ILLUfOISKI RUDARJI BODO STALI ZA OBTOŽUTIMI TOVARIŠI. Vretailkl ia «pra valiti prt> •Url: SStT B. Lewa4al« m OfflM of »afcUcaUoa: HAT Ba. Uwi4ki« ivi SENATOR WATSON J* 8KU |AL ZAGOVARJATI PRI-POVED. Senator Robineon f o jo po zafrknil. RUDARJI ČAKAJO, f KOU BODO PRAVI KRIVCI OBTOŽEN. Peorija, IU. — No konvenciji okrožne organizacije rudarjev v Illinoihu, ki je bila otvorjena zadnji petek v Peoriji, je bila aoglaa no aprejeta resolucija, ki določaj Veleporota t Marionu, ki jo < . Ida rudarji priapevajo eden odato alej obtožila 66 rudarjev ki dobroitek >V0je mezde _ #250,000 me- dva policaja, ae šo ni lotila sečno — v obrambni sklad za avo-| ' '.",' e,« Lesterja. je tovariše, ki so in že bodo obto-Washington, D. O. (Fed. Press, ženi rsdi smrti stavkokazov inl^jj BO TRGOVSKA ZBORNI0A fitabni poročevslec.) — Senator gardistov, ki so padli v bitki v| DELILA JUSTIOOf Kobinson iz Arkanaaaa je v dve Herrinu dne 22. junija. Rcaoluoi- uri trajajočem govoru povdarjal. j» jc bila sprejeta na apel pred-i Mtrion ni _ (F , VrQUi da Daufkartpjsva eodnijaka pre- sednika Fr. Farringtona, ki je de- Mtud Minerv). L Rudarji in poved propada, ker kr« uatavno jait da je treba nekaj atoriti za L al i požtcni prebivalci okraja zajamčene pravice državljanov. | dosego poštene iri neprUtranske ^^n v jSžnem iLZ« Senator Wataon iz Indiane je obravnave proti obtoženim ru- radovedni, kdaj eo veleporota Šepetal s senatorjem Kellogom iz|darjem. ■ g h* j Minnesote, na kar je skušsl podreti Robinsonovo kritiko. Dcjsl je: "Zelo obžalujem vsako razpravo o tem vprašanju tukaj sli kje drugje,-dokler sodišča ne izrečejo zadnje odločitve o njem. Hodnijaka prepoved je začaana, in zaslišanje na prošnjo justičnega tajnika, da poetane trajna, se ne vrši do prihodnjega tedna. Mislim, da je vasks rsspravs v tem Času nespodobna. Javnih argumentov ne ame biti, ki bi vplivali na sodišče." Robinsan se je nasmehnil temu poizkusu ss potlačenje ljudskega spravi nad W. J. Lesterja, bivšega lastnika odprte jame pri Herrian, ki jc poelal gardiate in atavkokasc tja in e tem provociral ktrvopre-litje. Do zdaj zaaleduje veleporota le tiato, ki ao ubili 19 stavkoka zov in stražnikov; poriici treh »H^hair u radarjev -ki so pstt Duschak je spremenil I padli in rtdi deiar jc >ledll uko. rvoje mnenje: prvič je rskel, jIvanl maMker — še niso prišli ns vrsto. Ali sploh pridejo? Rudsrji bi rsdi vedeli. zsksj veleporota ne pokliče ns sesUŠa nje tistih gospodov, katero mrliškoogledna porota poatavfla v avitlo luč odgovornosti zs prelito M—BH Jackson, Calif. — Danes (pon-|kri. Med temi je tudi WiUiam J, protesta proti taktiki administra- deljek 11. septembre) zjutraj sts I Lester, predsednik družbe, katera cije. Mnogi poslušslci na galeriji, pretekla dva tedna, odkar je is- je lastnik dotičnega pramogovn • pripadajoči med voditelje delav- bruhnil ogenj v tukajšnjem sls- ks; pravzaprav je pester družba stvs, so ss smejsli, ko se je Wst-|tem rudniku Argonsutu. Tskrat in lastnik. Kakor poročsjo, js te ds rudsrji aiso voš šivi, drugič pa pravi, da eo. ČUDNA IGRA NA RAČUN UBOGIH DELAVCEV. Sesttle, W aah. — (Federated >nss.) — Bivši poslsnoi v legi-Slaturi države Waahington eo pred kratkim čaaom izpovedali na nekem političnem sestanku slede Če: Dve tretjini zemljiških posestnikov v državi ne plačujejo nobenega davka; bankrotirani pogod beniki ai pomagajo na noge c državnim denarjem; novi poslan ei ao brca moči, ker jima vladajoča mašina kmalu zvsše roke; po ^ovica poslancev ne ve, kaj ae pravzaprav godi v zbornici) od eeki, ki jih laberejo politični boaje goepodarijo v zbornici; v vsakem aaaedanju je dovoljenih miljone dolarjev ia dršavne blagajn« avrho korupcije. Velika krika aa Grškem KonštanUn gleda, SMIRNA ji PADLA; R1VOLTA NA GRŠKIM. SOVI DOKAZI V SAC00-VANZETTIJEV1 AFERI. • ,j - a i f« DRŽAVNIM OBLASTIM Ol PO LIOUI SO BILI ti SDAVNBJ ZNANI. lil ^ i' 'i. ^ H Odvetniki obtošsaih Italijanov so ri Izvedeli sanja po naključju. Boeton, Mass. (D. N- S.)—"Ti možje niso v nobeni sveži p umorom. Jaz sem vozil avtomobil,ob času uboja pri čevljarski tovsrn v South Brsintreeju. Ssoco in "Rmčua ji prikehala n all/AVlTI' JBUn.&^i Arn 4« n»A*llnJr KSKor smo noairj arani na raznioi s vsbmi državami ^linc v mož. Prciak.ll bomo tud - I rudnik poln ogljenčev. kislina, vjJJ^ ^^ ^^ ^ ^ Lesterja in družba al ■ KaaMnto« n n K™«t« bateri je vssko življenje nemogo-""'0 T™'",,™ T waanlngton, D. O. — Nemčija - . J vil™. penije in Williema J. J* prenehala izmenjavati denarne * ^r^t^mj^ najdemo, da je »akasrfes i nemi driSvsaU, sara- Mle količkaj prenehala tudi pogaja- Odgovoren, ne bomo es obotsvljeli »li tega eo -------, . "Ja s poštnim uradom Združenih J* rtnn)ru držav za Izmenjavo poštnih denar Vaakdo Icli, da bi bili ruderji »ih nakaznic med Združenimi dr- rss še živi. Dobro je tudi, ds se *avaml ln Nsmčijo tolažijo šens, otroci in eorodniki Vzroke zs U pojsv je leksti v rudarjev. ds ss jim vllvs upenje stvs, so ss smejan, ko se jc wat- tem rudniku Argonautu. Takrst in lastnik. Kakor poročajo, jo Le-3 v DOUm »»muosju. » son jezil, poleg je pa bil še oči- Uo poročali, da je ostalo v spod- ater prodal jamo in izjavil, da ne|VtBI®Ui nbU imeU 0 vidno v zadregi. njih rovih rudnika 48 rudarjev, ki mara več imeti nobenega opravke plYka 1 nJim " "Začaana sodnijska prepoved, se nUo mogU rešiti, ker sta pla v Herrinu. Kljub temu toši okraj . c»»nikfrski poročevalci ao bil ki je zdaj uveljavljena, povzroča men in dim zaprla ishod skozi Williamson za odškodnino v vso- a"™00 iw»enadeni, ko je mrs. veliko krivico ameriškemu ljud- glavni jamič (šaht), drugega iz- ti $219,765. stvu," je odgovoril Robinson. hoda pa ni. Pozneje je bilo to što "Uradniki družbe Sputhsrn NeŠa dolžnost js, da protestiramo vilo znižano na 47, oziroma 4€ niionois Coal Co. so neposredno in proti začasnemu ali trajnemu sta- mož. posredno sskrivili smrt tsh po- nju te vrste kršeujs naših ustav- Ves ta čas — dva tedna — je kojnfckov," se je glasil pravorek nih svobodščin." . Ua delu rešilni moštvo y trMt jmrliškooglcdne porote dne 25. ju> Watson je povdsrjal, da je ns- krsjih: vrtsjo predor iz soe^dnja-jnfjt 1.1. "Priporočamo, da se uve-stala veliks potreba za tako pre- ga rudnika Kcnnedyja, in aicer v de preiakava in obtožijo odgovor-poved, ker je tranaportacija v ne- dveh krajih, iatočaano pa gaaijo ni posamezniki in družba." varnoeti, da zaatane. ogenj od zgoraj v glavnem jami- Priporočilo mrliškoogledne ko. Ko je Wataon trdil, da je Clay- Mo*tvo še nikjer ni dosegloIronerjeve porote ae do danca še tonov zakon ne prepoveduje vladi Pri vrtanju predorov so ni vpoštevalo. In najbrž ao ne bo, izdajati aodnijakih prepovedi v neprenehoma nove težkoče; naj- ako bo illinoiska trgovska zborni-delavskih sporih, mu je senator prvo so morsli prebiti debelo ste- ea razpolagala z juatico kakor jc Robinzon dokazal', da je prenehal «o k betone, potem ieo ai eekali pričela. čitatl postavo pri točki, ki prepo- P«t skozi živo skslo, nato morajo Preiakava pred veleporoto jo veduje tako delo vladi, Wstson I čistiti zapuščene rove, ki eo polni odkrila, da ao bili člani Ameriške j« na to odgovoril da se oeebno šelezne in lesene nevlsko ter bla- legije med stavkokazi. Po listi-nc strinja z določbami v proti- ta. aah, ki ao jih našli pri mrličih, je trustjanskem zakonu, ki delajo Prvi teden jc šc živelo upanje, pnfilo ha dan, da jo bil neki Anto-take izjeme za delavstvo. da so rudsrji, ki so ostsll na dnuhio Mulkovieh član Amerifike le "Ker ae aoaator ne strinjs a rudaika, morda še pri življenju, ftjs in rsvnotako Robert Marsh postavo, šc ne poatoji vzrok, da bi Nato ao poročali o "strelnih sig- Mogoče jih jo bilo še več. jo sodišča ne apolnjcvala," je od- nelih" v Argonautu, ki so utrdili Marion, 111. — V petek 8. sep govoril Robinson. upenje. Potem so bili signsli za- tembra jc veleporota obtožila še Robinaon je opozarjal renat na nikani. Drugi teden ni bilo več 21 ruderjev, nsto ei je pa vzels dejstvo, da so vsi inteligentni dosti upanja, toda konfuzua po- odmor do 18. aeptembra. Vseh časniki soglasno obaodili Daug- ročila ao ao nsdsljevala. Enkrat akupaj jc zdaj obtoženih 59 mož, hertjrjevo aodnljako prepoved, so rekli, da rešilno moštvo izgo- med katerimi je 57 unijskih ru-Povdarjal je, da adminiatfacija ni tovi predor v enem dnevu aH karjev. Obtoženi ao umora stavko-bila nikdar nepriatranska napram dveh, drugič je bilo poročilo, da Uiov m gardistov, ssrot^ in mo-St raj kar jem in š?leznlškim pred- bo vzelo več čaea. Zadnje poroči- tenja javnega miru. Novi obto-sodnikom lo družbe ee glasi, da bo predor šenei ao izključno val Američani Huddlestonovs predlog., ki do- dokončsn v enem tednu. in bivajo v Herrinu in okolici Ws, da se odpokličejo zvezni Največjo konfuznoet jc ps Predsednik veleporote John sodniki in kabinetni člani, ki krši- družba dels v jsvnost zsdnjo so- Stewsrt Je po Izreku obtožnic in jo v ustavi zajamčene pravice, in boto, ko je naznanila, da je M nsznsailu, ds jc preiskava ■»»•l^n-polcg nej ae še kaznujejo z dc temelju preizksvc dognano, ds eo dirsns do 18. septembrs, izjavil šc nemo globo in ječo do deset let, vsi rudarji v Argonautu šc živi in sledeče: j« bils odkazana zborničnemu I skupina rešilnege moštva, ki prva "VelcporoIs žel popravit, acn lustičnemu odacku V odacku ima- prodre v zaprt rudnik, dobi timent, ki je zevladal po deželi, jo republikanci večino in zeradi $5000 nagrade. Preiakavo je vodil da j« njena pretakava pristna tega jo ne bodo vzeli na dnevni kemični veščsk L. H. Duachak, ki eka in pod političnim in drugim ■ red je baje dognal, da ni v rudniku vplivom. To ni resnica. Naša pre najmanjšega znamenja gnitja člo- i*k*T* i* absolutno neprietren Ivsikik trapsl 8rnrt' unijekih rudarjev Dan poprej', v petek je pa isti Hoaft poevetill ravno toliko pU v v nalel nJe kakor smo doslej smrti ns isreči obtožto." premogovna komisija. Jessie H. Dodson, izrekla omenjene besede, rekoč, da jih je govor njen soprog Willi*m F. Dodson od katenga sa je zakonsko ločila. Dodson zdaj odalušuje kasen ot treh do pot let v državni ječi v Gharlestoumu, ker je ukradel avtomobil. Ukredeni avtomobil je bil laatnina višjega sodnika Web-ster Thaycrja iz Worcosterjs, ki je predsedoval znsnl obravnavi v Dedbamu, pri kateri ata bila de* lsvsks orgsnizstorjs Nicola Ssoso in Bsrtolomeo Vsnsctti spoznsna krivim umors. Ko so vprašali odvetnike Sacco in . Vsnzettije, ako jim Jc kaj znsno o tsm bahsnju Dodsona, da jc vozil banditeki svtomobil, so odvetniki rekli, da jim je bila stvsr znsns, toda tu so šc stvsri, ki jih js trčim dognati. Odvetniki Italijanskih delsvcov vedo pred vsem, ds so dršsvne oblasti ln policijs pred njimi ns ksj meeeccv vedele za to bahanje. Toda odvetniki eo za atvsr Izvedeli po naključju. Policiji se ni rde-!o vredno obvestiti odvetnike ob-tožencev ali obtošence aamc, da ao ji znane stvsri, ki ju oproste. Dodson zdsj sedi samo zaradi enega ukradenega avtomobila, v resnici pa postoje vzroki, da jc zspleten nejmsnj v sedemdeset takih tatvin, pri katerih ao bili ukradeni avtomobili Huickovega sisteme. Kajti njegova specijali-teta je bile, da Jc krsdel te vrste avtomobile. Ravno tako je pa tudi znano, da so se banditje poelnžili avtomobila Huickovega sistema, ko so v Rraintrcju umorili Frede rlck Psrmcntcrja in Alczander BcrardelUja, ki ja Ml ukraden dne 23. novembra 1919 v Need-hamu. V Needhamu jc bil pa Dod-son doma. V ravno Istem času ao bile ukradene tri avtomobilčke plošče, ki neznanjajo štev. Ileen-ee, pnv v bližini Dodsonovega doma. Dooštna uslužbenca in neka potni ea. Soaraša ae je pripetila na v obupe na srca do zadnjega trc-l Weshlngton, D. C. — Henatcks |,j|a obtožena umora. Pri tsj pri notka — toda glavno lelja tukaj- zbornlea je v petek epr-jele Bo-jui,^ I>«daon napravil isjavo, da šnjlh rudarjev jc, da bi laatniki rakovo predlogo za uaUaovitev ^ V0a|, baadltski svtomobil. rudnika ln javni uradniki, ki so premogovne komisije, ki ima pro Važno js, ds državno pravdni odgovorni za varnoet delavcev učevati problem premogovne in- fcvo ni akušalo nikdar eprevltl pod zemljo, bolj delali ln manj duetrijc In priporočiti kongreen govorili. Vsa znemenja kažejo, de |»kone za rešitev teh problemov imajo lactniki Argoneuta zelo alobo rel. Prava preriekave, ako zdaj pride, aaorda odkrije, do eo ee lactniki bolj brigali kakor pa za rudarje. zlato Ckiaago ia okolico i V torek ae-atalno. Lahki severaovskodni ve-t rovi. Tempcratara v zadnjih 24. arekt najvišja U, najnižja SS. Hoiaec izide ob 636, zaide ob 7 07. banditeki avUnaobil v zveso s obtošeneena, doairavno je to obljubilo w " začetku obravnave, Kljub temu ata bila obo»š*n»a ■pora«na krivim, ker je Mla a-etvarjena teka atmfia/ere, da po atoji velika aevarnoet ze pomao Mft nasilnih dejanj ia kriminsl nih činov. Izginil je ttidl Kraetas O. Wiht.,- v, še dvakrat obsojen slo člnee, posnan tudi pod imenom Oarloe K. Coodridge, katerege jc državno pnvdništvo poalužilo kot pričo proti Haceu in Vsnzetti Ju. Imeli eo ga v okrejni Ječi dvs ali tri dtd, kar so Čoksli na po trebne listine iz držsvs Ncu Vork, da ga Izroče newyorŠkim oblastim. V tej državi je 1HI obto šen tetvlne. Na to eo ga obloet Izpustile na njegovo l*eaedo. Kome J eo ga izpustili, je iaginll avo Jo peto ženo, deeinvno jc imel več aknv obdelanega aveta. Razne Kapriocžcne lajava pra vi jo, da jih j# štirideect, potrdijo de je priča Goodrteh v reealel Wbiin*-y, znan krivopriartnik, jr že aedel-v euburtieki državni ječi ia elmirekl poboljšereleiei. Wbltnex je U prelomil dano beaido, da e<* H^ ljše ko je po-begali is Maseaehusettea takoj po keušaai obravaavi. razmere so prl&le na rszpra« vo v sveznem svstralskcm psrls-mentu. Ministrski predsednik Hughes ni tsjil teh rszmer, smpak opravičeval se je, da take obtežbe nspeljujejo vodo ns\illn Nemčl-je, ki še nI prenehsls upati, ds Sopet pridobi ts teritorij nszsj, Psriainent jc scvsda videl zadevo v drugi luči In je določil petdeset tisoč dolarjev za zdnvatveno sIuž!h> ns otoku. Parlament Je po ostri kritiki dslavskih poslsneev izjavil, da smatra zdravje domačinov na važao reč iu da je dolžnost vlade, da ekrbl tako aa domačior na otoku, da zaalužl priznanje od Hge narodov sa svojo oskrbo, AVSTRALSKI SODNIKI SO TU« DI SILO OBČUTLJIVI.,. Wolliagtoa, Nova Zelandija. — Alekaander Galbralth, Hen novo-zclamleke komunističn« stranke, je obdržavai predavanje o pred-metu "Poguba kapitalizma", '/a-radi tega predavanja j« Idi greti-ren in prigneli so ga pred policij, akega sodnika, ki ga j« oliaodil nS slo pet iu dvsjaet dolsrjev denarne slobe Hodnik je evojo tožim u-temeljil, ds bi predavanj« lahko povzročilo nezakonite čine Katno tako oo sodili evojočeeno in pred vojno burkonaki so;kliki. voditelji napravili malo napako. Naii ljudje bi morali pri sc-Kadar b«rao ulruleni vsi, tedaj,jah zahtevati svoje ljudi ki bi | tudi naši voditelji ae bode dela jih podnčevali v pravem duhu jII aapak km «edaj zato pe se ne Lahko trdim, da »r« prtvedel na Mnemo sedaj podajati aaaaj "I/-, pravi |»t na stotine Hrvatov ia »'rt' U *J-i*"tneev. pa naj ae eden teh o I »kalimo, de smo •rčni. ka se gre glasi, da ki ga bil napeljeval na •sa dobrobit nas in naših strok, neprave pot v delavskem giba- nju. Vseeno nimam nobenega pri-znanja zato, čeprav aem moral pri tem eč mest in moja druiina jc z m.Jao trpsls. Večina onih, ki sem zanje trpel in jih nsučsvsl, me sedaj prezira, a še sem voljan trpeti. Danes ne moren več dobiti proatora za delo, kjer bi kotel aam in Uko moram ostati, kjer sem. Vae to mi nič ni, le boli me, da aem vzlic vsemu prisadevanjupreziran od bratov delavcev. — Kosljn, Wssk — Skoro pet polnih meaeccv je proilo, da ec živa dala ni Javila is te naaelbi-ne, kar tudi ni isgledslo za potrebno. Vse je v redu odnosno v naii okolici, kjer moramo reči, da vai stojimo solidarno, vsi smo kot eden. Nekaj jih je priilo sem, da uatvarijo red in mir v prilog kompaniji, pa ni priilo do nika-kih nemirov tekom cele borbe, ki smo jo imeli pet mesecev. Vse, mislim, da bo mirno izteklo tudi teh par dni, po katerih vse ksže, ds bo stsvks dokončana. Kdo bo dobil zauinicof Mislim, da mi rudarji, ps vzlic temu ni treba, da'bi se piaiili. Podjet-nati naie zahteve, ako hočejo, da niki morajo na vsak način pris-se bomo vrnili k delu. Dokazali smo ailo delavskega razreda, kako jaka jc, Če »e organizira in delavatvo skupno nastopi. Dne 25. avgusta smo imeli na Roalynu »kupno sejo od vseh v bližnji okolici živečih rudarjev. Svrha tega ahoda jc bila, da uradniki nalaga lokala it. 2510 raz-tolmačijo zaključke konference v Clevelandu in pogoja zaključe-nja stavke. Človek bi bil mislil, da se bo ns tej seji govorilo ss-mo o elevelandski pogodbi, toda ne samo to, razprsvljslo se je tudi mnogo o glssovsnju za di-striktni odbor, ki se jc vrlilo dne 26. avgusta. Ns shodu se torej nI mnogo govorilo o konferenci v Clevelandu, bilo je samo mnogo razprsvljsnjs in slsvospevov, kako mnogo so storili odborniki za člane organizacija in za delavstvo sploh. Pri shodu je prvi prijel zs be sedo predsednik loksls 2510 in rekel, ds jc pogodbs podpisana do 1. aprila 1923 in za to dobo bo izbran odbor, ki bo izdelal plačilno lestvico za v bodoče. Dalje je ie govoril sebi v prilog in proti svojim opozicijonslcem, posebno proti Martinu Flsjzlku, ki je tudi kandidat tega distrikta. V glavnem se je njegov govor nanašal proti M. Flajziku, njegovemu protikandidatu, ki je bil nekoč predsednik tega distrikta. Pravil je, da navzoči ie ne poznajo Flajzika, in našteval njegove grehe. Mnogo zlega je veel povedati o njem, kot o človeku, ki ne pozna žuljev članov organizacije in je ikodjjiv. Nikar naj ga torej ne volijo. Najlepše je bilo, da je potem nastopil Flajzik sam in povedal, če je komu kaj ns tem, ds izve zs njegovo preteklost, naj se informira pri lokalu njegove unije Vse govorjenje njegovega opozicijo-nalca je rekel, da je lopovsko in navajal razloge ca to. Pojasnjeval je udeležencem, da ni imel tolikih dohodkov in nI delal korump-cijonalno kot je rekel o njem predgovornik, potem pa šc vprašal predgovornika, če H ne ve, kdaj je dobil $250 in dve poaodi žganja. Na tako vprašanje je odmeval smeh. Flajzik jc šc rekel prisotnim, če kdo ne veruje v njegove trditve, da mu lahko pripelje priče, da bodo dokazale. Še drugo je Flajzik vpraševal predgovornika, če ae spominja dogodkov v kartašnici, pijanosti in drugega, s katerimi vprašanji je odkrival predgovornikovo prete-klost. . Ne bom še drugega vlačil na dan. kaj vse sta drug drugemu o-čitala govornika, niti nočem tega komentirati, čitatelji si sami lakko ustvarijo sodbo, kaki ao ti prvaki, delavski voditelji, in ds jc treba z vso opreznostjo paziti kako vodijo posel organizacije, ki upada v njihov delokrog. Kakor hitro se pokaže, da kateri ssne-marja svojo službo in ne dela za korieti delavstva, bilo bi ga tre-ha takoj odstraniti iz organizacije ali vsaj z vodilnega mceta. Kruta je borba aa obstanek, v tej borbi iraamo nešteta nasprot nikov in po dolgotrajni borbi, •mo se utrdili, obsorje se je ko-likortoliko razjasnilo in iskuinje ■o nas naučile, kako nam je treba misliti in delati, zato pa ne bomo nikdar več trpeli v svojih srvdak pijavk, obračunali bomo z vsakim takaj. če se bo izkazal, da je naa protnik delavstva. NVglede na to. kako mastna je njegova plača, vsak ho isletel Is organisaeijc, ee ae bo delal tako kot boa*> mi ho-teli. Shod in wja, ki smo j0 dne 25. avguata, je bila tudi v namen, da se izravna malo »p,)r I UJ ga imamo rudarji a premog«r! skimi delodajalci. Ne bom o teui razpravljal na iiroko. psč p« ho. čem omeniti dogodljaj tegs d&e ki je značilen za nas rudarje. Okoli enajste ure dopoldne atu opazil malo skupino ljudi, ki j« čezdalje postajala večja i ponu*. nil aem se bližje, da kom videl, kaj aa je pripietilo in opazil, ds i! majo v avoji sredi stavkokazs, ki Jc baje priiel is Bilihema, Wnsh. Opravičeval se jc, ds so mu doku. fienti ostali v Cle Blumu, Wa»h eni, ki so ga obkrožili, pa so dvigali nad njim pesti. Oglasila «ts se dva, naj ga pustijo in ds spremita dole, v avrho, da se pre. pričajo, če res ni stavkokazil. Šli so tja, a tedaj se jc sačel obkro. ženi zopet izgovarjati, da so mu dokumenti ostali v Seattlu, Wath. Spet ao gs pripeljsli na shod v Roslyn, ds se bo tsm oprostil pred prisotnimi, zakaj je prej ls. gal. Pri tem se je oglasil nek mU. di človek, ki je povedal, da gs videl, ko je bil na straženju. Doka zalo se je, da je čisto navsdca stavkokaz in voditelji shoda io uj na Žalost mnogokaterega po. kazuli vrata. Skočil je skozi vra. ta, mnogi navzoči atavkarji ps zs njim. Tekal je po mestu in v neko prodajalno, od tam pa skozi ud-nja vrata na avtomobil, odkoder ga je odpeljal policaj in tako re. šil pred bunkami. Mislim, ds m nikdar več nc bo vrnil ns Roilvn. Tako bi moral biti iz vsake ns. selbinc odpremljen deherni stav. kokaz in kmalu, mialim, da bi ne bilo več onih, ki tržejo kruh od ust nedolžnim otrokom. — J. Majnarich. Revolucija ii Briskane. Arthur Brisbane, znani piiee uvodnikov v Hearstovib listih ia liberalni kritik političnih in eko-nomskih razmer, se Jc pred neksj dnevi spravil nad članek v glasi, lu železničarskih organizacij "Ls. bor', ki se peča z nekim intervju-vom mladega Corneliusa Vsnder-bilta glede nekih priprav v sme. riiki armadi. Mladi Vanderbilt, prapravnuk železniškega kraljs in milijonarja Vanderbilta, oprav 1 ja takole^-bolj za šport postransko reportersko službo pri nekem listu. Njegov intervju, ki ga je deloma ponstisnil in komentiral omenjeni list "Lsbor", ie glzii? 14 Iz pozivnih vojsških virov sem poučen, ds so v teku priprave za obrsmbo proti notranjim nemirom. Vojni depsrtment je pripravljen nsstopiti v dsvsnj« stih urah proti vsakemu izbruhu^ Orožje, ki je izbrano za pno o. brambno črto, so granate s Mirnim plinom, lahke zračne bombe, strojnice in tsnki. . . . Topovi niso praktični, ker bi naredili veli-^ ko škodo na laatnini. Namen teh* priprav jc, potlačiti vstajo in re-volto, nc pa uničevati lastnino. .. Dalje sem poučen, ds so vsa pove-Ijs in navodila vojnega depar-menta že pripravljena in se lahko takoj brzojavijo poveljnikom v okrožjih devetih zborov. Med (trugirai je povelje, da morajo vojaki takoj stroljati, in siefr streljati, da ubijejo. Nobene mi-losti ne sme biti, kadar so izgredi v teku." Opazka urednika že1ezniČsrskr| ga glasila "Labor" se glasit 'Vojni departraent Je zelo previden in ne misli na slepo de-strukcijo. Število delavcev, ki •« lahko pobijejo in ranijo, nlros no-bene meje, ampak lastnins ne ame biti poŠko^ovsns. Zato ne bodo rabili "topov." Brisbane pa pravi: "Čemu to govorjenje o pripravah proti re-belnemu delavstvu t Čemu to besedičenje o revoluciji! Lahko »o izgredi, tods revolucije ne bo — ssj to generacijo šc ne. V trma-di bi tudi morali imeti več parne-ti In ne bi smeli govoriti o pol" janju ljudi na tak način, da se ne poškoduje privatna lastnins Četudi imajo to v načrtu, n« b« smeli govoriti c tem t Delavci v Združenih dršavsk I-ms jo osemdeset glasov na vssk»h sto. Ako imajo glavo na pravem koncu, je armada njihova In lahko delajo t njo, kar hočejo lahko povečajo armado na milj°n mol ali pa znižajo na enega vojska. Delavei dalje lakko počnejo c tovarnami, rndaikl In druz^ lastnino kar hočejo, kajti davfm zakoni so lakko sskovl konfiskacije, sko kole kongres. Vse te lahko doeeiejo delavei brez trm »sa-elje, samo le ksfejo — h aam-reč posvetijo volitvam toliko pe-Inje kolikor izbiranja alamnik«. kadar ga kupujejo na epaisla«* Brisbanove besede ne petrebs- j*jo 11 DELAVSKEGA SVETA............. JC ,u "uvrU"" 1*,u" (Federated PrtU), ! n* in ravno Uko J« bil« za plomb« tafa premoženja malo manj kot bogefcietaa"! Zvišanj« mosds. Utsh Coppcr tompanj, ki ima velike bakrene rudnike v Binghsmu, Utak, jc svi iiila mezdo rudarjem za 50 centov dnevno. Družba jc bila prisiljene to storiti, ker ni mogls več dobiti delavcev za staro mezdo. Kovinarji na HorreHtem ao na svojem 17. zboru v Kristianiji sklenili, da ae ue pridrušijo am Mcrdamski, ne moakovaki strokovni intcrnecionall. V norveški*) jeklarskih in Šclezarskih tovar ji a h vlada velika brezposelnost in kovinarji so bili pred kratkim pri siljeni sprejeti 25 odstokov zni taaja mfpde* Obdržali pa ao 48-urno delo v tednu. . Prooes proti rudarjem v Zapad ni Virgin i ji se jc ponovil zadnji teden. Rudar W*lter Allen, obtožen izdaje vsled prisostovanja ob r. lenem pohodu v okraju Lo iran lansko leto, je zdaj na vrsti. 0bruvrniva bo trajala več tednov. Delavska volilna lmmpaaja. Socialistična stranka v Iowl jc od prla volilno kampanjo za jesen ske volitve z velikim piknikom v Burlingtonu. * Dr. Perry Kngle* kandidat za governorja, jc bil glavni govornik. Zmaga čepičarjev. Unija čepi Čarjcv in klobučarjev v St. Jo-icpMi, Mi h., jc izšla smsgovits iz stavke. DruŠba js bila priailje-na obdržati staro mezdo in zvišati mezdo onim delavcem, ki so do-fitj prcjemsli manj kakor določa linijska lcstvica. Industrialni nnionisem. Državna delavska federacija v Nebra-ski je ns svoji konvenciji v Oma-hi zadnji teden aprejela resolucijo za reorganiziranje strokovnih unij na industrijskem temelju. Federacija zahteve, da ekeekuti va Ameriške delavske federacije jim prej skliče konferenco veeh mednarodnih unij v svrho, da sc izdela načrt sa amalgamiranje unij po industrijah. I&den sam delegat je glssovsl proti resoluciji: To je že tretja državna federacija, ki ao'je izrekla sa industrijsko formo organizacije. Drugi federaciji sta v Miipesoti in Wiaeon-sinu. MHobo Nesrs", glasilo hobotov ki izhaja v St. Louisu, ims na na Movni strani svoje heptctnberske številke aledeči motto: Don't •< ab, go fiahing" (ne stsvkokazi-te, rajši ribarite). DANIŠ SB IZKAŽE: AU HIB AU STAVK Al BO Komunistični kongres v Moskvi Moskvs. — (Fedeff Prem,) — Ortrti kongres komunistične, oziroma tretje internacionele ss o-tvori v Moskvi 7. novembre ns d«n pctlctnlce obstsnks Sovjet-ske Uuaijc. Ako vse dežele, v katerih obuto j i komunistična stranka, Peljejo delegate, bo ssftopanlh 56 dežol. Preliminarni dnevni rad, katerega jc predložila cksekutlva, je ricdcči.* taktika internacionele; program internacionele in njenih najvažnejših sekcij (Italija, Nem-"ja, Francija, Čohoslovskijs, Japonska, Amerika, Norveška in Bolgarija); agrarna vprašanja; problemi trade unij; izobrazbe; mladinake lnterneeionele; zadeve v Orientu. Rudarji odobrili pogodbo. Mezdna pogodba med rudarji na polju trdega premoga in operatorji J' l>i'« ratificirana na konvenciji v Wi'hrsbaru, Pe., v soboto. Ktivka 155,000 rudarjev je p tem l«o i'"ana. -i Razne vestL CERKVENO PBSMOŽENJE JB ' VRNJENO BOf0". JnatNU tajnik pravi, da je njena sovražna lastnina ' "božja lastnina"! ^ aahlngton, D. C. — Justični f«jtiik Daughertjr ja aopet preee-javnost ne s kekim novim ' »džunkšnom", temveč s odlo-*°m. ki nima para v zgodovini "vlomih držav. Del je nevodile •skrbnika zaplenjene eovrašne ^tmne — zaplemba ee je Isvrtt-meti vojpo — ds nej vrne madžarski reformirani eerkvi v ' ^velandu vrednotne lunine, ki v rokah oakrbnika kot eovraft-n* 'aatniaa. Vrednoet dotičnik > »pirjav aa eeni ne okrog 120.000 ! -'M»rji m ae ob izbruku vojne ne '"•jsli v ogrski Generalni k rodit banki v (levelandu j banka je ia caatepuiea eeaenjeae rarkva v '"H finaalsHk etrerafc. '^ugkeftf pravi f eveje« ed-'"k«, da "ja rrrkten« pramožr nav«e«adaje le«tnlna Boga m vsled tega ja Časnikarski poročevalci ss trudi jo sastonj, da isvedo kaj saneslji vega. Chicago, DI — Zastonj'ao ae trudili časnika rak i poročevalci in silili v voditelje stavko in železniške predsednike z vprašanji, ako imajo glasovi o izravnavi železni-("arska stavke reanico aa podlago. Jewell, predsednik železniškega departmenta v Ameriški delavski federaciji, ja rekel čaanikarakhn poročevalcem; "Do pondeljka nimam kaj povedati." Sitni čaanikarski poročevalci niso bili zsdovoljni a tem odgovorom in vprašali so Danici Willar-da, predeadniks Baltimore & Ohio železniške družbe, če ao govorice o bližajoči izravnavi atavke resnične. Prejeli ao odgovor, kakršnega jim je podal Jenell. Ko Sc Časnikarski poročevalci prejeli taks odgovora, so pričeli sestavljati poročila po svoje. Is igrevsti so pričeli navadne potcsc, ki nimajo drugega nsmens kot na« polniti kolone dnevnika a čtivom. Tako je na primer neki čaanikar-aki poročevalec "intervjuval" A. P. Banksa, prcdaednika Elgin, Jo liet in Kastam železnice, kako je z izravnavo stavke. Ravnatelj mu jc hitro povedal, da ae uslužbenci te železnice že vrnejo v pondeljek na delo. Zadovoljen s tem odgovo* rom, sc jo poročoveslcc najbrž' 4 usedel na letalo' in poletel v Jo-liet, kjer je sopet "intervjuval" stsvkujoce železničarje. Voditelji stavke eo mu ps rekli, da so vretc stavkarjeV oele. Najbolj je čaanikarsks poroče vslee oznsčil Jefcell ob svdjem prihodu v Chicago, ko so silili vsnj, de nsj poda kskšno izjavo, kajti Jewell je odgovoril sitne žrm« "Publicistika js škodila i mino,) cm tednu neši stvari. In mi smo se odločili, da no podamo nobeno izjave, dokler jo ne avtorizi rs naš mezdni cdbor. Mogoče se to zgodi v pondeljek zvečer, mo goče v torek sveSer. Zapustiti vas moram, de dolste svoje laatne sa kljuike". S temi bcaodami ao bili časni ksrski poročevalci* odpravljeni, ki so na to delali svoje ssključke, ki so večinoms storjeni ns napačnih potezah. IZSBLJNIKOM V AVSTRALIJI PONUJAJO SRAMOTNO NIZKE MlZDE. . Melbonrne, Avstralija. — Tovarnarji in drugi podjetniki po nujsjo izseljnikom. ki prlhsjsjo is Anglije v Avstralijo, sramotno ni zke mezde. Prclsksvs žvezne vlsde je dognsla, ds so detsvcu z Ženo in družino plsčevsli za delo ns fsrmah od $3.50 do $5.00 ns te den. Hrano je prejemal samo de lavec, njegove Žena in otroci so se morali pa asmi prehrsnjevsti s pičlo mesdo. Izseljnlki so večinoms služili v svetovni vojni v brit-ski armadi, katere eo izvsbili v Avstralijo s lafnjivimi obljubami. Delavske strokovne orpanizeci je protestirajo po vsej Avstraliji proti neeramiumu izkerilčanju Iz-aeljnikov. Poleg so organizirani delavci povdsrjsll. da prihod no. vih izaoljnlkov le pomnožujc armado brezpoeelnih delavcev v A v-etraliji. Apelirali so ns dolsvstvo v Angliji, ds nsj poduči v čeeo-pfaju delavstvo o razmerah v Av atraliji. Teko izkorišča britaki kapital! zem britake delavee. ker kapitalizem ne pezna narodnosti, ampsk prisns aamo profite. pričakujejo, da bodo lafollettovci glajpvali g« Bergerja v novembru Ako bo Berger sopet isvoljen v kongres, ker večinoms pričakujejo vsi, tedaj bo lshko preizkusil člane kougrsshe zbornice, ako so pri volji pripoznati, da je vojna končana. Dvakrat ao mu odklonili sedež v kongresu. Berger bo sopet prišel v kongresno zbornico in vojni fsnstiki ga bodo morali sprejeti, ali pa pričeti znove s bojem, ki m> gs pričeli Še v letu 1919. la follitta jb Štreno norm jonautim politikom. Wa*iagtoa, d. o. (Ped. Preee.) Zamge La Polletta v Wieeonainu pri primarnih volitvah je allno po-parila profeeijonalne političarje, Uko de ae sdej boje, da todi po gori Ke'logg v Mbineeotl napram kandidatu delevake farmarake stranka. Kelloggovi prijatelji ee že edružnjejo, de rasvijejo svoje W ra KHlogga. Oni priznajo, de jim je I* Polletova zmaga ške* dovela, ker bo nčinkovels ns fsr-msrje v Minnesoti, toda priprav I jeni ee ee bojevali, dokler h'tka ni izgubljena. ~ Z glasom a U Foilrtovi zmagi je deepeie tndi pereMIo. de je ao-e altot Berger nomiairaa kaadida ton v potom kenjrr«i'fBi toldnam PRODUKCIJA PREMOGA JB PO8KO0ILA. Washingtoa, D. 0. (Fcd. Press.) — Zvesni geologični biro ppročs, da je produkcija premoga v zadnjem tednu ravno tako poskočils, kakor je hitro padla po prvem e-prilu, ko je pričela stsvka. Vzroke za ta pojav je iskati v dejstvu, de slo premogovniški podjetniki pri* šteli ns clevelandeki sporazum. Biro praVi dalje, da je v neunij-Bklh diatriktih južnega in srednje-gs gorovja Appalsehias v Penn* sylvaniji produkcija sestala, ker želeiniške družbe ne morejo do-vašati voa k rudniku. Rudniki dobe lo 65 odetotkov vosov od nor* male. Revno teko prihajajo pritošbe o pomanjkanju šolesniških vos is Vshodnega Ohio in Zapedne Vir-ginije. Teko so se vsroki, ki učln-kujejo ne produkcijo premoga, spremenili čes noč. Preje ni bilo človeške delovne moči, ki bi pro-ducirala premog, sdaj pa nl želez-niških vozov, ds prevažajo premog v njih. SMBiNA PRIZADEVANJA t* LBZNldKB DRUŽBE. Ohampaign, m. — Organizirani delavci ae amejejo prizadevanju Illinois Central šelesniške družbe, ki hoče iz etavkokazev ustvariti tako orgsnlsaeijo, kot je prlsnans po transportnem sskonu Is lete 1920. Ustava te nove stavkokašks organizacije določa, da člani ts organizacije, ki so pod jurisdikeljo delovodja sli delevniškegs super* Intendente, Izvolijo vaako leto v juliju tri ssstopniks kot lokslni odbor sa dobo enege leta. Volitve so tajne, toda vrše ee tako kot določita splošni odbor in vrhovni superintendent. Izid volitev mora potrditi delovodja. V pravilih nI besede, ki bi branile odsloviti uslužbence ferez vzroke. Ako dclevcl niso zadovoljil, jim ostane edina praviea, ds puste delo. ** Delsvcl, ki mislijo samostojno in niso postsli podrepnikl evojih delodsjaleev, ne bodo nikder sprejeli tske orgenlzacije. železniška družba ee lehko pri-zsdeva, da ustsnovi tako orgsni-zscijo. Privržence bo dobils le med stavkokesl. Po končen! stavki ps taka orgealseeija ne bo dr-šsls en dan. radodarni sbnatob Waahington, D. 0. (Federated Preaa). — Senatorju Tovrhsendu grozi pores od strani Herbsrt E. Bskcrjs. delavskega farmarake ge kandidata pri primernih volitvah. Senator je pa naenkrat postal selo radodsren in šell, de ss rszdsls vojne potrebščine in me-terijel v vrednosti ene miljerde dolarjev med razne države. Ts msterijsl in notrcbščinc sa naj resdele zeetonj. Senatni odsek za voješke zsde ve še ni poročal o Tovrnsendovi predlogi In nsjbrž tudi ne bo po-ročsl pred primernimi volltvemi. Časnikarski noročevslel ps vseeno prikasevajo etvsr tako, kakor da ns mer sva senetor Tewn-aend podsritl smerlškrmu ljudstvu eno mlljardo dolarjev, de jim olejše trdo butaro. To ae je zgodilo prvikrat, de 'aaj ae derllo le javne blegajne v porabi po ksadidstu. ds ee ljod> stvu priporoči v ponovno izvoli- lir. CESTNI ROPARIKI UMOR.. Ofttf, Ind. — Brata Ferdinand In John Rldgebird, pr vi eter 1» let, e drugI mlajši njega, ata ee vračala domov proti Wlaeonainu. Preživela ata nekaj tednov ae počitnicah v M lah Iga po poč,tnieah ata ee pa odlo čile., de grame pel domov. Zvečer me rezpele svoj šotor ob državni eeetl. V tem šotoru ata ju napadla (dva saseoraka baadita la me ja a- Z ENO PRRJBNO POTEZO JB ŠPANSKA VLADA RAZBILA OROANIZAOUO POŠTNIH USLUŽBENCEV. Parts, Praa. dpenakl uradniki uradniki ao sastavkeli ne poseben način. Ostali niso doma,I ampak piatna ao ee doetavljela redno edraaatom. Ravno tako tudi druge pošiljatve. Ampak ualuŽ-benci niso pritianili pečete na znamke, da ao jih počiljatclji lahko še cukrat sil pa večkrat porabili. Španski vladi js nastala s tem | ogromna škods, a mesto da se je pogsjala s stavksrji, je izdsls dekret, s ksterim je raspustila organizacijo poštnih ualužbencev in določila oatrs kazni sa tlstegs, ki poizkusi snova organizirati poštne uslužbence. vjmm^r Starmkš Narsiia Podporna Jcdooli Uaia»«rl)«•« i. s#ell« 1Mb Ukor«, ir. J»«ljo ISO? « ŠHUri ||li««i«. KAKŠNE SO AMERIŠKE JEČE San Quentln, Callf. — (Feder. Press.) — Tu sledi odlomek u pisma, ki jo bilo vtlbotspljeno is tukajšnje dršsvne kasnitnice. Znano je namreč, da so oblasti ic večkrat ostro ssvrnile pritošbe aoper gnile rssmere v tsj ksznllnl ci. Odgovor je vselej bil, ds je j^čs v San Quentlnu ''selo idcjsl na ječa", moderna akozlnakos in sanitarna. Odlomek dokazuje drugače: "Nahajam ae v oddelku ss starce. Zdravnik poaoti ta del se voda dnevno in se navsdno selo jesi, ali njegova jesa ns pomaga nič. Rasmere tukaj so strašne. Za vsa jatniks je ena ssm kopalns banja. Eden jetnik je umrl vša-raj. Ta jstnik je bil še ves gnil v al c 4* sifilisa, kljub temu se je dnevno kopal v sameati banji in navadno so ost sli sa njim koščki njegovega gnilega mess v banji. Zdravi jetniki spe na slsmnieeh in se odevajo I koeoi, ki so jih prej imeli bolniki. Koci niti slam nlco niso nikdsr sterilizirane. Celico nisč nikdsr dodobra očiŠftsne in precrsfiene." Kaj ne, selo idejeins, moderne in sanitarna jsčat GLAVNI IT AN i »0*40 gO. LAWNDALK AVZ., CHICAGO. ILLINOIS, Iivršavalni odbori UPRAVNI ODtEKi Predsednik Vle««oi Calakar, »adprsč«ad«lh Aadra« VMrUh. R. P. D V, Baa M. Joh»«tow», P«., gt. Itlsi MtHkav T.rk. tojolk helaHba« eddelk« BUa H«v.k. «1 iJLm V.,ritk, .radalk «UilU Joi« Zevw«i. Maa Msn, Bo« 1SS, B«kl, MIm., aa miiiani mik« Saa«, saas i. win.kH«« giH muuk. Nadaorni odbori Som rok. SSOO ProM«r Ar«., Člavekad, O , Wltlkas Iklo^imf it. Clalr ll« Clavalaad« Okl«. Zdmiitveni odbor t a? sa te w- Ja«. Sbak, 1101 K. esra s»., d«raM OkU. VRHOVNI ZDRAVNUti Dr. P. J. Kara, IM Si. Clalr ArH CUv^aad, 0» e |l. adbaralM, ki delaj« v glavaam sn4s, Pra*3£lš£?SV¥. ?n B^sTtS^ aC^sSSS^ t... VaTzADSVB V BVRZI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI aa aašlljaii aa aarfor» Blagejalštvo S. N. K j* SUT-Se u. Ubadal« Ar«., ChU»«, Tli, Vaa eHtošb« alada aaalevaaja v gl. larriaealaem adaeea a« ««J p«lll|«J« ■m.L r.l.M. ■tiJiiJBlfci >JLml llaaf ■«.!«« |a u,,.! ▼iP^gRtftSSjftt R ^ - Vm4~ w«ae, sm v, map oa*t afasjHaa sh« Vol Jaotll k ^mI —t.l »«l«tl UmI^U U iglgk kop ve, de odkrijejo tajnost kontro-ls spolov, tsko ds se bi poljubno rodili dsčki, ksterih js dgnes msnj kot deklle. ..... ^ i Delavci In mali trgovci« Nejteensjša vss simpstljs In koopersoije bi morala vesati or-gsnislrane dslsvoe in msle trgov* oa. To je one male trgovee, ki jik j4 na stotlns in tleoče in si morajo s delom svojlk rok kot drugI dftlavsl ter ubijsnjem svojs glave služIti msli dobiček, ki ga i-msjo pri rszpečsvsnju živeža in podobne dro^nsrijs, ds s« • tsm preživljajo. • Ta velike srmada mslih trgov* eev služi družbi kot delavstvo, ki resdsluje blsgo, to so grooerl* sti, peki, trgovci s msnufsktur-nim blagom In drugI trgovei s mešanim blagom. Ta vsllks msss trgoveev je navesans izključno ne drugo še mnogo večjo maee dele vet va, ki tvori pretežno ve^i no prebivalstva in si mora slušiti svoj kruh s opravljanjem mezdne* ga dela. Orgsnlsseije mezdnih dslav-eev, ksterih elljl so, ds Isboljšajo svojim Člsnom žlvljenakl obstoj In gs postsvljo ns stsllšče, ki je potrebno zs človeks, bi morale toliko etrožje epelirstl ns vsllko maeo trgovcev ns drobno sa skupno delovsnje. Trgovei ee odvle* nI ed deleveev in njihovih zašla-žkov, ssto bi morali toliko rse-neje prijeti se misli, ds js potrebne skupns skeljs, ft m več dele vse prejme se svo* ja delo v plačilu, toliko več ims prof It s mali trgovee ia toliko večji je njegov dobiček ter ono gečen boljši obetoj. Neravno bi torej morali predvsem msll trgovci biti sgilni in podpirati de lsvstvo v njegovih zshtevsh, ds al Izboljša poloUj. Ce še ne Iz ss-mega človekoljublje. morali bi biti msli trgovei naklonjeni delat-atvn Iz sebičnosti in pohlepe po toliko večjem profltti. ki j" mo goč le po dobrih plačsb delsv. stvs. ^.v Neizprosno g^slo trdoeršnlh velikih trgovcev je t Praduelrej blego. ki je potrebno se člove-štvo. po niskl eenl, kolikor je mo goče. transportiraj ge kolikor besedo, dsslrsvno js ssm ravne* teko prisadst. On je ns stellšč« noorgsnlsiranega delavos. Nlka* kegs glasu nlms pri vpostavlja« nju cea njegovega eaalužks. Mo* gočni trgovei na debelo mu eno* stavno povišajo oeno sa blago, ksr pomeni tailanje njegovega dobifiks, če tudi um ne neloii pri prodsjaaju nt drobno sor#f* msrno višje seno, Ae pa nslošl vt* šjo seno na blago, ga toliko ne prode in še poleg tegs je, ne pre* etano podvržen sebeljanju odjemalcev. » ■■ ■ ■ 'i..« Oeslo velikih trgoveev je tako* da se vea ledeni dsnar sa prod rt* oiranje produktov sopet v toliko večji meri vrača v njihove bU* gejne, Vaa mora slušiti njim.ia težko je reči, kdsj bo Amerika toliko organizirana, da ns bo ra* di pohlepa velikih trgoveev in mogoteev ogrožen niti najmanjši kramar več. Vse ljudstvo js prU zadeto od iskoriščsvalsev, toda samo ene skupius Je, de ee proti njim bojuje, to so orgsnizlraiil delsvel. NAZNANILO NAROČNIKOM, DBOOtt ROJAKOM IN 0U-NOM, DA JB NAŠ SA* ST0PN1K frank Blehter na potovanja P državah na zapade In js poobla* ščen pobirati nsročnlno ss dneer nlk Proavete, ter Šalimo, da mu gredo rojaki na roke in se naroča ne liet. Nadalje šelimo sporočiti, do bo obiskal vss nsše nsročnike v državi Ohio in sosednih drževsli, naš član In rojak Tony Ogrieh, kateri je peobleMen nabirati novo naročnike in sprejemsll narolnl. no od starih naročnikov, želimo, ds rojski upoštevajo to In mu pomagajo v kolikor js v njilt moči, ter se nsroče ns list Proivtla. CprsvnlŠtvo Proavete. F. Oodiaa. NAZNANILO ROJAKOM V JODBSTOWN, PA. IN OKOLICI, DA SBM ZOPET ODPBL KROJAŠKO DBLAVNIOO NA SVO-JBM PROSTORU NA 17 IRON I BET, J OBN0TOWN, PA, KAVNO NASPROTI ŽELEZNI-ŠKE POSTAJE VLJUDNO SB PRIPOROČAM STARIM Of NOVIM ODJEMALCEM, JAZ IE-DBLUJBM MOŠKE V ŽENSKE mogoče po nizki eeni In prode J gsjoBLBKB IN SPRBJMSM VSA nszsj prmlucentom po čim višji j POPRAVILA % IN OlšOBNJB eeni moreš. ' OBLEK Mali kreme r eli trgovee ns AfffON FOBTUNA, KBOJAO, , drobno asj si niksr n« goji upe-, aja. de oa ne be prlsadet «d krn ( trga gesla, ki ja v veljovl pri ve-Pripomočki, ki jih augeatirejo,|likih trgovaib. 1'ovaod > prize ao med drugimi aledeči. drševa del tudi on, kjer je prizadet m*z aaj edoptire nesakonaka la sa T dni deUvee. Ne mora respačetllkje ee nshsjs Oeorge Ivanb h, konake otroke revaik stsrlševj toliko blsgs. kor drlsvstv« na aa doma nekjr bila« Metlike, Pred vlada naj podpira aovoporočaa- eloži zedo«l»ir pleče ia elovaššeil^ meaeel j« Ml tu na \\eot ee« premija aa otroke, ki aaj ne Igralo velikih trgoveev. da je tra Freakfert, IU.. In pole« odšel a^ ba vae prodati pe aajvišjl rani. prizadrnr najbolj njega, Cene blagu mu je povišane kij ga ka p! v ianožinl, naznaniti more to svojim odjemelerm In vsekam melrm zavojčka. hI ga proda s trt JOHNgTOWW( PA. BAD BI IZVEDEL rašče čim več bo otrok v druŽiai pekojaine aa auitorc. Radikalne •ageetija, de es evede poligemlje, rti dobile velike prietaiev. Ako ae more mož preživeti ene Žene, kako nej prrfcvi več? Medte« ai aega kandidata ia saugadeij sdej*perja, a doedaj ja še niee prljrlej pa fraaeoeki učenjaki belijo gia povišano eeao, mora čuti pikre Zalo bom kvsl«JUa roje kom oko mi kdo neaimal njegov neslo *, ča bo pa on Čital ta vratieO, #taj ar mi B«*mudema ker ra pon^eti mu »mam zelo važne stvari. Joe IMrakelj, Kara, lil., Bog L (Adv ZDRAVILA V2DR2UJEJ Vjt V DRUŽINAH EVERA S otha»DQL W F. SEVERA CO. t DA 1 MAPID'., IOWA PROSVETA rideeetletno gospo Pslotord — dsnes sem p« videl koassj dvsj setletno. . . "Ah, drsgi grof. . . . rsmvet ljeve, luč, morski srtk. ..." "De, d«, morski srak. . . gospa mi je govorila o neki kosme tičai kari. "De, da, seveda! Bkoro sem pozabil nato. . . Kozmetična kura, ki jo je revno danes končala." "8am* mi je to povedala! Ni mi ps hotela izdati, za katere liste delate. Dobil sem utis, ds ns-zsdnje niti ons sama ne ve." "Mondeu, keko morate vendar mieliti, de se bo mlada dame zs-nimsls za take stvAri!" % "Tudi to je mogoče! jJsko se pa zanima za cilj mojega potovs nje. Hpračevala me je vse mogo če o M i nor k i." "Da, da, jako se zanima za Minorko I" "Se bolj pa za velikega vojvodo. Vsis sreča je samo, gospod profe»or, ds je veliki vojvode izgubil svoj preetol. Ako je fc živ , i . , oziroma, eko bi ne bil od-etavljen, bili bi goepod profesor, v nevarnosti, ds zspustits Minorko ssmi!" "Torej vi mielite, ds ss mads-me preveč zsnimivs za velikega vojvodo." "Da, vsaj tak utis eem dobil!" "In misliti li, ds bi mogls ms-dsme Pelotsrd tudi v velikem vojvodi obuditi ensko zanimanje!" Nekak zsničljlv in obenem ia-ljiv naglas je bil v tem vpraia-nju, ki gs js stsvil Filip Oollin svojemu gostu, ki je to opssil in razumel. Zato ga je to precej razburilo. . . ako bi etvsr ne bila tako čudna in zagonetna, tedaj bi skoraj mislil, da profesor Pelotsrd neksj sluti, nekaj ve. . • ali pa da ga ima Pelotard sa norea. Zato je hitro odgovoril: "O tem eem popolnoma prepričan, goepod profesor I" Filip se je obrnil, kot ds hoče pogledsti, dsli ni nikogsr v bližini, ds 11 so mornarji ns svbjih mestih, potem se je pa obrtofl k velikemu vojvodi in mirno rekel t "Malo je msnjkslo, ds nismo sinoči dobili ns krov ie potege potnike. Ako bi ne bil kerpitan Dupont tako velik antisejpit, prav tejko bi se ga ubranili." "Da, da----" "Vi poznate onega gospoda t" ?.—ren- ski Ust, ki počil ja "vojna" poro-čevelee. .. ks nasedajo ta dassa, ki ee tako selo sanims ss uaodo velikegs vojvod«, ki ga ni videU nikdar, katerega ime tako na-laič ia izzivalno pači. . . Vss je nemirna radi ajegs, niti pomisli'-U ne sme nato, da bi bil mrtov. Ze-kteva, da es morajo vsi prebival-si Minorke, katere kar lepo s lopovi titnlira, postreliti in pobiti, ske eo njemn skrivili lo les — s nsj lepi« na stvari, ds poizveduje pn samem velikem vojvodi vse poedinoeti o ajem samem, a da ! niti ne sluti, a kom govori. Bes v človeku bi se moralo nazadnje zavrteti v glavi. . . . Vee te misli eo ss vrtile v njegovi glavi z brzino električne struje; toda ia prodno si je mogel poiskati ksko pojasnilo sli odgovor, je zsgledal gospoda Pelotar-ds, ki je priiel po stopnieak, na katerik j« ssalo poprej izginUs ona. . . Gospod Pelotsrd se je za-dovoljno emejsl: "Dobro jutro, gospod grof! Ksko s« nočntite f Poraaili ste, poranilil Ravnokar mi je pravila soproga, da eta imela ie dolgo in zanimivo konfereneo." "Da, konfereneo, U jo je pa m < i osti va prekinila na tako nagel ta čuden način, da ei moram misliti, kako salo ssm jo rszisiil. Verujte ari, gospod, ds mi je neskončna Žal, ako se je ree to zgodilo, toda po asoji krivdi gotovo ne. Zagotavljam va*. . . .» da nisem kotel----" "Pomirite se, drsgi grof, ssj stvsr vendar aa bo Uko streina in nevarna* Mislim, da je morska voinja upHvala na mojo soprogo. Ravnokar mi je priznala." "Morska voinja . . . meni se pa zdi, da je mUoetivs kot rojene ns morju I" "Mogoče. . . sli stsrs resnica je, ds sta morje in iena dve u-ganki, ki jik' ae more nikdo raz-reiiti." Veliki vojtods js priznsl to -prav rad. "Prav nič ns prstirsvsts, gospod profeeor. . . lshko bi oelo trdili, ds js vsis gosps soproga ve-lika uganka! Vsekakor isns je sieer uganka, a vsis soprogs je nsjvsčja uganka med ienataj!" "Kako tof" "NI samo uganka v svoji notranjosti, tudi na zunaj je ugan-ka. Včeraj ste »i predstavili iti- Blagajna vaUkaga vojvode. Tfudi, Uc&ovru, revmatične hitro olajšate, če rabite S Istefako tporeb** je u izvinjenje. Mlm aoikpaflosC si ohnospUt fcolnJi mišic ibr udov. Kadar mM**« na stari kraj, mislite na a deaar v staži kraj istaih direktnih svtf In zanesljivimi baa- ms aa dobave < kraja ln druga aalU ss «br-navedeni na- brssa jej je sijal srameiliv, drsžesten nssmeh in blsien odsev z oči. — Božič se je nekoliko zskssnil, —a js m-čela nekoliko v zadregi, — no, aa dobro ljudi vendar ne pozablja. Evo i- goepa, to je prinesel vam, — to, Dragica , tebi, — a pozabil ni niti na goepods Lisica. V tem trenotku je Jurkioa resnično izgledala kakor pravi angelj. Vsi so ostrmeli. Lisički ja poklonilo lepo, precej elegsntao podvzglsvje, Milkovičevi je dela vezen robes z lastnoročno napravljenimi čipksmi, a Lisiču ikatljiso zs tobak. Vss to je nsprsvila ssms, koteča e tem isnenaditi svoje eostanovaloe ter pokazati jim epoitovsnjs, ki js goji do njih. Ker je ps v ssdnjih dneh imela polne roke posle sa roditelje, brate in ss-stre, samogls je dovriiti te predmete le v nsjveč-ji nsglostl in rsvno radi tega js morsls tudi ists-gs večere sepustiti družbo ter umskniti ee v svojo sobico. Vssk drugi bi ss ▼ tskem slučsju čutil v zadregi, sli Liaička ss ni. Povsem mirno, če tudi ne ponoeno, se je zshvslils Jurkiei. Zsvedsls se je veega ln ne sledi kake sadrege ni bilo na njej. Medtem sta se Lisič in Milkevičevs osvestila. Hlednja ae je ovila Jurkioi okolu vratu, ganjena je Iztisnila od nekod psr solz ter sačsla' opravičevati ss, ds ni tudi ons mislila na to ter jej tak* ne more povrniti z ničemer. Medtem je Lisička točno pogledovela vse troje predmetov. Z ostrim koncem pripognjenegs jej noea je Venomer gibala, kar je pomenilo; da jej kaj ne ugajs ns tek delik. — De |te, gospies, vseli modre volne, lepie bi iagledelo, — povsglsvjo bi bilo lepie i ps tudi ts zvezds v Člpksh ns robu morsls bi biti večje, — ee je obrnile do Jurkioe. — Ta pripomba js ranila Jurkieo. Zdele ee jej je čudua, a vrhu tega ie nedoetojno. V odgovor ni smogla niti besedico; — iele čes nekoliko je skoatisgails s rsmenl in rekle, naj ss jsj oproetl, ker čss jsj je bil krstsk, a tudi vsega potrebae-ge materijels ni mogla dobiti in tako dalje. Lieičke je bila v dno duie jesna as Jurkieo. U videvala je dobro — bila jo selo ostroumna — vso aeiaoat in dobroto v Činu tega dekleta. A ravno to jo je Ijutilo ie bolj. Ako kedaj. nverila ae je tega večera, de jej je Jurklea selo soperne. Ob tolikik prilikak i« ai je morala prisnati. da ja d«kl« viaoko nadkriljuj«. a ta ml««l jej j« bils grosns. Zelo j« akuisls prevsriti ssmo sebe t«r ss je avsrovsls. da to d«kl« ni v ničemer nad njo. O neumnež tli — paovsls js v postelji avs-jega moia. ksteregs j« reenično gonil Jnrkičia dar. sssri res mMii. ds js ons storilo to ls Bog snaj kak« dobrot« 9 Ha, — slobaost je to. — potuhnjeno* t Drasegs nsmens al lm«la. nego da naa raaiali. da na« osrassoti, ker jej mi nismo poklonili ničesar NI me ena — kača — povpraiala aaatoaj. da li pripravtme božično dreve««eef Ob t — pravi gad j«. l.*alč m b rssjeail te a« potegail sa dekl«. Očital j« leni, da je neprevična ia da «e mu sdi, kskor ds ne more trpeti Jarkiee. (Dalj« peikodnjftl) Jurklea AgičeV*. Rrvsiko spisal Ks. iandor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. (Dalja.) — K, onadva znate, sakej se vedeta tako pred svetom. A koncem kreja znste-ll vi, ds ss ne videvsts f Misli teli, ds gospioa Agičeva ai lshko kje drugje v onem čssu, ko sto vi uvsrjsni ds js v Soli t Jss snem vss I Ns sakrst in kasno svečer sem srečsl Bmiljeničs s gospico A—gi— is-vo." —Ks—s—ajt — je zakričala v čudu vsa druibs. i — A to js. Povem i« drugo. A znate kaj t Ali mi ni Bmiljsaič odpovedsl stsnovsnjs! Pa zakejf Ootovo, ker ee je Agičeva bala, da moja Mice premoti Hmlljeniče. Teko, tako je! — Ne — ne — ne govorite tako. Gospiea A-gičeve se mi no dosdevs tsks, — se je vmeial Lisič, ~ Oho! — Oho t — ao mu preetrigli beeedo vsi. — Ns dosdevs «e — ne dosdevs, — js zsČel Garsiev— A ksj js s Žuničemt % — Pst! — Pst I — se j« oglasila'Lieička. — No — no — med nsmi bodi povsdsno. Jas ne bom n«dslj«vsls. Nsvaessdnjs — bil bi vele-možni neumen, ds ne bi ssgrsbil iz polne sklede, ki sr mu ponujs. Ne govorim tegs proti njegovi osebi. Omenil sem ssmo, — ds doksiem, kdo ia kaj j« Agičeva. — Pa res, — je dostavil Lsvi, — sli je dostojno, da ga Čaka vsaeege večere o mrskn pri okna! 2c pri prost o ljudatvo js to opszilo tsr ss sgraia-lo, ker £uni<< je poročen, ona ps učiteljice, — proeim vss torej! — letine, letine, — s proeim vss, nsj se to ne Siri. Vs« to ar ta jej povedal« Meni naposled ni veejedno. kak* ae vede v moji kiii. /.ahranila arm jej »eatanke pri oknu. s*ksj kočem. — ona gs je povabila v hiio. Trmo pa ntaem mofla oporekati. Ntkomar n« mnrom pokatatj vrat, a kamn.lt upravitelja9 — Adela! — jo je prekinil Liaič. kateremu je bils vas sedeta dobm /nana. — L«po učiteljico »mu dobili! — j« doatsvil laskirt. — Ob. človeka je prav »ram. — j« menila Milkoviiava. a Lieička jej j« pritrdila. V tem kip« j« sssvond cerkveni svaa »prvič k polunočoiei. Močno, blagodoneče, cveto a« ee reskgall osaanjevalei Nje,a. ki j« dospel aa sv«t, de preasaga «mH. ds se d s raj« in reči ljudstvo B božjim naukom Ijabeti.i! V tem trenotku *e j« pojavila aa praga Jsrkir« Driala je v vsaki raki po jf4ea ssvitelu V liee je bila radeča, a m- ROJAK PAJK JE V trgovini nad 16 let, na tisoč« dolarjev raspoilje blaga po eeM Ameriki pa ae ni nikdar sUlalo da al vsak dob« polteno blag«. od naa enkrat kupi, i« kupi. PoUlja bresplačne canik« po celi Asm-rlkl sa ar«, zlatnina, arebrnina, diamante, prstan«, dali« prav« sU«n« Columbia grasaofone, alovenake in v vs«h drugih Jeiikih gramofona*« ploiče, aastav«, regalije, kap« i. £ d. On j« edini pravi saatopnik v Conemaugh, Pa., as Celumbis gramofone in plošča. , Ea ssm poskus in prepričali s« bodeta. IVAN PAJK, 24 Main St, Conamaufk, Pa. Za kukanja piva doaaa Imam« v ealogtelad, hmelj, sladkor la VS« df«C« potrab**in«. Poakuait« in SS prepričajte, da je desss pri naa, kuhani vedno U najbolj« la naie«-n«JU. Dobiti I« tudi Iblrko aodov, FRANK OGLAR, . . .I,tl ******* J« tsnaiala IS« t« j« K 4S<- i* i* f* f ako vb ti aa teto Itn fta bolj« dohodek Sa vpia la tnfonaaetj« as «kra«ta aat FRANK SAKSER STATE BANK GLAVNO ZASTOTSTVO JADRANSKE SANKE