345
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Z novo Avstrijsko-Ogersko pogodbo menda ne bode letos nič. Sklepi tukajšnje zbornice poslancev o „žganjarijski postavi" se Ogerskim žganjarijam tako nevarni zdijo, da Magjari ne sprejmo te postave, ki pa je en kos nove pogodbe. Od druge strani pa je tudi dolžnost Dunajskega državnega zbora, resno prevdariti, ali se more Avstrija s tako državo kakor je Ogerska v pogodbo spuščati, ki je v svojih financah popolnem na kant prišla in tako malo zaupanja pri druzih državah vživa, da, ko je hotela unidan 80 milijonov gold. na p6sodo vzeti, ni dobila več kot 47 milijonov. Prihodnje leto potrebuje Ogerska 350 milijonov gold., pa še 80 milijonov ne more zberačiti! S tem je prevzetna Magjarija ponižana še bolj kakor je bila Turčija leta 1874., čeravno je ta že takrat na pol falitna bila.
—  Zbornica poslancev je postavo o prenaredbi davkov odložila za nedoločen čas, ali, kakor se od nekaterih strani sliši, za — zmirom. Toliko je gotovo, da prihodnje leto še ne stopi v veljavo. Na korist davkeplačevalcev pa je želeti, da ne stopi nikoli.
—  Predsednik Italijanske zbornice poslancev Crispi, prvak prekucijske stranke, ki je v Parizu z Gambetto, z Bismarkom pa v Beroiinu snoval komplot zoper prihodnjo volitev papeževo, je prišel tudi na Dunaj — čemu?
—  Učiteljskim pripravnikom (preparandom), ki so še podvrženi vojaščini v našem cesarstvu, je c. k. vojno ministerstvo po vodstvih pripravnic vedeti dalo, da smejo oproščenja od triletne voj a š k e službe prositi, ako se zavežejo, da, če bodo za vojaščino potrjeni asentirani), ob šolskih počitnicah priti na 6tedenske vojaške vaje. Za to oproščenje od 31etne vojaške službe morajo prositi že pred asentiranjem ali vsaj zadnji čas pri asentiranji.
Iz Zagreba. — 19. dne t. m. je bila slovesna inštalacija vseučiliščinega rektorja dr. Koste V o j n o v i ca
za šolsko leto 1877/78. V jako obširnem in izvrstnem govoru je razložil velevažni poklic vseučilišča, na česa naj svojo skrb obrača posebno vseučilišče jugoslaven-sko itd., ter je med drugim rekei, da pravi odgoji ne zadostuje samo znanost, temveč da odgoji podslomba mora biti moralna istina, brez katere odgoja mladosti postaja le orodje kvara in zla. „Jejmo in pijmo", to pač ne more biti načelo življenja. Da ta izrek iz ust gosp. rektorja bode klal oči marsikaterega liberalca, razume se samo po sebi, al iskrena hvala mu je gotova od vseh druzih strani, katerim v življenji ui edino vodilo: „berimo rože, dokler niso vsahnele". — O priliki ove slovesnosti je omladina Hrvatska po telegrafu poslala zahvalnico v Djakovo preuzvišenemu gosp. bi-skupu S tr os8ma j er u, utemeljitelju Zagrebškega vseučilišča, ki je preprijazno odzdravil pozdrav.
—   V seji matematično-natoroznanskega odseka akademije znanosti 13. dne t. m. je dr. Sulek čital zanimivo razpravo: ,,Zašto Siaveni postuju lipo?"
—   Biškup Strossmajer je ja Dalmatinskim pa-robrodom v dar poslal junaškemu Črnogorskemu knezu Nikolaju dva izvrstno lepa konja.
—   Gosp. Ilija Guteša je razglasil poziv, v katerem s toplo besedo milodarov prosi za brate na jugu, ki že čez 3 leta krvavi boj bijejo „za krst častni i siobodnu zlatnu". Naj bi ta poziv našel tudi pri Slovencih mil odmev !
Iz Francoskega, — Izvoljenih je v državni zbor 20i poslancev konservativne stranke, republikanske pa 314, konservativna stranka je zgubila 17 , republikanska pa 59 prejšnjih sedežev v državnem zboru. Ta izid volitev kaže, da se je okrepčala stranka konservativna. Po takem Francoska ne stopi v vrsto tistih držav, ki v „kultur-kampf-u" Bismarku nosijo slep.
Iz Rusko- Turškega bojica. — Dne 15. oktobra je bil za Ruse slaven, njihovo orožje in junaštvo sije v Aziji pridobilo lavorike v prvi veliki bitvi. Slavna je bila zmaga, Muktarjeve armade ni več! Slava junakom! — 14. t. m. je namreč prijel general Lazarejev Turke pri Orloku in jih vrgel proti Karsu nazaj. S tem je bil del sovražne vojne prebiten in zajet, zato so Rusi drugi dan zjutraj prijeli Muktarja od vseh strani. Opoldne je general H e y m a n pritisnil in zasedel goro Artiar. S tem je bila Muktarjeva vojna raj da predrta in levo krilo vrženo proti Karsu. Turki so zgubili veliko ljudi. Desno krilo pa je prišlo v hude zadrege, po hudem boji so bile zvečer tri divizije prisiljene vdati se. Zguba Turkov je bila velikanska, vzetih jim je bilo 36 topov, vjetih je 7 paš, 280 častnikov in 7000 mož; koliko je mrtvih, se ne ve. Zguba Rusov je bila v primeri z vspe-hom majhna; nekaj čez 1000 mož. Muktar-paša je komaj všel v trdnjavo Kars, a Rusi so vdarili za njim in brž zajeli trdnjavo, ki se mora kmalu vdati, če se ni že. Veči del Ruske vojne pa je pod poveljstvom generala Hevraana mahnil proti Erzerumu ter mesto že prijel. Lazarov je pa Izmail-paši trdo za petami in ta oddelek Turške armade bo tudi težko všel. Armenija je tedaj že Ruska, ker Turki tam nimajo nobene armade več. — Tako so Rusi tu pokazali, da imajo pogumne vojake in umne poveljnike.
V Aziji so tedaj Turki popolnoma pobiti, nove armade ne morejo več skup spraviti, če tudi bi še ljudi imeli in bi jim Angleži, kakor dozdaj , z denarjem in vojno potrebščino pomagali.
Kaj pa v Evropi? Več dni že traja bombardiranje Plevna,   veliko je telegramov in različni so, a toliko
je razvidno iz vseh, da je novi general Totleben mož na svojem mestu. Po načrtih prejšnjih Ruskih generalov se je le napadalo , a brez vspeha, ker je veliko lože napad odbijati, kakor napadati. General Totleben, znani branitelj Sevastopolja, pa je vpeljal drug red. Prej se mora vtrditi lastno stališče, ki vsaj ustavlja sovražnika. Po njegovem poveiji so skopali Rusi vštricne (paralelne) približevalne jarke, po katerih se morejo približevati trdnjavi in jo napadati. Vrh tega je streljanje z velikih topov na eno mesto (koncentrirano pokanje) jako vspešno in Pleven se ne bo mogel dolgo braniti, ker so Rusi trdnjavo prijeli z vso silo in večino groznih oblegovalnih topov; vendar do zdaj še ni zanesljivih poročil, da bi bila trdnjava padla. V Ljubgani je bila pač raznesena včeraj govorica, da je prišel telegram o propadu Plevna, pri katerem je 20.000 Turkov poginilo, a ta novica do danes še ni potrjena. Boj pa mora vendar hud biti, zlasti Rumunci, ki napadajo sance pri Grivici, imajo hudo stanje. Vsled sijajne zmage Ruske vojne v Aziji navdaja Ruske in Rumunske vojake silen pogum , tedaj se je nadjati vsak dan vesele novice o propadu Plevna. Če se to zgodi, potem Turki nimajo druge armade več, kakor Sulejmanovo, ki pa mora naglo vrniti se branit Carigrad.
Brž po slavni zmagi Rusov v Aziji so se „turškiu časniki na Dunaji oglasili, naj bi Evropske vlade posredovale zarad mirii — gotovo le zato, da bi si Turki nekoliko oddehnili. Toda njihovo upitje je donelo brez odmeva, ne gane se ne Andrassv, ne Bismrk, ne Laška, Iz tega je očitna trdna zveza teh vlad , ki hočejo prepustiti Turčijo svoji osodi. Pisalo se je že veliko, da je za letos vojske konec in da bodo oboji, Turki in Rusi, napravili si zimske šotore; a zdaj , ko so Rusi uničili Muktarjevo armado v Aziji in bodo gotovo s Plevno vred uničili tudi Osmana, utegne se reč tako zasukati, da bodo Rusi prezimili v Drenopolji.
Sulejman paša menda že čuti, da bo moral umakniti se, in zbira svoje čete okoli Kadikbia. K njemu je prišlo zadnje dni mnogo beguncev s Plevna, kjer je vsak mohamedanec prisiljen bojevati se, kristijane pa silijo šance vtrjevati. Zveza med Plevno, oziroma Osma-nom in Sofijo je popolnem pretrgana, tako, da Osman7 Če bo tepen, ne bo mogel nikamor s svojo vojno. Vsi-kako je pričakovati tu vsak dan jako  važnih  dogodeb,
   346