje no naslov: NAŠ DOM, 261 East lOth Street, New Yort, N. Y. DR- AMALIJA ŠIMEC Dr- Amalija Šimec je bila rojena leta 1893 v Tržiču na Gore¬ njskem. Že z njenim tretjim letom pa so se stariši preselili v Ljubljano, kjer je ostala ves čas in ddvršila tamošnjo gimnazi¬ jo. P„o maturi," katero je prestala z odliko, je šla na Dunaj ter si izbrala za svoj poklic medicino in kot posebno strofco medici¬ ne bakterjolog-ijo. Vseučelišče je obiskovala ravno za časa vojne in ker je bila tedaj na Dunaju največja revščina in živeža sko- to ni bilo mogoče nikjer dobiti, je trpela veliko pomanjkanje. Mnogokrat si je glad utešila z učenjem in knjige so ji bile naj¬ boljše tovarišice, da je pozabila na vse gorje, ki je zadelo njo in deželo. . Leta 1920, ko je prispelo sovraštvo Nemcev do Slovanov do. vrhunca, je bilo nekega dne ria deski v vseučilišču nabito nazna¬ nilo, da morajo vsi slovanski dijaki takoj zapustiti vseučelišče in Dunaj. Dr. Šimecova je ravno tedaj imela polagati zadnje izpite- Njeni profesorji pa so v njej videli posebno nadarjeno dijakinjo, vsled česar so jo nagovarjali, da naj ne odide, temveč napravi konečne izpite- Ugodila jim je pod pogojem, da prevzamejo vso 'odgovornost za posledice, ker je vedela, da s 0 bili nemški dija¬ ki zagrizeni sovražniki vseh Slovanov in da prav lahko pride za¬ radi nje do kakih izgredov. In res pri izpraševanju so se nemški dijaki nenadoma dvignili s svojih sedežev in pričeli vihteti svoje palice. Dr. Šimecova je zbežala iz sobe in se skrila pri neki svoji prijateljici v vseučili¬ šču. G.s!tala je tam do pozne noči, ker so dijaki stražili vse izho¬ de- Skozi stranska vrata je pod zaščit« teme pobegnila in se ta¬ koj odpeljala v Prago. Nevešča češkega jezika seveda ni mogla delati izpita, zato se je takoj pričela učiti češčine in v teku 6 mesecev se je prijavila za izpit, katerega je dovršila z odliko. Pd dovršenih študijah je odšla v Zagreb na bakterjologični za¬ vod in leta 1922 še je vrnila v Ljubljano, kjer je uredila zavod za bakterjologijo in ga povzdignila v teku enega ldta tako viso¬ ko. da se more sedaj imenovati najboljši in najpopolnejši zavod te vrste ne samo v Jugoslaviji, temveč je vzor drugim sličnim zavodom v drugih državah. To je posebno potrdil ravnatelj ame¬ riške Rockefellerjeve ustanove dr. Russell iz New Yorka, ki je leta 1923 na svojem obisku v Evropi posetil tudi njen zavod. Dr- Russell je cenil bakterjologično znanje dr. Šimecove v toliki me¬ ri, da ji je svetoval, da se posluži prilike in zaprosi za Rockefel¬ lerjevo ustanovo in gre v Ameriko v svrho nadalnjih študij in da (tudi na ameriških medicinskih fakultetah predava v svoji stroki. Pa tudi Jugoslovanska vlada zna ceniti njeno znanje in njene zasluge in jo' je imenovala za šefa bakterjologičnega zavoda v Ljubljani- V tej lastnosti je njena dolžnost, da v vsakem sluča¬ ju, kadar se kje v Sloveniji pokaže kaka nalezljiva bolezen, do- žene značaj in vzrok te bolezni. Po preiskavi izda potrebna na¬ vodila, po katerih se imajo ravnati Da se je dr. Šimecova posvetila stvene znanosti, so vzrok posledice svetovne vojne, ko javile različne nalezljive bolezni. Z vso vnemo se je oprijela mo¬ derne medicine, ki je pokazala, da je treba bolezni poprej pre¬ prečiti, kot pa se pojavijo. V njeno stroko, spadajo najbolj neva¬ rne nalezljive bolezni, kot tuberkuloza, krvne bolezni, tifus, ku¬ ga, kolera itd. napisala nadaljevanje te razprave ter bo tudi v bodoče za naš list pisala več poučnih člankov o zdravstvu. LIRIČNI SPEVI (Nadaljevanje) Iz navedenih podatkov o, dosedanjem njegovem živlljenju lah¬ ko uvidimo, da je šel Ivan Zorman 'skozi vse težave, bridkosti in razočaranja našega ameriškega priseljenca. On je torej po svo¬ jih življenjskih izkustvih, po svoji zunanjosti eden izmed nas. To da po svoji notranjosti, po svojem mišljenju, po svoji duši pa je med nami izreden pojav, j e nenavadna individualnost- To izrednost, to nenavadnost bo vsak čitatelj najložje in naj¬ jasneje spoznal; ako gre v duhu nazaj v svojo rdjstno vas, trg ali mestece z njihovimi sanjavimi vrtc-vi, pisanimi polji, cveto¬ čimi livadami, vabljivimi dolinami, ljubkimi grički in ponosnimi gorami. Čitatelj naj ise skuša dalje zatopiti v težke občutke v svojem srcu, ki jih je imel tedaj, ko je zapuščal svoj dom in nje govo prlprosto naravno in. resnično lepoto. Dalje naj pomisli na utise, občutke in 'misli, ki jih je imel ob prihodu v deželo mo¬ gočnega dolarja. Gotovo nič ne pretiravamo, ako trdimo, da bi marsikaterega izmed nas ne bilo tu, če bi se vnaprej do dc.bra zavedali ovir in. težkoč, ki so nas čakale v tej novi in veliki zemlji- Takoj ko smo stopili na tukajšna tla, smo spoznali, da je Amerika vse ne¬ kaj drugega kakor smo si jo predstavljali. Vse nam je bilo tu¬ je, vse zoperno., vse neizprosno trdo'. Teža tujine je objela naše srce in kruta realnost 's e nam je režala v obraz pri vsakem ko¬ raku. Čini globlje smo šli v deželo, tem nezn°snejša se nam je zdela naša usoda. Počutili smo se, kakor v ječi in najrajši bi bi¬ li pograbili svoj kovčeg ter jo pobrali, od koder stno prišli. Toda kako? Zdelo se nam je, da so se zaprla za nami močna železna vrata. Z resigniranostjo smo se vdali v svojo usodo in se tola¬ žili, da ostanemo tu samo toliko čatea, da si prislužimo zarpotni- no nazaj in —morda—- še kak dolar po vrhu. Z nejevoljo in strahom smo šli v .tovarno, rudnik ali šumo ter prijeli za kramp, kladivo, sekiro ali za katerokoli orodje, s katerim je bilo mogoče služiti dolarje, o katerih sm° prej misli- lli, da se pobirajo po tleh. Prišla je težk 0 pričakovana in težko pr is luže na "peda" in prvi lastno prisluženi dollarji so nas poše- gačkali po dlani ter nas spravili v nekoliko boljšo voljo in nas nekoliko ojunačili- Vsaka nadaljna peda je naše domotožje zmanj¬ šala, nam dala nekoliko poguma ter nas bolj in bolj spoprijazni- la z nove. krušno domovino. Spomini na preteklost s Q počeši te¬ mnili, ljubezen do vsega, kar smo pustili v domovini, se je pola¬ goma hladilo in naši sklepi in načrti so se pozabljali drug za dru gim-Čas in spoznanje okolščin, v katerih smo se gibali, sta o- pravljala svo.j e delo v prildg dolarske dežele svojo pot naprej. Svetovna vojska s svojimi posledicami pa je učinke tega dela še spopolnila in poglobila- Danes je . večina ameriških rojakov popolnoma, ali vsaj v zna¬ tni meri indiferentna za vse to, kar je nekoč s tako. težkim sr¬ cem pustila v domovini. Med nami je tudi precej takih, ki noče¬ jo o vsem tem ničesar vedejti in tudi takih ne manjka, ki imajo za vse to le zaničljiv posmeh. Nasproti tej večini pa stoji naš Ivan Zorman na čelu razmero¬ ma majhnega dela onih rojakov , ki so. ostali svoji rodni zemlji popolnoma zvesti, ki ljubijo to domovino in njeno lepoto z is¬ tim ognjem, kakor so jo ljubili tedaj, ko so se poslovili od nje. V mnogih slučajih pa je ta ljubezen sedaj še večja in iskrenejša, ker je prepojena s hrepenenjem in ker je postala več ali manj nedosegljiv ideal. To velja zlasti za Zormana, kateremu nudi ta ideal neizčrpne pesniške snovi- Njegova globoka ljubezen do roj¬ stne zemlje in njene lepote se vije skozi precejšen del Liričnih spevi n-, kakor svilen trobarvni trak. Celo motto ob začetku teh spevov je posvečen temu idealu: "Tani daleč ti si, domovina, . doseže te le luč spomina: __ ta luč ti verno v čast gori, lepoto lije v moje dni Priroda v splošnem ie drugi vir Zormanovih pesniških mijsli. Vitka breza na bulevardu, črešnja pod oknom, potoček v ravnini j besneče val°vje razburkanega jezera, božajoče" hiajniško jutro, blagodejni hlad poletne sence, otožna jesen in ledena zima: vse to najde primeren odmev v Zormanovi pesniški duši- Tretji vir Zormanove pesmi je razmerje med moškim in žen¬ sko —ljubezen. S fino rezerviranostjo so orisani ljubezenski mo¬ menti. tako da s.e najstrožji moralni pedan.t ne more ob njih spo dtikati. zdravnik dotičnega okrožja, bakterjologični stroki zdrav- so 'se p°- Pri vsi svoji 'spretnosti in previdnosti se je pri neki preiskavi tifusa v Trbovljah, kjer je ta bolezen zelo razširjena, okužila in je zbolela na tifusu. "Nisem bila žalostna," je rekla, "ko jsem spoznala, da imam tifus, 'temveč cel.° vesela, da spoznam ves zna čaj in potek te nevarne bolezni." Dr. Šimecova je že, ko je bila še v Ljubljani, prispevala za "Naš Dc(m“ in objavljali smo njeno, razpravo o tuberkulozi- Ob priliki svojega obiska v naše uredništvo nam je obljubila, da bo Življenska modrost, pridobljena z življenskimi izkušnjami, iz¬ raža pesnik v Utrinkih", kakor tudi v več posameznih pesmi¬ cah. Med temi je nekaj jako ’s°čnatih zabavljic na našo prohi¬ bicijo, dobičkanosno rodoljubje itd- Ivan Zorman je izšel iz. preprostega slovenskega naroda v A- meriki in piše za ta svoj narod. Narodov napredek je pesnikovo veselje in ponos. Ta moment je izborno, izražen v ”Naš Narodni dom“,”Na svatbi" idt. NAS DOM Stran 3 STARI GRADOVI IN MESTA PO SLOVENSKEM (Dalje) V "Krajni marki“ vzbuja na¬ še zanimanje zlasti. Ljubljanski grad, s katerim je združen prvi pcčetek sedanjega glavnega me¬ sta Slovenije. Žal, da imamo prav o tem kraju mnogo manj zanesljivih zgodovinskih' poročil kakor o drugih mestih po Slo¬ venskem. Gotovo je Ljubljanski grad najstarejša točka Ljubija-, ne. Že Rimljani so utrdili to naravno središče dežele. Ko je rimska Emona izginila v valo-v- ju ljudskega preseljevanja in so Franki zavladali nad Slovenci, s o menda njihovi mejni grofje tu postavili svoj dom. Gotovo pa je grad stal že za časa ko¬ roških vojvodov- Slično kakor pri drugih mestih so se tudi pod gradom naselili najprej vo¬ jaki, ki so pripadali vojaškemu spremstvu mejnega gTO.fa, po¬ tem trgovci in obrtniki. Tako je polagamo nastalo pod gra¬ dom ob desni strani Ljubljanice malo naselje, sedanji "Stari trg, ki je bilo z gradom vred obzi¬ dano in utrjeno. Kranjski zgo¬ dovinar Valvazor pripoveduje, da je bila okoli leta 1000. Lju¬ bljana ž e mnogoštevilna občina, ker je leta 1006. huda kuga on¬ di pobrala nič manj kakor 17-- 000 ljudi. Prvikrat se, imenuje ..kraj leta 1144., in sicer z nem¬ škim imenom Lavbach, a dve leti pozneje nahajamo tudi slo¬ vensko ime ” Lubigana"- Kakor Ljubljana si tudi Kranj prisvaja starodaven izvor in čast, da je bil sedež frankovs¬ kih mejnih grofov, ki so vladali kranjsko marko, a za take tr¬ ditve imamo še manj opore ka¬ kor pri Ljubljani. Druge grado¬ ve po Kranjskem nahajamo že iz začetka v posesti nemških plemiških družin, ki so se te¬ kom 10. in 11. stoletja priselile v deželo. Značilna zgleda te vr¬ ste sta gradova Svibn.o in Tur¬ jak. Svibno leži blizu Radeč na Dolenjskem in je že več stoletij v razvalinah. Na silno strmi in visoki pečini se je nekdaj dvi¬ gal grad- Celo divji golobi, ki so hoteli iz ravnine prileteti tja gori — tako pripoveduje Valva¬ zor — so morali med potom več krat sesti na pečevje in se odpo čiti, ker niso mogli v enem po¬ letju zmagati tolike višine. Zgra dil je to drzno stavbo okoli le¬ ta 928. Arnulf iz rodu Scharfen bergov, ki je z drugimi frankov skimi grofi došcl v deželo, da brani mej 0 cesarstva proti Mad- žarejpi. Rodbina Ostrovrharjev je postala zelo mogočna in v- plivna. Razdelila se je v mnoge VABILO na veselico in igro Ljudska igra v treh dejanjih katero priredi Slov. pevsko in dram- društvo n DANICA 1. v Montrose dvorani v nedeljo. 26. aprila, 1925 . Pred igro in.po igri poje Danica . OSEBE: Začetek ob 5. uri popoldne Ferdinand Debeljak, logar . Anton Beljan Marta, njegova žena . Antoinette Martinc Anton Cestnik,, drvar . Jack Pishkur Jerica, njegova žena . Tessie Pirnat A.nčka, njegova hčerka (6 do 7 let) Slavka Orehek Državni pravdnik . Frank Stariha Sodnik . Karel LusVik Koman, kmet, župan . Frank Stariha Zagovornik . Anton Beljan Tomaž, načelnik drvarjev . Joe Krkovič Frluga, smolar . John Murn Mahne, mravljinčar . Frank Tončič Giingarea, koreninčarka . Mary Pretnar Janček, pastir . Valentin Orehek Črne- ogjjar . Venceslav, Koprivšek Možiček . -Valentin Orehek Sodni sluga . Joe Bišal Sedeži I- vrste 75 cents; II. vrste 50 cents Pred igro in po igri bo igrala slovenska Peršakova godba Pa igni prosta zabava in ples. ODBOR lanije mimo grada na Kras. V, srednjem veku je bil Devin se¬ dež mogočne rodbine gospodo-v devinskih, ki so imeli tudi grad Prem- Bili so zelo na slabem glasu, ker so pogosto kot ro¬ parski vitezi nadlegovali trgov¬ ce, ki s o z blagom potovali v Tr$t. Akvilejski patriarhi so jih morali s silo krotiti. Drugi stari gradovi na nek¬ danjem goriškem ozemlju šo še Tolmin, Rihenberk in Vipava, ki je bila v 13- stoletju v po¬ desti gofiških grofov, pozneje pa akvilejskih patriarhov. --o- veje, ki so se nazivale po svo-več tudi cesto, ki drži iz Fur- jiii posestvih in katera imena zasledujemo skoro ves srednji vek- Med o.ne redke plemiške rod¬ bine, ki so prve došle v deželo in se ohranile do današnjega dne, je prištevati Turjačane ( Aursperge). Njih rodni grad i ur jak, nekaj milj proti jugovz¬ hodu od Ljubljane, je dobil ime po divjem volu a'i turu, čigar glavo so imeli Turjačani v svo¬ jem grbu. Došli so na Kranjsko s Franki v 9.stoletju ali pa vsaj kmalu po leski bitki (955) in si postavili svoj trdili dom na e- r\em izmed onih gričev, ki so obkroževali ljubljansko • barje. Posest furjačanov se je tekom stoletij zelo namnožila. Cela vrsta gradov je bila njihova la¬ stnina. Med svojimi člani s» •rteli mnogo mož, ki so imeli velik vpliv in so odločilno po¬ segali v usodo naših dežel. Razen imenovanih gradov se¬ gajo nazaj v prva stoletja nem- skega gospodstva še marsikate¬ re druge slične zgradbe, n. pr. Blejski grad, Predvor, Smlednik Mengeš, Mirna, Postojna: Ako se pzremo še prek 0 Hrušice na goiisk 0l stran, se nam pojavi kot najstarejši grad na sloven¬ skih tleh Solkan pod Sveto go¬ ro- Med najzanimivejse goriške gradove po svoji legi i n stavbi pa je prištevati Devin. Na skra¬ jnem koncu Jadranskega morja, na stimi skali, ki skoraj nav¬ pično pada k morski gladini, sto j 1 starodavna močna stavba, ki še danes vzbuja občudovanje vsakega popotnika. Ponosno zre na morje pod seboj in kadar se njegov 0 zidovje sveti v sohičnih žarnih, tedaj je mornarjem na Adriji dober kažipot. S svojo lego ne obvladuje le morja, tem MOŽJE IN JED Iker gre baje ; moževa ljube¬ zen skozi želodec, je zanimivo vedeti, kaj so nekateri veliki možje najrajše jedli. O slav¬ nem slikarju Rembrandu se po¬ roča, da je, čeravn 0 je imel ve¬ liko premoženje, za kosilo ved¬ no jedel en slanik in kos- sira. Karol Veliki je zelo rad jedel pečeno m Oso in posebno divja¬ čino. Lovci so mu morali me¬ so prinesti na sulici na mizo. Francoski kralj" Henrik IV- je pojedel mnogo ostrig in melon. Najrajše je pil vino d’Arbois. Švedski kralj Karol XI I. je imel raj še kos kruha s sirovim mas¬ lom kot katerikoli drugo jed. Lessing je bil velik prijatelj le¬ če, Schiller pa krače. Martin Luther je zelo rad pil torgausko pivo in rensko vino. Melanch- ton je posebno v mladosti najraj še jedel ječmenček. Pogosto .je' dal za krožnik take'jjufee velik kos mesa- Torcjuatfo. Tass 0 je i mel zelo, rad vkuhano sadje in pecivo. Celo solato je jedel s sladkorjem. Voltaire je strast n o pil kavo, kakor tudi Friderik Veliki je tudi rad jedel polento in pecivo iz ječmena. S ©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©© © 1 KADAR POŠLJETE DENAR 1 © * DIREKTNA ZVEZA Najkrajša in najhitrejsa pot poslati denar v stari kraj © n © je s posredovanjem banke, ki ima direktno zvezo z Jugo- * slavijo. Imamo direktno zvezo z največjimi bankami v * Ljubljani in Zagrebu in, /mnogih drugih mestih. Zato se * izvršujejo izplačila po pošti ali brzojavit naglo in pravilno * ter po najnižji ceni • © Pišite nam, predno zopet pošljete denar. * * * * © * © ii:-:.;!. Sl SPIESS Photo Studio 54 — 2nd Ave., New York, N. Y. Priporočam se v izdelovanje vsakovrstnih umetniških ; .ografij, kakor posameznih oseb, krstov, porok itd. Delo »orno, postrežba točna, cene nizke. Kadar ste namenjeni se slikati, se oglasite pri meni, jaz Vam jamčim, da boste z mojim delom zadovoljni. to- iz- in BANK 0F EUR0PE © * © © © * © * © © © * * * © ^First Avenue & 74-th Street © New York Cit ^ © stran 6 NAS DOM VELIKO DELO KONČANO Obzidanje s cementom Connaught predora kanad.sko-pacifi- čne železnic,e katero dello je vzelo štiri leta, je sedaj dogotovlje- , no. Ta predor je najdaljši v Ameriki- Porabilo .se je pol miljena vreč cementa in brez števila to-n peska in kamna. To ie bilo eno največjih del. ki se jih je sploh kdaj izvršilo. ZVOČNE DVORANE Že v zgodnjih časih s 0 izpre- videli. da glas v zbe-čenih in o- kroglih poslopjih odmeva in da pstane jačji, vsled česar so po¬ gosto zgradili takoimenovane "šepetajoče sobe" Tako je Le¬ onardo da Vinci zgradil leta 3500 za vojvodo Sfcrzo v Mi¬ lanu dvorano s celo "šepetajo¬ čo" galerijo, ki je bila zelo ko¬ mplicirano izdelana. Vojvoda je mogel slišati vse. kar seje go¬ vorilo v posameznih oddelkih galerije. Toda že v starejši dobi so poznali odmev in že siraku- ški tiran Dionisius, ki je bil ze¬ lo nezaupljiv proti svoji okolici, si je posjtavil "šepetajoči" hod¬ nik, katerega sO imenovali ”Di- onizijevo uho.." Tako j e Dioni¬ sius slišal marsikaj, kar ni bilo namenjeno njegovim ušesom- Dandanes je mnogo takih "šepe tajočih" dvoran, ki seveda niso zgrajene v namenu, da bi še skrivoma prisl.skovalo, temveč, da se glas . odbija in ojačuje. Znana kot najboljša "šepeta joča galerija," kot se v resnici imenuje, je kupola cerkve sv. Pavla v Londonu, v katere go¬ renjem delu se.iasno sliši najina njši šepet na drugi strani ku¬ pole. Tudi dvorana obrtnega mu zeia v Parizu je tako zvočna ali akustična, da je mc.goče sli¬ šati tikanje ure v žepu na dru¬ gi strani dvorane. DRAGI RUBIN V Imdiji je še dandanes stari običaj, da gostitelj podari kate¬ rikoli predmet, katerega gost ob j čuduje, z besedami: "Naj boj tvoj!“ Olika zahteva, da mu ga da. pa je še tako. dragocen. Ra¬ vno tako pa tudi zahteva uljud- nost, da noben gost ne občudu¬ je nikake stvari, ki je last go¬ stitelja- Nekega dne pride na obisk mladi Radža iz Farikota ia dvc-r v Bahaualpur. In ko je -edel poleg svojega gostitelja, 'kneza Tika Bolan Singh, je ob¬ čudoval njegov lepi prstan, v katerega je bil vdelan velik ru¬ bin, Je knez takoj snel prstan in ga ponudil Radži z običajni¬ mi besedami: "Naj bo tvoj!" Knezu pa je bil prstan posebno' priljubljen in je takoj sklenil se nekoliko maščevati in poučiti v c.liki mladega princa- To priliko je nudil kmalu knezov obisk pri mladem princu. Ivo je jahal naj¬ lepšega slona Radže, ga je pri- :c! takoj občudovaiti in slon je oil njegov. Nat 0 je občudoval uajlepše konje njegovega hleva - n zopet so' bili takoj njegovi. Ko j knez odpotoval, je Radža še-le spoznal premetenost svo- e g a gosta. Prstan z rubinom je telo drago plačah - -o- LJUBOSUMNOST Pod modro dinastijo Tang je bil minister po imenu Jin rluang. Zaradi njegovih za- slug ga je cesar zelo. čislal. Za' razvedrilo mu jc poslal dve le- ' pi deklici. Jin Huang je imel ženo z ime nom Li- Li pa je bila ljubosum¬ ja. Obe vitki deklici je zelo dražila. O tem ie izvedel tudi cesar. Prepovedal ji je vsako Ijubomornost in pdslal ji je zla¬ to steklenico ter jih je pustil po¬ vedati: “Tukaj je vino. Stru¬ pen je- Kdor ga pije, mora umreti. Ne bodi ljubosumna in ti ni treba piti." Li je pokleknila in je sprejela cesarjevo darilo. Nato pa odgo¬ vori: "'Moj mož je prišel viso¬ ke. in jaz sem mu pri tem po¬ magala. Zato je tudi dospel ta¬ ko. daleč. Zdaj pa so tu še dru¬ ge- ki ga ljubijo in jaz rajši umrem-' 1 In izlila je vino. Toda če¬ sar je posal kis. Li je zaspala in se zopet prebudila. S smrtjo, ni bilo nič. Cesar pravi Jin Huangu:"Ne boji se smrti- Kaj ji naj potem prepovem ?“ Od tega časa se ljudje smeje¬ jo, ako je kdo zaljubljen in mu pravijo naj gre pit kis. -o- POZDRAVLJANJE PRI NA¬ RODIH Pri večini kulturnih narodov je v navadi takoj po prvem po¬ zdravu vprašati. kak Q se mu godi. Daisiravno pa je smisel EKSPEDICIJA NA SEVERNI TEČAJ Slika nam predstavlja aero- plan, ki se bo vdeležil ekspedi¬ cij na Severni tečaj pod vod¬ stvom Don.akia MčMillan. Na levi je poročnik R. E- Bird, ki bo vodil en aerooian. vprašanja pri vseh narodih ista je vendar besedilo različno. Slovenci, vprašajo. “No, kako pa se'kaj imaje?" Hrvat in Srb vpraša:’’ Kak 0 tvdja žena; ka¬ ko tvoji otroci!" Nemec: "Ka¬ ko se. počutite !“ Anglež pa 'raj-, še vpraša: ”’Kaj delate ali pa: "Kako ste? ,,Italjan: ,”Kako. gre” , ali"kako stojite?" Fran¬ coz isto kot Italjan, ali pa:”Ka' ko se nosite t“ Na Holandskem s e vprašujejo.?” Kako potujete?-' To vprašanje tudi zveni nekam čudno, ako ga vzamemo dobe¬ sedno- V Ameriki zadostuje ve¬ sel vsklik: ” Hailo!" Šved pravi navadno kratke.; "Kako stoji ?-"■ včasih pa tudi Vpraša: "Kako morete?" na Danskem jc v na¬ vadi vprašanje: "Ali dobro ži¬ vite.-' "jRumunc pa Vpraša: ” Ali ste dobri? “Rus vpraša- pri¬ bližno tudi tako, toda bolj v tr¬ dilni obliki: "Bocjke dobri!" Najbolj čudno pa se pozdravlja¬ jo Egipčani, s tem, da vprašajo: "Kaj dela pot?“ Miss Indi a Pickel bila ioa, Iowa, dijakinja na Vasšai Poughkeepsie, N. Y pri šolski slovesnost iz mačeh- Pričelo gibanje, da s e ta k snost opusti. NAJLEPŠ A Pl BELI PONDELJE Vsak Beli pondeljek iso \vaj- shingtonski otroci povabljeni, v vrt Bele hiše da tal hi- Ob tal priliki NOV OTRGI MILJ PARABOLA . .Vrh griča je rastlo. dvoje dre¬ ves. Eno je stalo proti večeru, kjer zahaja solnce in od koder prihajajo vetrovi; poleg njega pa je stalo drugo drevo, obrnje no proti jutru, kjer je vzhaja¬ lo solnce. Eno drevo je mnogo trpelo: virar, ki je pridrvel v njegove veje, nevihto in ploho, ki ga je bičala. Solnce je vide¬ lo še-le od poldneva naprej, ko se je že nagibalo proti zatonu. Včasih so ptice sedle na njego¬ ve veje, rajše pa so se mudi¬ le in pele na drugem drevesu, ki je bilo nrrnejše in. ga jc oh sevalo jutranje solnce- Drevo na zapadi? jt bilo krivo ir, pri- pognjeno od viharje v; drevo na vzhodu pa je zraatlo lepo višo kc., ker je drugo drevo prestre¬ glo viharje. Nekega, dne pa pri¬ dejo ljudje na grič in poležejo v senco obeh dreves- Hvalili so ravno drevo in govorili: "Glej¬ te, kako vitko in lepo!" Graja¬ li pa so drugo drevo in. rekli : "Glejte, kako je kriv c . in pri- pognjeno!“ Slika nart kaže l A. Bishop. r e J Gloi njeni liisi, h ‘ Sleda rojeno hčeri Gloric shop. M 3 ' i« hči Goukla in Kin NAS DOM 1 1 " " •Epša dijakinja Pickctt iz Water- bila kot najlepša na Vassar kolegiju v N. Y. izbrana da i nosi venec pa se je že ta krasna slove- FRANC JOŽEF Cesar Franc Jožef je pogosto poklical k sebi navadne ljudi, ako so mu bili priporočeni kot dobri tarokisti. In če so bili ta¬ ko odlikovani še tako uijudni in ponižni, pri igri so si bili vsi enaki. Pri neki taki igri je nek mi¬ zarski mojster jezno vdaril s pestjo ob mizo, ko je cesar sla bo igral in zavpil: "Kako. je mogoče napraviti tako neum¬ nost 1“ V naslednjem trenutku se je Cesarjev gost zavedel, kako da¬ leč sc fe izpozabil. Od strahu so mu padle karte iz roke in smrt¬ no bled je jecljal opravičevalne besede- Franc Jožef pa jc zamahnil z roko. "Ali igramo tarok ali nc? I- meli ste povsem prav, dragi moj ster, in zdaj tc. vidim.'* ”Potem pa, Veličanstvo.“ se je oddahnil mojster, "plačajte Štefan vina in sva zopet prija¬ telja.'* K A N S A š K ;E ROŽE V BELI HIŠI hiše da takajo s piru- tak priliki se zberejo tudi stariši, da pazijo na svoje otroke. 'ROI MILJONARJA KRALJEVSKE KRONE Pri izkopavanju v bližini Vil¬ ne so našli krsto, v kateri se je poleg raznega nakita nahajala tudi kraljeva krona z dragoce¬ nimi kamni. Iz napisov je bilo razvidno, da je bi v tej rakvi zakopan nek litvinski plemič. Najdeno krono so nosili stari litvinski kralji. Ta slučaj pa ni edini v zgo¬ dovini . Mnoge kraljevske krone so tekom časa doživele zanimivo zgodovino. Pogost se je dogo- nanjkaže Mrs- Henrv >p. I e i Gloria Go tild. v d, fdeda svoj 0 novo - ičcd Glorio Gould' Bi- M® l e hči George i. i n J 3t h Kingdon Gould- ko je prišel lordov sin. Blood pa je bil kmalu vjet in med bo¬ rbo mu je krona padla v blato. Blocda so zvezali in ga odpelja¬ li vječo. Najbolj čudno pri tem pa je, da Blood ni bil kaznovan m je stal pozneje pri kralju v veliki milc.sti. Skčen slučaj je imela holand¬ ska krona. Leta 1829 sc) jo od¬ nesli drzni vlomilci. Nad dve leti nikdo ni vedel o njej, ker se tatovi niso upali prodati jo. Slednjič so krono razbili'in pro¬ dali posamezne kose. Tako je bilo mc.goče krono iz kupljenih delov zopet sestaviti. Toda krone niso bile samo, vkradene, temveč tudi zastavlje ne. V tem oziru ima angleška zgodovina več vzgledov. Rihard JII. je leta 1-386 zastavil svojo krono, da je uredil državne fi¬ nance- Krona pa menda ni bila jmnogo vredna, kajti kralj je do (bil na njo, posojila, kot piše sta j ra kronika, samo 40 tisoč mark. Vel ko več je dobil Edvard III. ki je znak svoje moči zastavil škofu iz Winchestra za 260 ti¬ soč mark. Tudi Henrik III., v boju z baroni in HenrikV- v vo častnik, kateremu je lepi pe s j ni s Francijo sta si izposodila |zelo ugajal. ” Ali ga prodaste? denar na svoje krone. H ko-n Na sliki je videti šopek devetih kanzaških rož, o katerih se za- $trjuje, da so najlepše na vrtu državnega vseučilišča v Lavvrence, Kansas- . . , cu naj bo' še pripomnjeno, da je hči umrlega večkratnega mi- Ijonarja Jay Goulda, grofica de Castelane, kupila o-d princa del Drago špansko kraljevsko kro¬ jno, katero je pregnana kraljica Izabela vzela s seboj v izgnan¬ stvo. MARK TWAIN IN PES V času, ko se jc ameriškemu humoristu Mark T\vai,n.u še ze¬ lo slabo godilo in je bil š e ne¬ poznan ter vsled tega živel v skrajno skromnih razmerah, je nekega dne hodil po. Washing- ton.u in si belil glavo, kje bi dobil kak dolar, da si vteši glad Truden in e.bupan se vstavi pred neko restavracijo. Zaupno pri¬ teče k njemu lovski pes, obnni- zne se ob njegovo koleno in. ko je šel dalje, se je zvesto držal ob njegovi strani. Sreča ga nek Iga vpraša'*. Mark lNvain ne rc- |če nič drugega kot: "Dajte mi tri dolarje. "Kupčija je bila sklenjena in častnik je veselo stopil v restavracijo. Takoj na¬ to se pojavi nek zelo razburjen gospod, ki se obrne na Mark Twaina z besedami: "Ali ste mogoče videli kakega lovskega psa?*" Lačni pisatelj odgovori mirno-: "Ako mi daste tri dolar Je Vam pripeljem jpiti-'* vp.kpj je bil pripravljen plačati zahte¬ vano svoto in Mark Twain se je pobotal s častnikom, da mu je dal psa za povrnjene tri do¬ larje. Psa je pripeljal lastniku- Radostnega srca je Mark T\vain spravil tri dolarje kot plačilo za najdenega psa. "Tako sem si," je pisal, pomiril svojo vest. Pr¬ vih treh dolarjev, priznam, ni¬ sem pridobil poštenim potem. dovanja lastnik ne bi več dobil nazaj svojega psa- Mogel sem se tedaj veseliti denarja v prepri¬ čanju, da sem ravnal pošteno.** RAZTRESENI NEWTON Nekega mrzlega zimskega ve cera je sedel slavni angleški ma tematik in -astronom Izak New- ton v svoji sc-bi, ko se je nena¬ doma zavedel, da ga zebe. Ker je sedel blizu okna in daleč od peči, kjer je gorel velik ogenj,, je postavil stol blizu peči in tam dalje delal- Čim dalje pa je sedel pri peči, tembolj mu je bi¬ lo vroče in ko ni mogel več zdriviti, je pozvoiA.l služabniku in mu razjarjen rekel:” Posta¬ vite vendar peč proč. saj se bom v tej vročini še zadušil!“ "-0- prostite gospod**, odvrne služab- nik“, ali ne bi bilo boljše, ako bi pomaknili stol malo proč od peči!** Newton ga začuden D po¬ gleda, nato pa se zasmeje. "O, Druge tri pa sem pošteno za- Itako; na to pa res nisem niti služil, kajti brez mojega po-sre- mislil!“ MORNARIŠKA PARADA V SAN FRANCISCO, CAL. ceni zaklad s krc-:i 0 vred. Devi- la ie vrgel na ila. ga zveza! in mu zamašil usta- Roparski na¬ pad bi bil . tucll uspešen, ako v zadnjem trenutku ne bi bil pri¬ šel lordu njegov sin na pomoč. Blood pa je že dosegel krono, s katero je naglo odnesel pete. Slika nam predstavlja mornar je z ladij Združenih držav, ko korakajo mimo mestne hiše v San Francisco. Cal. NAS DOM mm mm mmmmmmmaammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmMMmmmmmmmmmmmmmmmmmsmr ■■gHHMBHBlHBHHBMn . . . KUHINJA' (Nadaljevanje) Zabeljeni rezanci Zamesi testo iz dobrega Pol kvari a moke, 2 jajec in nekaj vode. Razvaljaj ga za nožev rob debelo. Ivo se malo osusi, ga zreži na prst dolge in pol prsta široke rezance. Skuhaj jih v slani vodi, nato odcedi, polij še z mrzlo vod 0 tčr stresi v kozi- .o, v kateri si zarumenela v pre snem maslu 2 žlici drobtin. Ma¬ lo jih prepolji; če treba, še.po¬ soli in postavi za par trenutkov v pečico, da se dodobr 0 segre¬ jejo. Ali pa skuhaj rezance kakor prej jih odcedi, stresi na kro¬ žnik, potresi s parmezancvn ter s cvrtim presnim maslom in z drobtinami zabeli- Rezanci s sirom Skuhaj in odcedi rezance ka¬ kor Prej; v kozico pa deni 3 žlice, presnega masla 'ali masti in 3 žlice drobtin. Ko so drob¬ tine rumene, stresi no-ter rezan¬ ce in pohr majhen krožnik zdro bljenega sira od kislega mleka. Nat 0 dobro zmešaj, postavi v pečico, da se segreje, nakar daj na mizo. Znjbeljeni .rezanci z zdrobom Deni v kozico 3 žli.e presnega masla, v katerem zarumeni 3 žlice pšeničnega zdroba. Stresi noter v slani vodi skuhane ter rahlo odcejene rezance, jih do¬ bro premešaj ter postavi za par minut v pečico, da se zdrob na¬ pne- Zapečeni sirovi rezanci Skuhaj v slani vodi rezance ter jih odcedi. Nato jih zabeli z drobtinami, scvrtimi v presnem maslu, ter jih postavi na gorko Posebej zmešaj 1 pajnt smetane 2 jajci in majhen krožnik dro¬ bno zdrobljenega sira in nekaj zrn soli. Potem deni v namaza¬ no. in z drobtinami potreseno kozico 3 žlice rezancev, potem par žlic nadeva itd- naprej men¬ javaj, -aokler ni vse v kozici. Zgornja vrsta tiaj i3 0 nadev. Nato deni v pečico., da se za¬ peče. Rezanci. . z orehi Deni v kozico 3 žlice presne¬ ga masla in žlico sladkorja. Ko zarumeni, dodaj pol k var ta de¬ belo zrezanih orehov, malo stol čenih klinčkov in cimeta-. K te¬ mu stresi kuhane in odcejene rezance. Dobro premešaj ter po¬ stavi za par minut v pečico, ali daj koj na mizo- Ali pa razreži rezance na stirivoglate krpice, vse drugo pa pripravi kakor za rezance. Rezanci s paradižnicami Skuhaj debele rezance v sla¬ ni vodi ter kuhane odcedi. V kozico deni 2 žlici masti in 3 žlice drobtin; ko so rumene, stresi noter odcejene rezance. Prideni Par s presnim maslom parjenih ter skozi sito pretlače¬ nih paradižnic ali 2 žlici para- dižn e marmelade brez sladkor¬ ja ter dobro- zmešaj. Nato nalo¬ ži na krožnik ter potresi s par mezanom- NE MARA NAPITNINE Rezanci s svinjino Deni v kozico 2 žlici masti; v vročo deni poln krožnik na drobne kocke zrezane, prekaje¬ ne in skuhane svinjine. K te¬ mu stresi, v slani vodi skuhane ter odcejene široke rezance, pri¬ pravljene iz pol kvarta moke, 2 jajec in malo vode. Dobro jih premešaj (ter daj na mizo ali pa postavi na toplo- Rezanci s svinjino na drug' na¬ čin Skuhaj široke rezance iz 2 ja¬ jec. četrt kvarta moke in vode. Kuhane odcedi; medtem pa zrnc saj četrt kvarta kisle smetane jajca, 2 žlici drobtin in majl.tižt krožni«; ali 1 Pest kuhane in dro 'bn 0 zrezane svinjine. Zdaj do deni še rezance, vse še enkrat premešaj ter deni v s presnim maslom a ! i mastjo namazano, in z drobtinami pdtreseno . kozico. \ rh pogladi, prideni še en ko¬ šček presnega masla ter lepo ru meno zapeci. Reaančeva potica Zamesi testo za rezance iz po.l kvarta moke, 2 jajec in ma¬ lo vode. Napravi iz testa za de¬ bel oreh velike kroglice ter jih razvaljaj, da dobiš majhne o- krogle krpe. Kuhaj jih vsako posebej v slani vodi ter clevaj kuhane v mrzlo vodo,. I z vo¬ de jemaje jih polagaj na mokro desko, pa narazen, da se n e spri mejo. Potem zmešaj četrt kvarta kisle smetane, 3 žlice drobtin, 3 jajca in veliko Pest drobn 0 zrezane svinjine. Zdaj namaži kozico z mastjo, potre¬ si z drobtinami ter položi vanjo lezančevo krpo in namaži z na¬ devom, nat Q zopet krpo in tako naprej. Zgoraj naj bo. krpa, katero pomaži s smetano; po¬ tem vse lepo rumeno zapeci. Pečene zreži na koščke ter daj na mizo- Družinski rezanci Zamesi testo za rezance iz sol kvarta moke, četvrt kvarta zdro.oa, malo soh, 1 jajca in pri¬ merne količine vode, da zamesiš piecej trdo testo. Dobro ga pregneti, napravi hlebčke ter jih razvaljaj za nožev rob debelo. Ro so Precej osušeni, jih razre¬ ži v prst dolge in po l prsta širo- rez aiice- Skuhaj jih v sla¬ ni vodi. Potem jih odcedi ter stresi v kozico, v kateri si žaru-' menila v masti 2 žlici drobtin. Dobro jih premešaj ter daj s so- ato na mizo. Ali pa vzemi slabšo moko in zdrob, kakor prej, pa nobene¬ ga jajca. Vse drugo napravi kakor prej. Ko je Miss Winifred Hick odpotovala iz San Franci);co s par trikom President Harrisom ji je Robert Tvsson pomagal nositi prtljago in ni hotel sprejeti lšikake napitnine. Vzrok za to je, ker je Tvsson miljonar in spada k najodličnejšem klubom v San. Fra¬ ncisco. Iz zanimanja je sprejel na ladji delo kot mornar in je na¬ potil okoli sveta. . Sirovi rezanci Deni na desko pol kvarta lepe moke in ravnotoliko. zdrobljene¬ ga -suhega sira, malo soli in 1 jajce ter napravi precej trdo te¬ sto. Nato ga razvaljaj za nožev rob debelo ter razreži za prst dolge in pol Prsta široke reza¬ nce- Skuhaj jih v slani vodi, nato odcedi ter zabeli z mast¬ jo in drobtinami ali s presnim maslom. Ali pa razreži rezance ,na štirivoglate kocke, vse dru¬ go pripravi kakor rezance. Sirovi rezanci na drug način Napravi s testom kakor prej. Potem ko je testo dobro pogrie- teno, ga razreži na lešnik veli¬ ke koščke. Iste z rokami raz¬ valjaj v okrogle, svinčniku; po¬ dobne, prst dolge zvitke- Kuhaj jih v slani vodi kakih pet mi¬ nut, potem odcedi ter stresi v kozic 0 na drobtine, zarumenele v presnem maslu ali masti, ra¬ hlo jih premešaj ter daj na mizo. (Dalje prihodnjič) ■-o - PRIDELEK PŠENICE J. H. Anderson, farmer blizu ' Magrath v Alberti poroča, da J da znaša dohodek pšenice z nje- < g'G.v e farme, ki meri 40 akrov, 2 tisoč dolarjev, ali 50 dolarjev na J aker. AVSTRIJSKI DELAVCI V FRANCIJO Dunaj, Avstrija. -Francoska vlada se je izjavila pripravljeno, da zaposli 10 do 15 tisoč iznče- nih avstrijskih delavcev v fran¬ coskih rudnikih in industrijskih podjetjih, kakor tudi pri obnov- ljenju opustošenih krajev. To sporočilo je poslalo francosko delavsko ministerstvo avstrij¬ ski delavski zvezi. Po celi de¬ želi je ta vest zbudila veliko za¬ dovoljstvo. Dobri sin Oče: Ali se ne. sramuješ v tej starosti od očeta jemati denarja? Sin: Zakaj neki? V moji sta¬ rosti ste vi jemali denar od mo¬ je matere. Mr. PETER FUGINA je naš zastopnik v So. Chicago, 111. in je pooblaščen pobirati na¬ ročnino na naš list. Našim roja¬ kom ga toplo priporočamo. Upravništvo “Našega Doma’'. Vrtnarstvo "EMELJNA NAČELA O PRI¬ DELOVANJU ZEIENJADI (Nadaljevanje) SKROMNE ZELENJADNE RASTLINE KUMARA JAPONSKA PLE¬ ZALKA Leto za lotom sem poskušal zakriti del vrtnega plota vsako¬ krat z drugo. rastlin 0 ali cveti- CC04 plezalko. Šopiril se je tam japonski hmelj, drugikrat sla k. dalje bučice raznih oblik in barv —od vsega tega. rastlinstva pa nisem imel užitka. Zato sem po- skrbno zalivati, toliko časa, da se prikaže iz zemlje mlada ra¬ stlina. Nato postavimo posodo na najsvetlejši, sblncu in zraku dostopni kraj sobe, toda paziti moramo, da mraz ne zamori rastlinic, ki so zelo občutljive, kakor vse bučnice. Sredi maja, ko se ni bati več nočne slane, nasiljem vrh poni¬ žane prsti in gnoja, kamor ho¬ čem presaditi kumare, najboljše gnojne prsti in v to prst posa¬ dimo. rastlinice iz jajčjih lupin, ki so vse preprečene s koreni¬ nami. Ravnati moramo previd¬ no, da se koreninice ne zrahlja¬ jo. Presajamo v razdalji enega metra in pridenemo k vsaki ra- NOSILEC AEROPLANOV skusil pieo pai let s kumaro stlini tanko palčico, ob katero plezalko in obneslo se je iz borno. Ne samo, da mi prekri¬ je žično ograjo, imam za name¬ ček še krasne sadeže, ki so slast neg-a okusa, prav kakor vsaka kumara, ki zavzma obšlo 'pro- • štora preko zemlje, dočim mi ipležalka ves ta prej izgubljeni prostor izkoriti. Res da ne sple- I za višje kakor 2 do 3 metre, a zadošča namenu popolnoma. To plo : priporočam vsakomur, da ji cdkaže primeren prostor, ki mora biti seveda kolikor mogo¬ če solnčen. Trojen ima dobiček : prostor, kjer so bile po zemlji navadne kumare, porabi za dni ge sadeže, prekrije mu ograjo, kjer je dosedaj rastlo. nettžini:: rastlinje, in daje mu obilo zdra¬ vih sadežev. Prostor, kamor go sadim kumare, pripravim kon¬ cem smca- V to švrho dvignem p. pol metra na globoko in široko, v to jamo denem gnoja do vrha in na vrh rahle prsti. itak Q da nastane grobu podoben griček, ki se spremeni tekom c- nega meseca v kotlino, ker se gnoj kmalu sesede. Sredi mese¬ ca aprila si poiščem jajčjih lu¬ pin, ki naj bodo kolikor možno velike. V te lupine natresem do. vrha prav rahle prsti in v prst pritisnem po dve semenski peč¬ ki kumare- Kdor nima gnojaka, naj nasuje v male zabojčke, ali v lončke rahle prsti, postavi v iste--jajcje lupine drugo ob dru¬ go in nazadnje zasuje vse še z enako rahla prstjo, zalije dobro z vodo in postavi na toplo tem¬ no mesto v kuhinji ali sobi. Tu ostane posoda, ki jo pa mora jo prav nalahko privežemo, Po¬ zneje, ko se začno dvigati in do sezati ograjo, ji»u pomagamo, da se lažje primejo, in enako¬ merno razvijejo ob plotu- Končno napravimo okrog vsa ke rastline o,b korenimi primer¬ no okroglo kotanjo, da se voda ne razlije po gredi, ampak po- likne do. korenin, kadar zaliva¬ no. Taka gojitev nam zagotovi le pe uspehe bodisi na rastlini ka¬ kor na sadežih in sicro par te¬ ci c v prej, k. m-v; če bi pečke sa- sredi n ; triki k ir na stal¬ ne mesto, ob ograji. Tako se e lahko tu-li vse druge klima ul mc ar), Ja je r iti p "• _'ka nnio- t.is > i!) n" tako ra mi n bolcnim Kljubuje tudi bolj moči in dežju, seveda ob suši jo moramo izdat¬ no zalivati. Grenak okus pri kumarah po¬ vzroči huda vročina in. pomanj¬ kanje vlage v zemlji. Vsled suše rastline ne dobe dovolj hrane in se vsled tega slabo razvijajo/li¬ sti ostanejo, redki in majhni, n,a plodove žge solnce in zato so grenki, neužitni- Rov ,i t ‘ nska ; ■ zdrave 1 - podvržena Ladja Združenih držav Saratoga, ki namenjena , da bo nosi¬ la aeroplane, je bila izpuščena*v morje v Camden, N. J. Krsti¬ la ja je Mrs. Wilbur, žen,a mornariškega tajnika. General Willi- am Mitchell je rekel, damore potopiti ladjo z eno samo bombo iz aeroplana in da se jo ne more smatrati za kak dodatek za'na¬ rodno obrambo.. Na površju se nahaja samo eno poslopje, italjanska vojaška postaja. Mesto je. bilo zgrajeno V JUGO SLAVIJO PODZEMSKO MESTO Ženeva, Švica. -Švicarski po- tavalci so obiskali podzemsko mesto Gharian ali Assabat, ki je zgrajeno pod peskom Sahar¬ ske puščave v Tripolisu, neda¬ leč od obali Sredozemskega mo-, rja- Mesto ima 30 tisoč mohame¬ danskih prebivalcev. TUKAJ SO DOBRE NOVICE lllllll!1111!lllllllll!nilllllllltllllillllllllllllIli!llltilllllt!lin!ll'n!l!ni!iiiHiiillll!lll1l!ilil l illllHilinillliSMI!ltllllliliiiK' POSEBNI IZLETI V JUGOS.LAVIIJO NAJPRIKLADNEJŠA POT —VIZEJI SE NE ZAHTEVAJO KRATKA VOŽNJA PO ŽELEZNICI — EKONOMIČNO POTO | VANJE. Vsako potovanje je pod osebnim nadzorstvom izkušenih vodite- | ljev. Iz New Yorka se odpotuje 12. maja, A junija, oO. jj junija in 21. julija na velikih in hitrih parnikih MARTHA p WASHINGTON in PRESIDENTE WILSON- Naravnost v | Dubrovnik, Reko in Trst. Cene- voznih 1'stkov: > p Tretji r a zr e d Turistovsld razred Drugi razred | Ena pot Tja in nazaj Ena pot Tja in nazaj Ena pot Tja in nazaj s $95.00 • $162.00 $120.00 $195-00 $135-00 $243-00 | Železnica iz Trsta do Zagreba $2.35, do Ljubljane $1.20, do Bel- j| grada $6.50. Potnikom, ki se vračajo iz Trsta, nj treba ostati v ji kyarantini. Profesor • Paul R. Radosavljevič bo potoval 2. junija. j| Vsi potniki bodo pod njegovim osebnim nadzorstvom. Ostali yo- m ditelji bodo naznanjeni pozneje. Zglasče se pri najbližjeni zastopniku in si preskrbite kabine. H COSULICH LINE, PHELPS BROS. ,CO., GLAVNI ZA- = STOPNIKI, 2 WEST ST., NEW YORK, N. Y. Nove ZNIŽANE cene za tja in nazaj v tretjem razr'edu do Za¬ greba od . $198. do $210. V Beograd in nazaj —■ $198.50 do 210.50 .... Veliki parniki za vas, — vključno Majestic “največji par¬ nik na svetu”, OIympic, Homeric Belgenland, Lapland. Pittsburgh Zeeland, Minnakahda itd. Vi. lahko obiščete domovino ter se vrnete v Združene države z ameriškim vladnim dovolje¬ njem. Vprašajte pooblaščene a- gerfte ali WHITE STAR LINE RED STAR LINE pred več sto leti in se nahaja nekaj sto jardov pod zemljo. Ozka vijugasta steza vodi s po¬ vršja navzdol do glavnega trga, katerega obdajajo hiše, ki so sli¬ čne katakombam in vsekane v peščenec in ilovico. Nekatere hiše imajo po več nadstropij in v njih žive ljudje skupno z ovcami, kozami in ko¬ koši. To podzemsko mesta pa vživ a dvoje dobrot: zavarovana je pred peščenimi viharji in ima hladno temperaturo skozi celo leto. Nima pa zadostne svetlobe in si prebivalci pomagajo s pe¬ trolejkami. Največ trpe harem- ske žene, ki morajo biti v svo¬ jih sobah pred solnčnim zaho¬ dom in ne smejo imeti svetilk. Iz vodnjakov dobivajo zelo do¬ bro, vodo in tudi ventilacija je dobra. NAŠ ZASTOPNIK 1 Broadway New York 1 C0 ' iiiiiiiiiiiiiiiii LAHKO VZETI — TAKOJ POMAGA PROTI KATARU NA MEHURJU in pri vseh URINSKIH IZLOČBAH Vsaka pilula nosi ime . /giL Varujte se ponaredb! Dobi se pri vseh drugistih! Tel..: Orchard 2432 Mesar JOHN M E L C H N E R priporoča svoje vedno sveže in suho meso ter klobase 16 - lst Ave. N'ew York, N. Y Mr. Joseph Matoh, Mi!waukee, Wisconsin, je naš zastopnik >n ga zelo priporočamo našim rojakom. Upravništvo “NAŠ DOM” Stran 10 KAS DOM GOZDARJEVI SPOMINI Spisal Jos. (Nadalj i p “Ali glavno manjka, gospodje, glavno,” j e poudarjal Birk. “Izlepa n e pojde, Črnjan ne ba prodal niti pedi zemlje izlahka. Niti pojma nimate, gospodje, ka ko držijo ti ljudje svojo last. In poleg vsega jim pridiguje župnik vedno a tej “domači gru¬ di ”, kako jo morajo ljubiti, da je ne smejo zapustiti nikdar. In učfcelj mu sekundira in celo go¬ zdar Jelenko, ki ima tudi velik vpliv med ljudstvom, s e je vpre¬ gel v župnikov jarem. Člove¬ ku se že gabi vse to. Da, aka hi teh ljudi ne bilo n a Črni, to bi bil a žetev. Tako pa...” “Ne obupajte, Birk. Začnite kakor vest e j n znate.” ; e deial p e piuh . “Denar stori v se in iz svojeg a ne bosJe dajali, dok- ter delate za nas. Prebrisani ste m na ta ali oni način se vam gotova posreči- I n prej ko sč' vam posreči, toliko bolje z a vas ! n Za . nas> Te dni si ogledamo se njih gozde in ako tudi oni od¬ govarjajo. našim načrtom, tedaj je treba zastaviti vse sile, da do sezemo svoj namen. p a še ne¬ kaj, gospod Birk! Ako z vašo pomočjo dobimo, kar potrebu¬ jemo, vam nikakor ne bomo o- vn-ah vstopa v našo družbo. Koliko bo „e s lo, s i lahko vna¬ prej izračunate.” “ Vs * St0rim > gospodje, vse- mtoz.ti se ne boste mogli nad menoj. Toda, koliko časa mi pustite v izvršitev?” . “ Seda J mi a mo približno še dve m pol leta dela v Cerovcih, po¬ tem bo tam prenehalo za neko- • vo . et. Torej v dveh letih mo ia bit, tukaj vse v redu,” j e de¬ jal JUari. T ,. ' /eČ ko dovolj,” j e vzkliknil ir '■ ‘A tem času je vse, ali skoro vse naše!” Gospodje so ostal; pr ; p; r _ kn š e tri dni. Te tri dni so si prav tako skrivno ogledal; go¬ zdove, ki so bili lastnina Črnja¬ nov m poleg cesarskega gozda, tudi Iti gozdovi so bili precenje¬ ni natančno in izračunjeno je bilo. kako velikansko podjetje bi se dalo tukaj ustanoviti. A i ste moder človek, gospod Hirk,’ so mu nazadnje prizna- b vsi- . “Da ste nas na Črno o- pozorili, j e va š a velikanska za¬ sluga, ki jasno kaže, da imate neprecenljiv trgovski dar in čut.” Gospodje so tiste dni pustili lepih denarcev pri Birku,, zakaj niso štedili ne v najboljših jedi¬ lih ne v najboljši pijači, kar jih je premogla Birkova klet. Črnjanom se niti sanjalo ni, čemu so ti možje na Črni in kak šne naklepe kuhajo proti njim. Kakor Birk sam, tako so i oni pozdravljali Črnjane najvljud¬ neje in otroci, igrajoči se na po¬ ti. so odnesli marsikatero dese¬ tico, ki so jim jo darovali gospo dje. ' To so prvi letoviščarji, ki jih ima Birk, in nikakor niso napa¬ čni. Za njimi pridejo drugi, Birk Kostanjevec e vanj e) si -fZ- šT»3Wf!' SE# - ’ - "g. A« bo obogatel," je prizznal neke¬ ga dne sam župan Gabrovec. Četrtega dne se je pa kočija odpeljala in Birk je še dolgo po zdravljal s klobukom v roki, stoječ sredi ceste in zroč za nji mi, dokler jih je bilo. videti. Sam s seboj skrajno zadovoljen je p°tem stopil v hišo ter de ja' svoji ženi: ”Ali si se že kedaj pokesala, Ivanka, da si me vzela? Ivanka ga pa je samo pogle¬ dala in mu ni odgovorila niče sar. Veselo je bilo nekega pon.de- Ijka pozno p°d jesen v krčmi ” Pri jerebici" v trgu. Fantje so imeli Prešnji dan veselico in so nadaljevali še drugi dan, ki je bil hujši od prvega. Med njimi ;so bib ostali tudi nekateri dvo¬ mljivi meščani, ki so si dali pla čevati od vinjenih! fantov in so se hoteli dobro naživeti na njih stroške. In. pri vsem tem so bili trezni kakor novorojenčkih dasi so pili in razgrajali s fanti na vse pretege- Imeli so, pač svo¬ je čedne namene. Tedaj se je zgodilo, da je pri¬ vozil mimo Gabrovcev Lojze iz Črne in se ustavil, da bi si pri¬ voščil požirek vina, kakor je to storil navadno vselej, ko je bil v trgu- Vsedel se je kar v ve¬ ži za mizo ter opazoval pri tem vrvenje v gostilni. Kar se mu približa eden izmied meščanov ter mu ponudi piti. Lojze sprejme in se zahvali. Oni pa sede k njemu in Pokliče še vina- Kmalu so bili okoli mize še dru gi njegovi tovariši in od vseh strani so sili vanj ter mu napi jali. Pri tem so mu seveda pri povedovali, kakšni gospodje da so doma, koliko premorejo, kaj jedo in pijejo ter so ga celo va¬ bili, naj jih obišče, kadar pride v mesto Lojze se je od začetka branil pijače, a vendar se ni mo¬ gel popolnoma odreči, ker mu je laskalo, da ga taksni gospodje sploh ogovorijo. Ker tudi ni bil vajen, pijači, je kmalu vpliva¬ la nanj, da je postal vese’ in za¬ upen. Poklical je tudi on vina in plačal takoj. Pri tem je bd toliko nepreviden, da je nehote pokazal denar,ki ga je Gabrovec dajal že nekaj časa. Bilo je v listnici zvitih celih petsto goldi¬ narjev, ki jih je nese' očetu do¬ mov. Oni so se pomenljivo spogledali. Prijeli so Lojzeta er ga odvedli v sol.-c k drugim. Eden pa je stopil na dvorišče in velel hlapcu, naj izpreže ko¬ nje in jih spravi v hlev- Ni preteklo še dolgo. ko je prvi izmed meščanov potegni 1 iz žepa kvarie, “Tako-le za kratek čas vrzi¬ mo eno,” je dejal in mešal- Takoj so bili nekateri fantje 'zadovoljni, a Lojze se je branil, češ, da ne zna. “Torej Pazite, vržemo mi par- krat, videli bodete, kako gre in potem pritegnete z nami i vi. Saj je tako lahko, na celi stvari ni nič,” je dejal oni. Vrgli so nekolikokrat, a meš¬ čani so izgubili. Fantje so se jim muzali in eden se je nagnil k Lojzetu ter mu poše- pnil. “Daj še ti, namazali jih bode¬ mo, te hudiče, da bodo po-mnili.” V Lojzetu je vrel 0 in kipelo, lotila se ga je skušnjava. Že od narave je bil nagnjen na denar in tu je kazalo, da bi se dalo kar na lepem še nekaj zaslužiti. Premišljal je nekoliko časa, po¬ tem pa je dejal: “No, b°m pa še jaz.” Meščani so se dregnili s ko¬ leni in Lojze je privzdignil kvar te. Dobil je takoj prvič banko in s tresočo roko spravil denar. Dobi 1 je tudi drugič in njegovo c-ko je zažarelo v strasti. Poza¬ bil je v tistem hipu na Črno, na voz in konje, na vse okoli sebe ter igral dalje. Se nekoliko ča jsa je dobival, a potem je izgubil vse, kar je dobil- Toda nehati ni mogel, igral je dalje. In. iz gubi 1 je precejšnjo sveto očeto vega denarja- Tedaj je bil ka kor brezumen. Zavedel se je še le Potem, ko ni imel več be lič a v žepu. Večerilo se je že ko so bili zopet napreženi Lojzetovi konji in ko, je udaril z bičem po njih J tak Q silno, kakor še nikoli v žu¬ ljenju. Zdirjali so nagk> po gladki cesti, a Lojze je naslonil na vozu glavo v roke in razmi sijal. Izginili so bili vinski du hovi iz njega, objela ga je suha in žalostna resnica- Razmišljal in razmišljal je, ka ko naj bi se izvil iz tega trnja* ki je zabredel vanj tako lahko¬ miselno, toda nc-bena rešilna mi¬ sel mu ni prišla. Voz pa je ro- pdgal da ! je, višje in višje, šlo je naglo, zakaj konji so se bili do dobra odpočili. Vedno bližje do- jma, vedno težje srce, težje mi¬ sli. Ali bi ne bilo najbolje, da bi doma odkritosrčno povedal, ka¬ ko je grešil, da pa je -bilo. prvič in zadnjič. Ah mu ne bo oče iz- pregledal tega greha? Toda ne, ne, tega ne sme storiti, preve¬ lika je svota, ki jo je poneveril, za marsikoga bi pomenila celo dobršen del Premc-ženja in bi g Komur ja po* e kla naročnina na ”Naš Dobi", kar je razvidno po¬ leg naslova na ovitku, naj blago¬ voli naročnino obn°viti, ker dru¬ gače smo prisiljeni proti svoji vo¬ lji list vstaviti. Uprava ^Našega Doma" PADLIM Zlatko Balokovič se je ravno¬ kar povrnil iz koncertne ture, ki mu je prinesla novo 1 prizna¬ nje . "Pittsburgh Post“ ga je imenovala pccnlajknega Ivr-eis- lerja in postavilo ga nad Jašo Heifetz, ki velja v Ameriki kot najboljši violinist. Na tem kon- ceipu bo Balo.kovič izvedel ra¬ zne slovanske komade. Aleksander Savin je jugoslo¬ vanski orkestralni dirigent sve¬ tovnega renomeja in odličen komponist. Savin je že dirigiral največje simfonične in operne orkestre v Jugoslaviji. Ceho-slo- vakiji, v Švici, na Angleškem, Združenih državah in v Kanadi- Tu je bil mnogo let dirigent najodličnejšega kanadskega,, or¬ kestra Roval Svmphonv Orche- stra v Me-ntrealu, v New Yor- ku je bil ravnatelj opernega od- 'delka slavnega Damrosh konser vatorija. Sedaj je organiziral svoj lastni orkester in malo o- nero- On, je tudi odličen kompo¬ nist; njegovo opero ”Xenia“, za katero so motivi in dejanja povzeti iz srbskega žiivljenja, je pred leti dobila mednarodno, nagrado. On je komponiral tu¬ di razne simfonične skladbe. Ne\v York Philharmonic Orche- stra je izvedla nekatere njegove simfonične skladbe. V tem kon¬ certu bo njegov orkester izve¬ del razne slovanske komade, med temi tdi dve kompoziciji Savina samega- | Ta dva naša umetnika nasto¬ pita v odlični družbi, kajti ume¬ tniki drugih narodnosti, ki na¬ stopijo poleg njih, so sami taki. ki uživajo svetoven sloves. :Ti umetniki so: Mischa -Leon, mladi danski tenor iz pariške opere, Nina Morgana, mlada i- talijattska kolaturna pevka Me¬ tropolitan Opere, Ignac Hils- herg- poljski virtuoz na klavir¬ ju, ogrska baletka Juha Pludak VOJAKOM ki so bile popolnoma tajne, so pokazale, da je mogoče telefo¬ nirati zjutraj, zvečer in ponoči v poletnem času., medtem ko je od septembra pa do konca apri¬ la- mogoče telefonirati vsak dan celih 24 ur, razun ob sebičnem zatonu- Ob solnčnem zatonu se pojavljajo velike težkoče, ka¬ terih najbrže ne bo mogoče nik¬ dar premagati. NEMŠKI KOMUNISTI SPOMENIK ■ I I 1 Mesto Baltimore, je obhajalo < bletnico vstopa Združenih dr¬ žav v svetovno vojno- Ob tej j j r i 1 i k i so odkrili spomenik voja¬ kom in mornarjev, ki so padli v vojni. BALOKOVIČ IN SAVIN V VELIKEM MEDNARODNEM KONCERTU V ameriških krogih vlada že veliko zanimanje za mednarodni •monstre koncert, ki se priredi dne 29.aprila v ne\vyorški Tc.vcn Hall pod pokroviteljstvom Fo¬ reign Language Information Service. To bo prvi koncert te vrste in edini v tej sezoni. Na¬ stopi sedmorica slovitih umetni¬ kov, zastopajočih sedmero tu¬ jerodnih skupin- Na tak način se predočuje ameriški publiki prispevek tujerodcev na umet¬ niškem polju. Jugoslovani imajo v tein kon¬ certu izredno odliko., da so za- stdpani po dveh znamenitih u- metnikih: Zlatku Balokoviču in Aleksandru Savinu. ZNAMKE PO POL CENTA Poštni department je izdal nove po-štne znamke po pol ccn ta. Na njih je slika' Nathana Halo- katerega kip, je videti na tej sliki, stoji v vrtu najstarčj- sega- Vale vseučilišča v Connec¬ ticut - .