"proletarec" je
delavski list za
/
misleče čit'atelje
PROLETAREC
Official Organ Yugo*lav Feileralion, S. I\--(Sunilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
- - glasilo - -prosvetne matice j. s. z.
JT — NO 1537.
CHICAGO, ILL., 24. FEBRUARJA <Febru.ry 24), 1937.
Publ»*lwd We«'kly at 2301 8. Uwnd*I« Ave. LETO—VOL. XXXII.
AMERIŠKO DELAVSTVO PRED TEŽKIMI RITKAMI
KAMPANJA ZA INDUSTRIALNE UNIJE IMA NASPROTNIKE NA VSEH KONCIH IN KRAJIH
Družbam uslužni sodniki izdajajo sodne prepovedi natančno po njihovih željah
Hitler smeši ameriške kapitaliste — češ — čemu ne uporabite mojih metod! — Vada je mikavna
V PROŠLEM voilnem boju, ki je bil končan novembra lan* »ko leto z izvolitvijo Roosevelta ao takozvani progresivc' in voditelji naprednih delavskih unij smatrali, da se pri čne za delavsko gibanje svetlejša doba.
"Sedeče99 stavke
Izvolitev predsednika, pa če je ae tako liberalen, ne po-meni ničesar, ako ga ne podpre kongres. Rooseveit je voditelj dmokratske stranke. Vsi njegovi ljudje so kandidirali z geslom, da so prijatelji delavcev in farmarjev in za socialne reforme. Dobili so ogromno večino in kontrolo v vseh Zed. državah. Torej je bila to "delavska" zmaga in delavstvo bi moralo biti na vsak način zadovoljno.
Toda kar iznenada so se pojavile "sedeče" stavke. Kapitalisti pravijo, da je to zunanja "importacija" in vsled tega "neameriška" metoda. V senatu in v poslanski zbornici bo se oglasili zastopniki izkoriščevalcev z odprtimi predlogami, da se naj "sedeče" stavke prepove — to je, da se proti njim mobilizira federalna sodiča in armado, v slučaju, da bi "sedeči" stavkarji ne hote?i ubogati sodnikovih ukazov, kot se je dogodile v Flintu, Mich., dalje v North Chicagu, v Indiani in raznih drugih krajih.
"Brez boja ni zmage"
Delavstvo v vsaki deželi si je pridobilo vse, kar ima, z borbo. Ta je bila vsakovrstna; izkoriščane množice so ae v despe ratnesti poslužile vsakojakih metod, oziroma, spustile so se va nje vsled cbupa, neglede, kaj pride — češ, slabše kot je ne more biti!
Sedanji stavkovni boji v tej deželi dokazujejo, da se delodajalci niso v ničemer spremenili. Hočejo profit in pokornosl svojih delavcev. Zahtevajo postave, ki jim naj ta privilegij protektirajo. Hočejo vse edino sebi v korist. Čudijo se, kake si delavci sploh upajo kaj zahtevati! Mar niso zadovoljni, da delajo? Kaj hočejo več!
John L. Lewis "črna ovca99
"SEDEČA" STAVKA VERNIKOV V MEHIKI
tfttflP
] Nevtralnost Zed. držav in blokada
okrog Španije je pomoč fašistom
'- ,t
Zločin velesil nad špansko ustavno vlado. — Pokornost Francije angleški vnanji politiki. — Italijani in Nemci skupno stražijo špansko obrežje
Kontra: evolucija španskega ašizma pod poveljstvom ge-rerala Franca divja osmi me-| 4ec". Par sto ti>o? Špancev, med ijimi tisoče žen in otrok, je bi-* 'o ubitih. Krasne zgradbe v Madridu in mnogih drugih ipanskih mestih—ponos špan
Mehiika duhovščina povzroča vladi pri izvajanju njencf« tocialnega programa mnogo brige in tudi neprilik. Duhovščina, ki j« bila po novih cakonih prisiljena delati za preživljanje, »e novemu »tanju nikakor ri mogla privaditi. Zato je hujakala in posledica tega so bili mnogi atentati in .'mori. Tudi eden bivših predsednikov republike — Obregon —— je bil žrtev Atentata. Zdaj vlada v zakonih za omejevanje gibanja cerkve in cerkvenih obredov popušča — veliko na pritisk tistega dela mehiškega ljudstva, ki ga je duhovščina pridobila na svojo stran s tajno propagando. Ta •! ka pred-. tavlja demonstracijo peonov in drugih zavedencev, ki so v pričetku tcg> meseca rogovilili v Orizabi zoper vlado in zahtevali, da se ds cerkvi spet popolno prostost.
nah.^Na tisoče domov je razdejan U. Y< j sto tisoč ljudi je bilo ranjenih in ne&te i med njimi so za zmerom pohabljeni. Sirot, ki so v civilni vojni izgubili očete in matere, je po nevtralnih cenitvah okrog 50,-000. Beguncev je nad milijon in beda med njimi je nepopisna.
Vse to radi tega. ker je španska reakcija izprevidela, da z demokratičnimi sredstvi ne pride več do moči, ker je veči-
na ljudstva zoper njo, zato se	ukanilj v računih. Muri, ki so v
je poslužila sile, da vrže vla-	vojni klavci iz navdušenja, da
do, ki ima zaupanje velike ve-	malo takih, so v sedemmesečni
čine španske zbornice. Zadnje	vojni že skoro vsi obležali. In
volitve v španski parlament so	civilna vojna bi bila končana v
se vršile 16. februarja lansko	prilog loj al isto v že kake 3 me-
leto, Delavske in demokrati-	sece nazaj, in ko sta to nevar-
čne stranke, ki tvorijo današ-	nost zu svojega zaveznika ge-
.Jte arhitekture—so v razvali-J-Uj0 ljudsko fronto v Španiji, so nerala Franca uvidela Musso-
dotVrie 267 poslancev in na-1 lini in Hitler, sta pričela v špa-sprotne stranke 206. Večina niji z odprto intervencijo. Mus-Ijudskih strank je torej več solini je poslal na španska bo-kot zadostna, španski boga- jišča kakih 55,000 svojih naj-
I nijja |»r€»mogarj<*% v pogajanjih za iiovo pogotlbo
Kampanja med magnati za uničenje najjačje in najstarejše industrialne unije v tej deželi. — Premogarji, organizirani v UMW, pripravljeni
Nobena unija nima v zgodovini ameriškega delavstva skozi prošlih nekaj desetletij ažnejšega poglavja, kakor U. M. W. of A. Bila je v vzpodbudo stotisočem in milijonom.
Delavci, ki spravljajo na površje "črni diamant", so danes na slabšem v marsičem, kakor pred leti, posebno glede zaslužka. Delajo sedaj sicer veliko manj ur na teden, var-
Njeni člani so prispevali ter no.stne naprave so boljše
in
Ampak de!avci vendarle hočejo "več"! Ce ne bi vedel* ničesar o dividendah, ki jih prejemajo ljudje, kateri v svojih tovarnah ne opravljajo prav nikakoršnega dela, in ako ne bi videli drugih socialnih krivic, morda ne bi bilo takega nasprot-stva. Vsaj nekoč ga ni bilo v tolikšni meri. Ampak tedaj so bile stare cehovske razmere. Delavci v njih so se organizirali po strokah, in še to le malokje. Takrat je bila ta metoda pra-vilna. Porodila se je iz potrebe. Danes je daleč iz mode. Vzlic temu A. F. of L. vztraja v taktiki, da je treba delavce organizirati edino po strokah. Označba industrialna unija ji je zoprna in hoče, da se delavski svet še zmerom vrti po starodavnih cehah. Pa se noče, kajti deroči toki si zmerom izbirajo svoja pota, taka, ki so jim najbolj priročna.
Sodne prepovedi
V navalu te delavske ofenzive se je izkazalo, da tudi sodni odloki, takozvani "indžunkšni" niso več to kakor nekoč. V prošlosti se je dogajalo skoro v vsakem slučaju, da je sodnik izdal na zahtevo kompanije svojo "sodno prepoved" in unija se je umaknila pod pretvezo, da spoštuje zakon! Delavci niso verjeli in to je tradicionalni vzrok tako majhnemu zaupanju delavstva v unije in posebno še v sodišča!
Izgleda, da so mnogoteri unijski voditelji spoznali svojo zmoto in nehali verovati v svetost od kapitalistov kupljenih sodnikov. Zato danes več ne nasprotujejo masnemu piketira-nju pred tovarnami, nego ga sami organizirajo, poleg pa protektirajo "sedeče" stavkarje, kar je več ali manj nova metoda (Nadaljevanje na 5. strani.)
žrtvovali v stavkovnih bojih eč kot proporčno člani kate-ekoli druge velike unije. V. M. W. ima v svoji zgodovini eveda tudi temne strani. John I.. Le\vis, ki ima danes med voditelji ameriških unij v javno-; ti prvo mesto, je bil vsled neuspešnih stavk in nerodne taktike že toliko diskreditiran, da ! je večina poznavalcev unijske-ga pokreta smatrala, da ne pride nikoli več na površje. A '.daj je na vrhu bolj kot k da i ! prej v svojem življenju. Da-li | <o ga izučile skupšnje, ali karkoli drugega je vzrok njegovemu preobratu, dejstvo je, da ima veliko več pristašev,
pridobili so si tudi nekaj drugih ugodnosti, toda prilike delati so imeli skozi prošlih le-
pod kopalcem premoga.
4.)	Nakladalcem 13c pri-boljška na uro.
5.)	20 odstotkov zvišanja plače za mrt\o delo.
6.)	Za kopanje premoga s krampom 25c na tono pribolj-ška.
Poleg teh je predložila uni-
set ali dvanajst let tako malo. ja razne dru.?e zahteve za izda jim ni skromni zaslužek za- boljšanje delovnih razmer, iz-d ost oval niti za pičlo preživ- ravnanje »porov itd. Ijanje in so bili tisočj in tisoči Operatorji so takoj prvi dan izmed njih primorani po l tezo odvrgli vse te zahteve in pred-razmer vprašati za vladni re-|ložili svoje, v katerih hočejo,
taši, cerkveni knezi, ki tudi sa- boljših vojakov. Večinoma vsi
mi posedujejo ogromna pose-	so veterani iz etiopske vojne,
stva in industrijska podvzetja.	Nemčija ima v Španiji v Fran-
in generali -burbonske Španije	,'covi armadi kakih 15,000 do
so se ustrašili za svojo bodoč-	20,000 mož. Oba fašistična dik-
noat — za bodočnost svojih bo-	tatorja sta založila španske fa-gastev in kanijer, za svoje pa- z municijo, z letali, tanki,
lače in udobje, ki so ga uživali	plinom in drugimi vojnimi
na račun izmozgane mase, pa	sredstvi, dočim so demokrati-
so se odločili za zavraten na-	čne dežele, vključivši Zed. dr-
pad. Pred dobrimi sedmimi	žave, prepovedale dovoz oro-
meseci so ga neke noči pod-	žja, aeroplanov, in česarkoli,
vzeli po vsi Španiji hkrati. Taj-	kar služi v vojne namene, loja-
no so si podjarmili španski Ma-	listični vladi in fašistom v Špa-
roko. mobilizirali Mure in jih	niji. Ako bi sto storile tudi Ita-
poslali v Španijo, dapokolje-	Hja, Nemčija in Portugalska,
jo. kar se jim postavi po robu.	bi taka nevtralnost pomenila,
Fašistični poveljniki so bili u-	da se bi morali španski fašisti
verjeni, da bo Španija pod nji-	v vojni proti lojalistom zana-
hovo oblastjo, ako ne že prvo	Sati samo na svoje čete in svo-
noč vojne za polastitev vlade,	ja sredstva. Lojalustična vlada pa v teku nekaj dni. A so se (Nadaljevanje na 2. strani.)
KONVENCIJA SOC. STRANKE SE PRIČNE 26. MARCA V CHICAGU
Social-demokrati sklicujejo zbor meseca maja
lif.
V prošlih treh mesecih je situacija med premogarji precej boljša, a vendar še vedno zanje zelo nezadovoljiva Si :.
tla se mora delavnik zvišati na 10 ur v tednu brez zvišanja plače, in da ostane tarifa za a-kordno delo v premogovnikih nespremenjena. Na prvem in
Ameriško delavsko gibanje je na kritičnih razpotjih. Eni kot drugi skupini se je treba odločiti, kam in kako. Socialistična stranka je že po lanskih novembrskih volitvah sklenila sklicati izredno konvencijo,
bim razmeram na premogov- drugem zborovanju je bilo ka-lda bo sklepala o perečih vpra-
nih poljih, je bila »z rok ne varno kriza, ampah anarhično, neoigani/^ano stanje premogovniške industrije, in pa kon-
kot pa predsednik A. F. of L. kurenca, ki jo premogovnikom
\Vm. Green.
S tem John L. Le\visom in njegovimi pristaši v odboru U. M. W. so se dne 17. februarja pričeli pogajati na konferenci, ki je bila sklicana v Nevv Torku, zastopniki premogovniških družb iz držav Pennsylvania, \Vest Virginia, Ohio in Ken-tucky. Ponavadi je pogodba, ki je sklenjena med premogarji in operatorji v tem okrožju, nato sprejeta in pod pi-a na z malimi spremembami tudi med premogarji in kompani-jami v Illinoisu ter Indiani.
prizadevajo naravni plin, olje in elektrika, pridobivana z vodno silo. Vsled tega se je moralo desettisoče »premoga rje v podati za delom v druge obrate, a brezposelnost med ostalimi je še vedno jako občutna.
sedanjih pogajanjih s) bile zahteve unije sledeče točke :
1.)	:H) ur dela v tednu.
2.)	15 odstotkov zvišanja mezde delavcem, ki so plačani od ure.
!L) 2c priooljška na ton > iz-
kih 100 zastopnikov, približno šanjih. Pričela se bo 26. mar-polovica od vsake strani, nato1 ca v Chicagu. Volitve delega-pa so bila pogajanja omejena tov so zdaj v teku. Obravna-na manjše skupine. Mnogi ka- vala bo o vprašanju taktike, pitalisti premogovniške mag- dalje o gibanju, ki stremi usta-nate urgirajo, da se naj ne u-1 noviti splošno delavsko stran-klonejo Levvisu, pač pa se spu- ko, o odnošajih do komunistov.
ste z njim v boj, čeprav riski-rajo stavko. Lewis jim je odgovoril, da so premogarji pripravljeni tudi na stavko, in da l'M\V ni bila organizatorično in finančno po številu članstva še noben krat tako močna, kakor je danes. Sedanja pogodba i poteče 1. aprila. (V ne bo sporazum dosežen, mora biti pogodba ali podaljšana, dokler zastopniki ne sklenejo novega dogovora, ali pa bodo premogarji pozvani v stavko.
Italija ima že tri
prestolonaslednike
Italijanski prestolonaslednik je dobil sina. V povprečni družini je ta pojav vesel dogodek, a za javnost je brez pomena. V Italiji pa so temu rojstvu sku-|imaj0 'v svojem proračunu &ali dati pomen, kakršnega ni- istotako večjo vsoto za potro-ma. Kajti pravi prest o lonaa led- šek v prid oboroževanja kot nik je Mussolinijev zet gr>f I kdajkoll prej v mirnem času. Ciano.
Ob oroževanje veča prosperiteto" kovinske industrije
Sovjetske Unije, socialistične-delHVske internacionale itd.
Zadnje tri dni v maju se bo v Pittsburgh u, Pa., vršila konvencija social-demokratske federacije. Glavno nesoglasje v nji je vprašanje podpiranja kandidatov, ki so v resnici kandidati ene ali druge kapitalistične stranke. Pennsylvan-ska skupina, ki jo vodi Dar-lington Hoopes, je proti taktiki. kakršno je v zadnji volilni kampanji vodila newyorška "stara garda" in je zahteval, da ne bi smel na pittsburško
zborovanje priti nihče drugi za delegata, kot oni, ki so zoper vsakršno podpiranje kandidatov kapitalističnih strank. Prejkone bo to zadnji zbor socialdemokratov v tej deželi. Mnogi izmed njih so v delavskem gibanju ne samo veliko storili, ampak tudi mnogo prestali in žrtvovali v bojih za delavski razred. Ker pa njihova sedanja taktika ni prav nič v soglasju s tokom današnjosti, je naravno, da njihovo gibanje mora navzdol in v pozab-Ijenost. Iz razprav med socialisti pa je razvidno, da bo socialistična konvencija okrenila stranko še bolj na lev* Da-li bo v stanju tudi pojacati stranko v politično vplivno silo, je drugo vprašanje. Ako ne, se bo morala osredotočiti na političnem polju zgolj na vzgojno delo ter na organizatorično in propagandistično na linijskem polju, ob enem pa delovati za strnjenje delavskih sil v enotno delavsko politično stranko. Slednja ideja ima
med
še v.
socialisti največ prista-
Velika Britanija bo v petih letih potrošila za oboroževanje sedem milijard 500 milijonov dolarjev, ali več kot kdaj prej \vjnirni dobi, Zed. države
industrija je že par let
dan zaposlena z izdelovanjem	slo, "rajše več kanonov kakor naprav za klanje in rušenje. | masla!" II duce opaja italijan-
Delavci in inženirji v tovarnah	<ko-ljudstvo s hvalo, ker tak >
sovjetske Unije prav tako br-	junaško prenaša pomanjka-
ze, da izdelajo čimveč topov,	nje, zato, da pomaga k gi h-
letal, strojnic in druge vojne	ditvi veličine italijanskega ce-
opreme za svojo armado,	varstva.
TIMIIttti 141 llltsntl Vfltf ffl t It« M UMI I« i UMMlf ri« i urit M« Ht IMI MIHI) mitH»Htltf M H MIJIH M Itt MHIItt Militi UMIH f MM 1 ^ 1M M M M < • i U M t n IM |HI!,!HIIIIII!>l»'!|,i;
<.I \VM DOKI I I It '
» dvorani SNPJ r nrdeljo 28. feb. ob 3. poppoldne. Oddali fa bodo ir Korist "Proletarca" ifralci it Waukefana.
' M Mf MittltlMMIMtftltf IttltftlMIf IMMMI1lft4MMM99WVtffffttf#tnftlMtM99M9Vt9ftlVM9f4iMfMVt9#ftlflTlltftlfVlf tffftltttttttMIIMMMM11 MltMtUiHTtf9f f
Francija je v svojem proračunu vsote za oboroževanje zna-Knako Japonska. Vsa nemška tno zvišala in izgovarja se na ~~	Nemčijo. Italija je že zdaj ka-
kor ena sama velika vojašnica. ker je vsa militaristično organizirana. Male dežele si ja-čajo svoje armade in druge j vojne aparate kolikor na jbol jše morejo.
Vse to /re in žre, ljudstva , pa si morajo bolj in bolj zate-
noč in naciji proglasili za svoje "ge- trga^anja je vedno več.
So pa mnogi posamelhriki, ki bogate kar eez noč. Na i>ri-mer lastniki rudnikov, v katerih kopljejo železno, bakreno, svinčeno in razne druge rude. Vse te kovine se danes pretežno uporabljajo za gradnjo vojnih ladij, trdnjav, topov, strojnic, tankov, pušk itd. Koliko koristnega se bi lahko
Od 20 do 70 odstotkov slojih ,dohodkov trošijo posamezne države za militarizem. Ako bi te vsote porabile v ko-
7\iradilo z njimi! Tako pa se
rist blagostanja prebivalstva to prirodno bogastvo uporab-in se v ta namen zedinile za Ija v grenitev življenja člove-sodelovan je med seboj, name- ku in v gorostasno dobičk >nos-sto da se pripravljajo uničili nost onim, ki lastujejo i>riro-
dne vire in indust^jo. To preneha, kadar se ljudstva otre-vedneni strahu prod vojno, sejo sedanje uredbe in jo na-davki so čezdalje \isji in od- domestijo s socializmom.
druga drugo, bi imeli idealno uredbo. Tako pa so ljudstva v
KADAR SMO V STISKI-
kam se obrnemo? Vsakdo in vsi v vsakem slučaju zmerom le k svojim -r- k onim, ki so nam najbližji. Najsibo radi gmotne pomoči, ali za kakršnokoli drugo oporo, človek se v uri potrebe najprvo oglasi pri onih ljudeh, ki so njegovi po krvi, prijateljstvu in mišljenju. To je naravno pravilo. Ampak — nešteto ljudi se pritožuje, čes — moji ljudje me poznajo le v potrebi — drugače nikoli in gredo zmerom drugam. Delavski listi imajo enak vzrok za pritoževanje. Vsaj "Proletarec" ga ima. Vedno je zvest delavcem in se bori za njihove koristi. Čemu ne bi i delavci ctorili za "Proletarca" vsaj toliko, da ga bi pomagali širiti! To bi bilo njim in splošnemu delavskemu gibanju v korist!
\
tlll - I .
PROLETAREC
LIST ZA INTER£SE DELAVSKEGA »JUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Ia4«ja J««aalavaaaka Dalavika Tiakovna Dvuiba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah ca celo letu $3.00; za no! lat: $• «<
četrt leta $1.00. InosenistTe: ia celo leto $3.60; za pol let« $2.00.
z«
Vai rokopisi in oglati morajo biti v naiam uradu najpoaneje do pondeljka popoldne sa priobčit«* c številki tekočega t»d«*-■■ »s <n«	-m a t -ii	m, -t
PROLETAREC
Publiihed cvery Wednesday by the Vugoslav Workmen,f Publishing Co., Inc.
Estaiblished 1900.
POMOČ LOJAUSTOM V ŠPANIJI V HRANI IN ZDRAVILIH
Editor................................Frank Zaita.
Business Manager.................Charles Pogorelec.
SUBSC1UPT1 ON RATES: United State«: One Tear $3.00; Six Months $1.75; Three Montha $1.00.
Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
«301 S. Uwndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Tel.phoo.t ROCKWELL 2864.
Sodba nacijskega vodje o izobrazbi
KOMENTARJI
Julius Streicher je v "tretjem rajhu" načelnik kampanje hujskanja zoper žide. Hitler ga visoko ceni in zato Streicher-jeva beseda posebno nacijem veliko pomeni. Nedavno je pridigal Hitlerjevi gardi "Schutzstaffel", da bi bilo napačno, če bi si izbirala Člane le na podlagi dobrih šolskih izpričeval. "Ljudje, ki so dobili vso svojo izobrazbo iz knjig, so ljudstvu nevarni," je dejal Streicher. "Večinoma mali ljudje, ki niso obre-) = menjeni z učenostjo, so pomagali, da ima Nemčija nacijski sistem vlade in odrešenje," je poudaril.
Izobrazba se od izobrazbe razlikuje in učenost je lahko v pretirani domišljavosti kvarna domišljavcem Tn splošnosti. Ampak Streicher ni imel v mislih tega pravila ali sodbe o "učenosti". Zato je svojo točko toliko boljše zadel. Nacizem je zasluga ljudi, ki ne vedo o izobrazbi drugega, kakor kar jim pro-pagatorji napumpajo v glavo. Brez teh bi se Hitlerjev režim ne mogel danes hvaliti, da je "odrešil" Nemčijo. Rešil je kajpada njeno ljudstvo le iz "nevarnosti" resnične izobrazbe, čimbolj je ljudstvo nevedno in prejeto s propagando režima, laglje ga je izrabljati. Slavljena nemška kultura je šla torej k vragu.
Delavci v Zeti. drsavah to zbrali v pomoč lojaftt-
atom v Španiji blizu $200 000; najvačj« vaota j« bila zbrana v področju Delavskega Rdečega krti« v pmmme demokratični Španiji. Tej akciji aačoljuj« David Du« bintkjr, predsednik unije !LGW. Približno tolik«««* vso to ao zbrali delavci v Angliji. Izdatno »o »e odzvali delavci na Švedskem, ki to zbrali že da konca pr.sleg. leta nad $60,000, belgijski nad $50,000. danak. nad $30.000, nizozemski nad $20,000 in aarvežki klizu $20,. 000. Tu niso vključene vsote, ki — jik zbrali v tem letu. niti ne vsote, ki jo je zbral v pomsr Španiji fran-cotki proletariat. Ta je poslal v Španija živil, oblek ia zdravil v vrednosti nad pol milijona dalarjav, ali »eč,
kot skoro vsa druge dežel«, skupaj, izvaemži Sovjetsko Urijo, ki je po.ekno meseca novembra m decembra lojalistom v Španiji res iadatno pomagala. Mednarodna zveza transport uiti delavcev vodi v pomoč španskemu ljudstvu ia ipa »t ki lojalistični vladi svojo neodvisno akcija, iatotaka nekaj drugih organizacij. V Španiji, kolikor jo j« pod vlado lojalistev, j« zdaj že okrog 40,-OOO sirot, ki »a v civilni vojai izgubili stari« i* mora zdaj skrbeti aaaje država, kar pa ji je nemoguče. Zato m» večino tek otrok vzeli v svoje varstvo in oskrbo Francozi, Belgijci, Angleži, Cehi itd. Na tej sliki je *četa španskih lojalistev, ki uživa svoj lunč in vino po ■*itki za obrambo Madrida.
Kristus in Hitler
Hitler hoče, da se cerkev v Nemčiji asimilira nacijskim "idejam", ali pa bo zatrta in zgrajena nova. Predvsem se mora iztisniti iz svetega pisma vse židovske bajke o "izvoljenem ljudstvu", kajti resnično izvoljeno ljudstvo so arijci, židje pa zavrženci, katerim se ne sme prizanašati, nego jih je treba pokončati, da bo čimprej konec židovskega prokletstva nad človeštvom. Iz biblije je jasno, da je bil Kristus jud. Ampak v Nemčiji so biblijo popravili in v protestantskih cerkvah morajo uičiti, da je bil on sovražnik judov, iprvi prvobortelj proti judovski kugi, zato so ga judje ugrabili, kamenjali, brcali in ga končno po krivdi mehkužnega Ponoija Pilata pokončali na križu.
Stvar je torej čisto jasna. Kristus se je boril proti judom, ker pa je bil popustljiv, so ga zlahka usmrtili. Hitler nadaljuje s Kristusovim bojem. On ni "premehak", zato pošilja raje jude v smrt, namesto da bi oni njega, kakor so poslali "odrešenika tega sveta". Ampak čudno — svet še vseeno ni "odrešen"!
ANTON GARDEN:
MOSKOVSKI PROCESI V LUČI RAZPRAV MEDNARODNEGA PROLETARIATA
Skrb hierarhije za vrhovno sodišče
Katoliško hierarhijo v Zed. državah silno skrbi za bodočnost zveznega vrhovnega sodišča. "Father" Comgihlin protestira, ker se boji "diktature", če kongres sprejme Rooseveltovo priporočilo za imenovanje petih ali šestih dodatnih članov vrhovnemu sodišču. Merodajna katoliška (politična revija "America", ki izhaja v New Yorku, se trese še celo bolj kakor Cou-ghlin, pred "diktaturo", ki lahko nastane, če se Rooseveltu dopusti natlačiti vrhovno sodišče s svojimi ljudmi.
Rooseveltov predlog res ni na mestu, ker n£ reši vpraša nja, kaj vrhovno sodišče sme in kaj ne sme razveljavljati. Ampak če bo v vrhovnem sodišču petnajst namesto devet sodni kov, kakor jih je sedaj, čemu naj bi to prineslo tej deželi diktaturo? Ako bi Roosevelt zahteval, da bi vrhovno sodišče imelo samo enega sodnika, ki bi moral biti njemu pokoren, tedaj bi bil krik reakcije in katoliške hierarhije upravičen, ali pa, če bi imel tak kongres, kakor je Hitlerjev "parlament", kateremu je dovoljeno edino le ploskati, salutirati der fUhrer-ju in mu pri vsakem stavku, ki ga izgovori, pritrditi z "ja".
. če se katoliška duhovščina boji "diktature" v Zed. državah — čemu potemtakem tako ognjevito ipodpira fašistično kontrarevolucijo v Španiji? Zakaj je tako zelo naklonjena Mussoliniju in kako to, da vzlic Hitlerjevim batinam ponuja Hitlerju venomer svojo zvestobo in sodelovanje v vojni zoper "komunizem"? Uboga "Petrova skala", kako je vsa razmajana !
Največja nevarnost
Največji strah delavcev v odprtih (protiunijskih) delavnicah so špijoni. Ta mora bo odpravljena šele, ko se organizirajo in izvojujejo priznanje svoji uniji. Potem bodo družbam špijoni nepotrebni. Zdaj jih rabijo zato, da preprečijo delavcem organiziranje v uniji.
Napačen sluh
Ako bi ljudstvo poslušalo svoje prave učitelje in svetovalce, namesto zavajalce, bi svet ne bil v kotlu zablod in mizerije, kakor je danes.
Pregovor pravi, da se zlato preiskuša v ognju. Prepričanje pa takrat, kadar je treba obrniti plašč proti vetru, ali pa se okreniti nazaj.
kronan
Napredek, morda .. . Včasi so vladali po svetu večinoma ani diktatorji "po milosti božji in volji narodovi", današnji diktatorji pa se ne postavljajo s kronami ali plemenitaštvom, pa tudi na milost božjo se med njimi le redkokdo sklicuje.
(Nadaljevanje in konec.) j za nadaljne
Kaj naj si mislimo o "izpo- jces€ vedih" starih boljševikov, da so s Hitlerjevimi agenti kovali zaroto za podjarmljenje zapa-dne Rusije, predvsem Ukrajine? Kaj o njih "izpovedih", da so z japonskimi imperiali-sti kovali zaroto, da slednji dobe Sibirijo? Kaj o njih "izpovedih" o vodstvu širokopote-zne sabotaže? Na primer, da je samo eden od obtožencev v enem letu organiziral 3500 železniških nesreč — več kot povprečno devet na dan? Takega rekorda do danes ni dosegel še noben genij ne v Rusiji ne izven nje.
In kaj si naj mislimo o vsej strašni igri? "Izpovedi" nas ne vodijo do nobenega zaključka glede krivde. Bolj kot se v nje poglabljaš, bf)lj ■ neverjetne se ti zde. Ali je mogoče, da bi stari revolucionarji, katerim caristične ječe niso bile nepoznane in kateri so bili v sprednjih linijah boljševiške revolucije ter pomagali krmariti Sovjetsko unijo dolgo vrsto let ali je mogoče, da bi ti ljudje kovali zaroto z nacijskim i in japonskimi agenti proti prvi proletarski državi? Ali je mogoče, da bi bili tako naivni, da
coprniške" pro- , toda dokler dežela ne dobi delavske demokracije, toliko ča-Polno vprašanj je pred člo- *a tudi o socializmu ne moro vekom, ko premišljuje o teh biti govora. In ako se bo poli-
tragičnih dogodkih v Sovjetski uniji. "Izpovedi" so prej podobne halucinacijam kakor najmanjši realnosti. Zakaj jih je Stalin dal izsiliti? Radi širje-
tično razvijala v sedanjem pravcu, kako more pričakovati, da se bo mednarodno delavstvo v slučaju napada vrglo z ognjem velikega navdušenja in
nja opozicije proti birokrati- požrtvovanja za njeno o.bram-zmu in stahanovizmu? Bolj bo? ALi je Stalin mogoče že verjetno je, da radi opozicije pozabil, da je mednarodno de-starih boljševikov proti Stali- lavstvo boljši zaveznik Sovjet-novi skrajno oportunistični zu- ske unije kakor pa vse "obram-nanji politiki, ki se ie prav nič bne" pogodbe, katere sklene z ne loči od zunanje politike I buržvaznimi državami? Toda buržvaznih držav.	j sigurno je, da ga s "čarovniški-
Kakor je zadnje dni poročal mi procesi ne bo pridobil, Edgar Mowrer iz Pariza v Chi- marveč odtujil in razdvojil, cago Dailv New.su, prihaja v Španijo iz Rusije vedno manj
materiala, odkar je Stalin prišel do zaključka, da ni dosti u-
(Pripomba.—Kdor se hoče bolje poučiti o moskovskih procesih, naj rita "Firs; Two Mnseovv Trial-" (25r), "Kehind Moacow Trials"
panja, da bi Španija dobila v m^L-V.'!^ w't hfraft.T,rif'" in
... ' ,' ». >1omow (lOc.) Brošure dobite pri slučaju zmage nad fašizmom socialistični stranki, 549 Randolph režim, ki bi bil njemu po godu. 'St., (hicn^, III. Mowrer napoveduje, da je mo-	—------
zno, da sovjetska pomoč Španiji popolnoma preneha.
Moskovski procesi so zadali j velike rane tudi mednarodnemu delavskemu gibanju. Pred enim ali dvema letoma je izgledalo, da bo prišlo polagoma do zacelitve ran in enotna
Vabilo na zabavo društva "Slovenski dom"
Chicago, III. — Društvo "Slovenski Dom" št. 86 SNPJ vabi člane, prijatelje in znance na svojo prvo zabavo v tem letu, ki jo priredi prihodnjo soboto 27. februarja v Flei-
Listi v Chicagu so prošlo soboto poročali, da je protestiral proti stavki v tovarnah Fan-steel Metallurgical kc>-poracije pri VVaukegan u i>oleg odbornikov kompanije tudi Rev. Ju-lius (irzezinsai, župnik cerkve Holy R<>sary v North Chrcagu. Pri šerifu svojega okraja, ki je z armado ponebnih deptotijev zmetal med stavkarje toliko plinskih bomb, da mu je prpšli petek zaloga pošla, dobri župnik ni protestiral.
#
V nekaterih slovenskih ameriških listih je bilo prošle tedne porabljenega veliko prostora h prerekanjem, "ali je Bog, ali ga ni?" Vroča razprava o tem nepotrebnem "pitanju" ni pojasnila ničesar in nihče ni z njo nič dosegel. Na Vprašanje o Bogu je pokojni Maksi m Gorki v drami "Na dnu" takole odgovoril: "če verjameš vanj, je, če ne veruješ. ga ni." In tako je ostalo
tudi v omenjeni polemiki. *
"Ameriška Domovina" pravi, da ima za poravnavo stavke ivtnih delavcev največ zasluge michiganski governer Mur-ohy in s ponosom ugotavlja, da je katoličan. Ampak Mur-t>hy ni posredoval v prilog delavcev zato ker je katoličan, ampak vsled tega, ker več ali manj razume socialne probleme in potrebe delavcev. Al Smith je tudi katoličan. Oglašajo ga za najslovitejšega katoliškega lajika v tej deželi. Ampak je reakcionar in če bi bilo po njegovem, bi se unije, kakršna je na pr. unija avtnih
delavcev, s silo zatrlo.
*
"Amerikanski Slovenec" in "Ave Maria" sklicujeta po naselbinah katoliške shode, na katerih duhovniki in lajiki a-pelirajo za razširjenje omenjenih dveh listov in tolčejo po "brezvercih", "mlačneiih" in drugih nasprotnikih cerkve in katoliške misli. V tej kampanji pomagajo odborniki KSKJ, voditelji katoliških društev, vsi slovenski frančiškani, mnogi posvetni duhovniki, Janez Jerič, Tone Grd in a itd. Tudi Leo Mladič je vedno zraven. On je "večni popotnik" teh dveh od I^emonta priznanih katol ških
glasil in je vedno na razpolago, da pobere naročnine. "A-meriška Domovina", ki ne sama tudi proglaša za branilko svete cerkve in elevelandskih gospodov, ni vključena v tej organizirana kampanji za širjenje katoliškega tiska. Znano je, da je v I^emontu in pri Sv. Štefanu v Chicagu na Ph^ev-Debevčev list pisano gledajo in zamerijo tistim gospodom, ki
dopisujejo vanj.
#
Lead vi 11 sk i župnik Trunk pobija v edftorialu v "A. S." in-ternacionalizem in priporoča slovenskim in drugim jugoslovanskim delavcem, naj se postavijo na "narodno stališče".
"V internacionalitfmu so (delavci) le hlapci, sužnji drugih," pravi on in hvali hrvatskega politika dr. Mačka, ker svari hrvatske seljake in delavce pred komunizmom.
Maček in Trunk sta kajpada v veliki zmoti. Delavci v "in-ternaeionalizmu" niso sužnji drugih, postanejo pa sužnji, ako se sami postavijo, ali pa če jih kdo drugi šiloma postavi na "narodno stal šče". Dokaz *ta Nemčija in Italija, ki sta obe na skrajno "narodnem stališču", toda delavci so sužnji drugih. Pa še kako! V tako suženjstvo skuša potisniti delavce in kmete v Španiji fašistični glavar general Franco, ki je odločno za "narodno stališče"
in proti "internacionalizmu". *
SSPZ priredi prihodnje leto izlet v Jugoslavijo in priprave zanj so poverjene Cleveland-čanom. če se jim pripeti isto kot tistim čikažanom, ki so pripravljali sličen izleit v Jugoslavijo pod okriljem SNPJ, bo našim Clevelandčanom žal, da so se lotili tega i>odvzetja. — J. P.
a
če se ženski na ulici skregata in zmerjata druga drugo, jim mimoidoči ne zamerijo posebno, Češ, "babe so babe". Ampak kadar se enako lasajo možje uredniki in se obkladajo z imeni iz paglavskega leksikona, bi jim pa človek že lahko zameril. Ali pa tudi ne, kajti "uredniki so uredniki", bi lahko rekle "babe".
Nevtralnost Zed. držav in blokada okrog Španije je pomoč fašistom
(Nadaljevanje s 1. strani.)
fronte vsaj med razredno zavednim proletariatom. Ti pro- nerjevi dvorani, 1638 N. Hal-bi se zatekli k rušenju tistega, j^esi so te rane iznova odprli, sted St. Prične se ob 8. zvečer.
kar so včeraj, predvčeranjem Komunistično gibanje sedaj in že dolgo vrsto let grad iii, ne prav tako vitriolično napada
da bi se zavedali, da se s sabotažo ne more prekucniti režima, posebno Stalinovega ne? In če so kovali zarote za umor Stalina in drugih, zakaj niso tega storili, ko so bili vendar z njim čestokrat v osebnih stikih?
Vse skupaj je velikanska za-gonetka, ki v absurdnosti nima para. Nobenega dvoma ni, da so bili prikriti nasprotniki Stalinovega režima. Toda, da so imeli kakšno tajno organizacijo, zarotniško in teroristično organizacijo, moskovski procesi niso odkrili.
Se večji misterij pa je, na kakšen način jih je Stalinov režim prisilil na goreče "izpovedi". S terorizmom? Z grožnjo, da se bo maščeval nad njih družinami in sorodniki? Z avtosugestijo ali kemično hipnozo? S kakšnimi obljubami? Ali bo resnica o tem kdaj od-
t ročk iste in vse, ki ne morejo pogoltniti čarovni.ških "izpovedi", kakor je nekdaj socialiste. Imenuje jih fašistične gardiste.
Največja rana pa je zadana vsemu radikalnemu gibanju, ki stremi za preobratom iz kapitalizma v socializem. Namesto da bi se po tolikih letih razvijala v smer delavske demokracije, je pričel Stalinov režim ne samo zatirati, marveč tudi omreževati in moriti celo graditelje Sovjetske unije! V Trockijevem slučaju je celo pogazil princip političnega a-zila in s tem dal ključ vsej reakciji, da stori enako.
Namesto da bi bila Sovjetska unija inspiracija razredno zavednemu delavstvu, postaja Stalinov režim bolj in bolj absolutističen in tiranski. Iz načela proletarske diktature, katere se bo v prehodni dobi de-
krita? Zaka j je ob zaključku lavstvo moralo oprijeti za po-
prve obravnave na primer Ra-dek kričal po krvi Zinovjeva in vseh trockistov (to je danes v Rusiji vsak opozicionalec), na svoji obravnavi pa se je ke-sal svojega "hudičevega dc-a"? Zakaj ga režim ni obsodil na smrt s trinajstorico vred? Ali ga potrebuje, kakor tudi
raz fašizma, je napra/il najve čjo karikaturo. Njena "tisočkrat bolj demokratična ustava kakor jo ima katerakoli dežela" je največja prevara, dokler bo vsaka opozicija zatrta s "čarovniškimi" procesi in rc-prisalijami.
V Sovjetski uniji je kap it a-
Pripravljalni odbor zagotav Ija, da bo vsem, ki pridejo, do bro post reže no in da priložnosti za neprisiljeno zabavo ne bo nikomur primanjkovalo. Naše kuharice se pridno posvetujejo, kakšne dobrine bodo servirale gostom, in tisti, ki ste že bili na priredbah našega društva, veste, da so v tem oziru še vselej svojo nalogo iz-borno izvršile. Plesalcem bo igral znani Omerzov orkester, ki ugaja starim in mladim. Vstopnice so po 25c v predprodaji in po 35c pri blagajni.
Druga prireditev bo dne 27. marca, ko klub št. 16 JSZ priredi svojo domačo zabavo. Vršila se bo na 2250 Clybourn Ave. Več o tem pozneje. Sodrugi in prijatelji, pridite na ti dve naši prireditvi. Ob priliki vam bomo naklonjenost radevolje povrnili.
Francea Swol»ak.
bi v tem slučaju ne imela težkega stališča in vojna bi bila, kot omenjeno, že končana z njeno zmago.
Toda italijanska, nemška in portugalska vlada niso edine, ki se boje take zmage. Boji se je tudi angleška torijska vlada, dasi tega ne prizna odprto, boji se je Vatikan z vso svojo reakcionarno hierarhijo, ki jo ima razpreženo po svetu, boje se je francoski in belgijski fašisti, irski in vsi drugi re-akcionarji — na kratko, boje se je vsi, ki jih označujemo za pristaše kapitalizma.
V tem položaju je Sovjetska Unija nudila španskim lojali-stom meseca decembra in januarja v municiji in živilih zelo izdatno pomoč. Nato je z njo spet prenehala in pristala v angleški predlog, da se v ftpanijo ne dopupti nobeni strani ne prostovoljcev, ne dovoza munknje. Nalogo stračenja Španskega obrežja in španskih mej so prevzele v ta namen vse evropske velesile.
Rekli smo, ako bi to storile začetku, bi koristile lojalistični vladi. Danes je blokada o-
Zvočniki na avtih v kampanji za unije
, i	,	. , . r..	Na »liki ao zvočniki UMW na "afitacijtkih" avtih, ki jih Doiilia v do-
dva druga »htožert-. M ata Itaem zatrt d., kor-hit V i»n- mol ...u unljl< k.trr, ,„ pr(dPu4.„. * c , o si*. ,.,, j/*,.
je. j bila kaznovana le z zaporom, vadnem pojmovanju besede,
Hintu, Mich, v čaau tlavke avtnih drlavcav.
krog Španije v kori«t generalu Francu, ker je z vojnim materialom boljše založen kakor lo-jalisti. In drugič, kdo naj verjame, da bosta Italija in Nemčija, ki na podlagi sporazuma velik del španskega obrežja skupaj stražita, res nevtralni?
Francija je indirektno in tajno lojalistom veliko pomagala, posebno še francosko delavstvo, ki je poslalo v Španijo več živil, obleke, zdravil in tudi vojne opreme, kot delavstvo vseh drugih dežel skupaj, iz-VTzemši Sovjetske Unije. Ampak francoska vlada si ni upala odprto pomagati, ker mora vsled strahu pred Nemčijo in Italijo slediti diktatom angleške vnanje politike, ako si hoče ohraniti v evropskem mete-žu oporo angleške vlade. Angleški toriji niso za fašifrtično vlado v Španiji, ampak socialistične tudi nočejo. Izgleda, da računajo toriji v Iiondonu privesti svojo politiko v Španiji do takega konca, da se po izčrpanosti fašistov in lojalistov ustanovi spet kapitalistična vlada z liberalnimi smernicami — torej vlada, ki ne bo fašistična in še manj pa delavska. Vladi v Parizu je ta cilj angleških tori jev znan, a si ne more pomagati, Moskvi pa tudi ni prav nič na tem, da bi zapletla sebe in ostalo Kvropo v vojno zaradi Španije.
Tako je lojalistična vlada v Španiji po blokada še bolj prepuščena sama sebi in »zanašati se more le še na pomoč, ki ji j° bo nudilo delavstvo demokratičnih dežel z živili, zdravili in oblačili nedvomno tudi v bodoče.


VALERIJ AN PIDMOGYLNYJ j
MESTO

ii o
av ■ 1
% \
Poslovenil za "Proletarca" TONE SELISKAR
(Nadaljevanje.)
Stepan je ostal sam poleg odprtih vrat. Vreči, ki »ta mu tiščali ramena, je vrgel na p tla. čakal je, potem pa se je vsedel na veran-do. Cecta pred njim je bila prazna. Niti enega pe&a ni zatftedal, le en sam voznik je privozil mimo s spuščenimi vajeti. Pričel si je .zvijati cigareto in je zapičil vanjo vso svojo pozornost kot človek, ki se hoče na vsak na. čin henebiti mučnih misli. Počasi je oslinil rob grobega mahorkovega papirčka, pazljivo jo je zalepil in se divil svojemu proizvodu. Cigareta je bila lepo ravna, na koncu zožena, da »i jo je laglje prižgal. Ko jo je vtaknil v usta, je zavihal spodnji rob suknjiča in porinil roko v edini žep v hlačah. Krojaču se je prav gotovo smililo sukno, da bi še drugo hlačnico preluknjal. Mislil si je pač čisto pravilno, da zadostuje nekaterim ljudem en sam žep. Pretipal je v tem svojem edinem žepu vse svoje bogastvo; nož, robec, gumb, za katerega niti vedel ni. Potem je potegnil ven-kaj škatljico žigic—ki pa je bila prazna. Poslednjo vžigalico je prižgal na pristanišču. Vrgel je škatljico na tla in jo pohodil s škor-. njem.	"
Ker pa ni mogel kaditi, si je še bolj zaželel cigarete. Vstal je in stopil na cesto, če bi le zagledal kakšnega kadilca. Toda Podolska ulica je bile prazna in pusta kot poprej. Vrsta nizkih, starinskih hiš se je končavala na obrežju v razrušenih, nepobeljenih kolibah.
Zdajci ga je nekdo z verande poklical po imenu. Stepan se je zdrznil, kakor da bi ga zalotili pri slabem dejanju. Klical je Gnidyj. v— Tu bom torej živel? je pomislil Stepan in ta misel se mu je zdela prav tako nenavadna kakor oni topol, ki ga je pravkar opazii.
Gnidyj pa ga ni peljal v hišo temveč na dvorišče, kjer so bili hlevi.Stopal je za njim in gledal v njegov hrbet. Trgovec je bil malce grbast in je imel tenke noge. Bil je srednje rasti, toda njegove suhe noge so se mu zdele dolge in krhke. Kako lahko je zlomiti take noge! je nenadoma pomislil Stepan.
Poleg hleva je Gnidyj odklenil vrata m dejal:
—	Tule boste stanovali.
Stepan je pogledal preko njegovih ramen v majhno čumnato. B la je skromna mizarska delavnica. Ob steni je stal skobeljnik, na policah je ležalo različno orodje. Na drugi steni se je svetlikalo majhno okence. Dišalo je po oblancih in svežem lesu. Fant se je začudil takšnemu bivališču in je vprašal:
—	Ali tukaj —?
Gnidyj je rožljal s ključi, obrnil svoja očala vanj in dejal:
—	Saj najbrže ne bo za dolgo —? Njegov obraz je bil ves pokrit z gubami.
In nekaj pritajenega je bilo v njegovih očeh.
Stepan je s strahom stopil v kamro in položil v kot svoji culi. Ko se je upognil je skozi
špranjo med deskami opazil svoje sosede _
dve kravi, ki sta prežvekovali pri jaslih. Hlev! Torej poleg hleva bo stanoval? Kakor žival, kakor prava živina? Začutil je, kako jnu je naglo zaplapolalo srce in kako mu je *ri planila v lice. Ko se je zravnal je bil in ponižan. Pogledal je v Gnidyjev brezbarvni obraz, za katerim ni bilo slutiti nobene želje, nobene misli. Pa je vendar čutil v sebi premoč nad tem človekom.
Dajte mi ognja! je dejal. Kadil bi rad! Gnidyj je odkimal z glavo. -- Ne kadim. Bodite oprezni, tu je les! Priprl je vrata in ko je odšel, je še slišal nekaj hipov rožljanje ključev. Zdaj se jc na Siroko prestopil po kamri. Vsak korak je odmeval kakor v svarilo. Taknega ponižanja ni Pričakoval. Pričakoval je gladu — žalitve, toda da bo imel za sosede krave — ne, tega ni pričakoval! Nekoč je pač krave pasel, toda zdaj po revoluciji, po vstaji bi ga ne »roel takšen branjevec, ta tenkobedra ničla Pognati v hlev!
Malo okence je vedno bolj temnelo. Mrak Poletnega večera ga je zagrinjal. Obstal je J* njem- žalostne strehe se je poganjal tovarniški dipinik. Črni kolobarji dima so se Rajali s šivom od rim mrakom. Kakor da bi prehajal skozi nebo v globino vsemirja.
Cigareta se mu je med prsti pretrgala in tobak raz tresel. Zvil si je drugo in stopil na dvorišče. Kaj bi omahoval! Sel bo v hišo, pogledal v kuhinji za ognjem, česa bi se sramoval? Mar so to vobče ljudje? Toda na verandi je sedel mlad mož in ko se je Stepan sklonil nad njegovo cigareto, mu je dejal:
— Vzemite si mojo!
Stepan je bil presenečen, pa je vseeno vzel prižgano cigareto. Ko je kadil, si je ogledal neznanca. Ta pa je malomarno puščal dim in ko se mu je Stepan zahvalil, je le molče prikimal z glavo prav tako, kakor da bi o nečem globoko premišljeval in nameraval tako tu presedeti do jutra.
V svoji ču mila t i se je Stepan zleknil po skobelniku in z naslado vdihaval dišeči dim, ki ga je kar omamljal. Sanjal je s priprtimi očrni in zazdelo se mu je, da je pravzaprav vse v redu. Živi pač poleg hleva. To je kvečjemu smešno. Dvakrat je potrkal h kravam, se zasmejal in odprl oči. V okencu je zagledal dimnik in nad njim jasno mlado luno.
II.
Odsvitalo se je že, ko se je Stepan prebudil in naglo skočil s skebelnika. Vse kosti so ga bolele od ležanja na goli mizi toda to ga ni motilo, le ko si je brisal oči ga je zgrabila bojazen — če le ni morda zaspal sprejemnega izpita, k,i ga bo danes polagal! Ko pa se je spomnil, da bodo pričeli z izpiti po dvanajsti uri. se je- pomiril in pretegnil. V vratu ga je ščegetalo in podrgnjl si ga je z roko.
Onkraj pregrade je bilo slišati tiho in enakomerno curljanje — krave so molzli. To ga je zdaj povsem pomirilo, kajti krave molzejo vedno zelo zgodaj. Sedel je na skobelnik. z rokami se je uprl na kolena, nagnil je glavo z razmršenimi lasmi in se predal spominom. Potankosti včerajšnjega dne so drsele mimo njega kakor po nitki. Najbrže izvira ta navada poglabljanja vase še izza časov njegovega pastirovanja, ko je pohajkoval po polju ter pletel biče in košare. Kar nič ni bil zadovoljen s seboj, ko se je spominjal včerajšnjega dne. Odkril je v sebi omahovanje in druge slične slabosti, kar bi vse skupaj lahko z eno besedo imenoval malodušje. Po lastnem prevdarku pa zato ni imel pravice ne vzroka. Saj vendar predstavlja novo silo. saj so ga vendar pozvali iz vasi v mesto k aktivnemu delu. Saj je vendar med onimi, ki so si naložili dolžnost uničiti gnilobo preteklosti in hrabro graditi novo bodočnost. Celo oni dišeči čik nekakšnega gospodiča mu je bil zdaj zopern.
Pogladil si je s čela lase in se pričel oblačiti. Sprašil je suknjič, s komolcem obrisal prah s hlač in razvezal cule. V njih je bila jedača, vojaška suknja še carskega kroja in perilo. Ko je izpraznil prvo culo si je kar z njo obrisal škornje, pljunil na usnje in odrgnil. Zdaj je bil fant od fare.
Ker se ni mogel nikjer umiti, je sklenil, da se bo po izpitu okopal v Dnjepru in si je zato zdaj pripravil zajtrk. Imel je kar dve pogači, pol puda pšenične moke, štiri funte slanine, deset kuhanih jajec in vrečico ajdove kaše. S presenečenjem je ugotovil, da premore tudi nekaj krompirjev in glasno se je zasmejal temu odkritju. Ljubil je red, zato je razložil vso to robo po skobelniku in postavil tjakaj tudi popotni kotliček. Ko pa si je hotel nare-zati kruha, se je spomnil na telesne vaje. Na vsak način je hotel pričeti dan po vseh pravilih in bilo mu je kakor da si je osvojil že vse navade in običaje nove okolice. Važno je, živeti po deločenem načinu in redu, kajti to je predpogoj za vse drugo.
Dvignil se je in pričel iskati primerno pripravo za vaje. Pograbil je klop, jo nekajkrati sunkovito vrgel kvišku, spet prestregel in se nasmehnil svoji spretnosti in prožnosti mišic. Ko je odložil klop še ni bil zadovoljen. Ljubeče si je pogladil mišice, potem pa se je odgnal od tal, se oprijel podbojev in se pričel potezati navzgor vedno hitreje, z vedno večjim naporom in vztrajnostjo. Ko se je le spustil na tla in se ves žareč od napora in zadovoljstva okrenil, je zagledal žensko z golido v roki. Gledala ga je plaho in zaskrbljeno.
(Dalje prihodnjič.)
VESELJE PO KONČANI STAVKI
■ - »
OGLAŠAJTE
V
PROLETARCU
»♦♦■MIM44
<ki zaščitni zakoni v velikem nja tu in v raznih listih, kaj obsegu odpravljeni, /kolektiv- pravzaprav je bil Cankar po ne delovne pogodbe so samo prepričanju. Kristan je bil njena papirju, delavčev zaslužek gov prijatelj, pomagala sta pa se je znižal za 20 do 25 od- 'drug drugemu pri dnevniku *totkov.	"Zarji" in drugih socialističnih
Višek v poplavi obljub, ki je | publikacijah, oba sta bila v so-
orve mesece leta 1933 zalila Nemčijo je tvorila svečana ob-iava, ki jo je dal On 17. maja 1933: "Tretje earstvo noče irugega, kot mir." Ta govor so i a cist i prestavili skoro v vse
c ia listič ni agitaciji in oba zvesta člana stranke. Kristan je v tem svojem govoru dejal, da dejstvo, da je Cankar bil član stranke, samo ob sebi ni važno. To Kristanovo izvajanje
ezike in ga razposlali nat;s- je pravilno, kajti član stranke ijenega v milijonih brošurah, je lahko in je bil že marsikdo, 3tiri leta pozneje ni nikogar ki ni imeli socialistično prepri-
Na foriiji »liki »o deklet« in moški, upoaleni pri Fither Body kompa-niji v Clevelandu, ki «o ve sporočila, da je stavka poravnana, razveselili toliko, da »o priredili javno radovanje. Dasi poravnava ni bila niti z daleč popolna, je unija vrndarle ohranila svoj prestiž in nadaljuje « orfanizato-ričnim delom.
več, ki bi ne vedel: da je edini ilj gospodarjev tretjega raj-ha, ki ga nikoli ne izpusti iz vi-lika: vojna!
Oklic, ki ga je On dne 30. ianuarja 1933 naslovil na ljudstvo, je zaključil s pozivom: "Nemško ljudstvo, daj nam štiri leta časa, potem pa nas
sodi in obsodi!" Toda obtoženi! delavstvo v Sloveniji ga je ve-
Po štirih letih neizpolnjenih nacijskih obljub
Mariborska Delavska Politika je priobčila članek o neizpolnjenih obljubah nemškega fašizma delavstvu v tretjem rajhu, ki je bil preveden iz ho-landskega socialističnega gia-"Het Volk". Naslov članka v originalu je "Sodite. . . in obsodite!" Mi ga tu v celoti pona-tiskujemo. Glasi se:
"Ob začetku nacistične diktature v Nemčiji smo culi obljube in prisege. Toda obljube se niso izpolnile, prisege prelomile.
V pozornost vzbujajočem "oklicu na nemški narod", s katerim je Hitlerjeva vlada (30. januarja 1933) začela svoje delovanje, je bilo obljubljeno: "V štirih letih mora biti nemški kmet rešen uboštva. V štirih letih mora biti brezposelnost končnoveljavno odpravljena." Nadaljna obljuba je bila skrb za "varčevanje v upravi."
Nacistični agitatorji so ob-ljubovali iizvedbo strankinega programa:
"Podržavljenje vseh tru-stov" (točka 13); "podržavljenje vseh bank" (gospodarski program z veljavnostjo takoj-nje izvedbe narodnosocialisti-j čne nemške delavske stra-nke, j str. 22) ; "vzpostavitev zdravega srednjega stanu in njegova ohranitev" (točka 10); "prenos lastništva veleblagovnic na občine (oz. samouprave—op. ur.) (točka 16); "tantijeme članom nadzorstev delniških dru&b se sploh ukinejo" (gospodarski program z veljavnostjo takojšnje izvedbe str. 25) ; "omejitev plač na največ RM 12,000 letno" (gospodarski program z veljavnostjo takojšnje izvedbe str. 26); država je "dolžna skrbeti za življen-ski obstoj državljanov" (točka 7). Agitatorji so opozarjali na to. da so Hitler in ostali voditelji NSNDS (narodno socialistične nemške delavske stranke) obljubili, da se bodo "za ceno svojega življenja brezobzirno zavzeli za izvedbo strankinega programa.
Vodja držav, orgaijizacije NSNDS dr. I)evy je zagotavl jal (v svojem oklkn z dne 2. maja 1933) : "Delavecv tvoje ustanove so nam narodnim socialistom svete in nedotakljive." Branil se je pred domnevo, kakor da bi mi (nacisti) hoteli razbiti strokovne organizacije kot take . . . Delavec, jaz ti prisegam, mi ne bomo vsega ohranili, kar obstoji, am-iak bomo zaščito in pravico delavca še povečali."
Namestnik vodje nacionalno socialistične organizacije, obratnih celic je to še podkrepil: "Nemški strokovničar! Na današnji dan ti obljubljamo, da )omo vse tvoje pravice, ki si iih grenko zaslužil i v mnogih ežkih bojih pridobil, ščitili..., da bomo težka bremena, ki jih nosiš, napravili znosljivejša.... da bomo skoro znižali tvoje o-
gromne prispevke, ne da bi ti s tem prikrajšali podpore itd." ("Arbeitertum", 15. 5. 1933.)
Od vseh teh obljub se ni izpolnila niti ena.
štiri leta po tem preiskujejo komisije tajne državne policije vsako kmečko hišo, zaple-njajo žito, odvzemajo živino, odvtzemajo poljedelskim dclav-cem žito za krmljenje perutnine in prašičev, drugorojeni sinovi in hčere z dednih kmetij morajo z beraško palico v roki zapustiti očetovo posestvo.
štiri leta kasneje imajo "tri četrtine" malih trgovcev "komaj 80 mark mesečnih dohodkov za preživljanje" na razpolago ("Braune Wirtschafts-po^t", narodno socialistična gospodarska poročevalska služba. 3. oktobrski z v. 1936) ; malim obrtnikom pa svetujejo, da svoje delavnice zapro in si poiščejo dela v tovarnah ("Frankfurter Zeitung" štev. 20/1 z dne 12. januarja 1937.)
štiri leta kasneje vlada pomanjkanje življenskih potrebščin. Sirovo maslo in mast se prodajata na karte, umetne masti (margarina) primanjkuje, nevarnost je, da bo zmanjkalo kruha.
štiri leta pozneje so prešla Številna podjetja, ki jih je država v času gospodarske krize z milijonskimi podporami rešila pred polomom, v roke zasebnikov. Samo za en del teh "narodno socialističnih" kupčij se v javnosti ve: jekleni trust je dobil denarni podpornik nacistov Th.vssen, paro-plovna družba "Argo" in ladjedelnice Deschimag ter At-laswerke so bile vrnjene privatnim lastnikom. Banki Co-merzbank in Privatbank sta prešli zopet v privatno last in s tem tudi trust veleblagovnic Karstadt. Podobna repriva-tizacija" je v teku tudi pri drugih podjetjfh.
štiri leta kasneje nezaposlenost še ni "končnoveljavno premagana" — nasprotno 4 do 5V* milijona brezposelnih išče zaman dela in zaslužka.
štiri leta kasneje predstavlja nacistična birokracija ogromen aparat, ki mu ga ni para na svetu, vlečejo nacistični prvaki ogromne plače, si zidajo palače, hiše v podeželju in kupujejo posestva bivših plemi-čev.
štiri leta kasneje dobivajo člani nadzorstva delniških družb tantijeme v skoro dvakrat višjem iznosu kot poprej.
štiri leta kasneje obstojajo pač trdno povezane organizacije podjetnikov, toda niti ena strokovna organizacija več: o-bratna zastopstva so odpravljena. težko priborjeno delavsko pravo uničeno, socialno zavarovanje i>oslabšano, zavarovanje zoper brezposelnost okrnjeno na minimum.
štiri leta kasneje so odtegljaji od zaslužka dvakrat višji, podpore hudo znižane, delav-
se boje sodbe, štiri leta že se plazijo ogleduhi po mestnih u-licah, nadzorujejo tajni policisti obrate, divjajo policisti po podeželskih cestah, štiri leta že prenašajo strokovničarji, socialisti in borci za svobodo trpinčenja v koncentracijskih taboriščih, štiri leta že so izpostavljeni nemški delavci, kmet in meščan trpinčenju in umiranju. štiri leta že je v Nemčiji svobodna beseda prepovedana — obtoženec je zaprl svojega sodnika v ječo.
Nad jubilejnimi svečanostmi nacistične diktature leže sence umorjenih.
Sodite in . . . obsodite!"
Etbin Kristan o Cankarju
čanje, ampak mu je bilo včla-njenje le nekaj vrhnjega — kakor suknja, da se na zunaj pokaže za socialista. Cankar pa ni bil tak član, ampak je bil socialist še predno se je tega zavedal sam, je rekel Kristan. Socialistični nazor je preveval vsa njgova dela. Organizirano
Cleveland, O. — Na prire d it vi Cankarjeve ustanove v glavnica kmalu zbrana.
dno smatralo za svojega človeka in iskrenega sodruga po prepričanju in delu.
Kristan je govoril o Cankarju ne samo kot o pisatelju, ampak kot o človeku, katerega je on intimno poznal, o njegovem boju za obstanek, oziroma o stradanju, ki ga .je bil deležen v svojem pisateljevanju namesto plačila, o toči kamenja in blata, ki je padalo nanj. V tem opisu je omenjal tudi par drugih slovenskih pisateljev, osobito Aškerca in Gregorčiča, ki sta morala posebno duševno veliko prestati v težkem vzdu-hu mahničevskega klerikalaz-ma, kateri se je razplezal po mali slovenski deželi in jo dušil.
Udeležba je bila obilna in Cankarjeva ustanova spet dobi lepo vsoto prebitka. Tajnik Medvešek in ostali odborniki se nadejajo, da bo ustanovna
nedeljo 15. februarja je bil predvajan dokaj pester program. Sodelovali so zbori, solisti, vprizorjena je bila Mole-kova enodejanka "Plačica",
Poročevalec.
Zakrivan namen
________ , "Komunizem" je cerkvi le
Fr. Slejko je deklamiral Can- pretveza, kakor ifckoriščeval-karjevo "Dunajski večeri", go-(nim slojem v splošnem, da za-vornik pa je bil Etbin Kristan, krije svoj pravi namen. Kajti Za mnoge je bil baš ta del spo- oni se v resnici ne bore proti reda —- Kristanov govor — "komunizmu", pač pa za ohra-najvažnejši, v očigled prereka-1 nitev izkoriščevalnega sistema.
Klub št. 1 J. S. Z.. CHICAGO, ILL.
V NEDELJO 28. FEBRUARJA
v dvorani SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave.
komedija v treh dejanjih
'GLAVNI DOBITEK'
Spisal Franc Lipah
Vprizori igralski zbor Slovenskega narodnega doma iz Waukegana, III.
OSKBE V IGRI:
Boštjan Brvar, profesor v (pokoju . .... Matilda, njegova žena
Branko, njun sin, tehnik.......................................
Simon Kocjančič, krojač..... .............................
Agata, njejrova žena...........................................
Vladimir Babič, ravnatelj banke .....................
Marica, njegova hči, visokoSolka ....................
Marjeta, Brvarjeva se^trična. branjevka ....... ...
Krištof, Brvarjev daljni sorodnik z dežele .....
Ančka, služkinja pri Brvarjevih .....................
Prvi dijak ......................... .....................................
Drugi dijaki............................................... ..... ......
Rudolf Skala Rozi Skala John Koffoviek Paul Peklaj Jennie Miller Andrew Možek Mimi Kirn Mary Hrovatin Frank Pezdir
Loraine Miller
* * *
Zbor "Sava"
Igro režira MARTIN JUDNIC
Suflerka MARY KORSER. — Masker FILIP GODINA Otvoritveni govor.....Charles Pogorelec
Med drugim in tretjim dejanjem »e predstavi udeležencem novi pomožni upravnik Proletarca JOSEPH DRASLER.
IM) PREDSTAVI PROSTA IN PLESNA ZABAVA
V vrhnji dvorani igra John Kochevarjev orkester in v spodnji slovenska godba treh godcev
mirr v prcrfprodaji 35c, pri Magajni lOc. PRIČETEK SPOREDA OB 3. POPOLDNE.
;
Problemi revolucionarnega socializma
Spisal Haim Kantorovitch. — Prevel Anton Garden.
I ---- —---n i^_
SMRTNA CELICA
(Nadaljevanje.)
Vse to jasno pokazuje, kakor je revolucionarna stranka bre<z moči v nerevolucionarni situaciji, tako lahko tudi revolucionarna situacija rezultira v reakciji, ako ni revolucionarne stranke, ki bi položaj izkoristila. Ako bi se razvila revolucionarna situacija v Ameriki, kjer so nedvomno važni simptomi v sodobnem ameriškem življenju, bi tukaj videli sledečo prispodobo nemške situacije :
Videli bi komunistično stranko, ki govori revolucionarno, toda nastopa po načinu najbolj konfuznega oportunizma; videli bi socialistično stranko %(ako bi bila pod kontrolo desničarjev ali stare garde), ki je opustila skoraj ves smisel boja za socializem; videli bi unij-sko gibanje, katerega kontrolirajo večinoma reakcionarni voditelji, ki bi bili najbrže pripravljeni posvetiti vse svoje energije boju proti "rdečemu strahu." Zmaga fašizma bi bila torej zagotovljena. To je nekaj, o čemer lahko vsak socialist premišlja.
Pomen proletarske diktature
V tucatih člankih in stotine govorih nam pripovedujejo, da se vsakdo izneveri demokratičnemu ali marksističnemu socializmu, kdor sprejme diktaturo proletariata kot potrebno prehodno dobo med kapitalizmom in socializmom. Neki pisatelj v desničarskem "For-vvardu", ki je čez noč odkril, kakor mnogo drugih desničarjev, da je socialdemokrat, je celo rekel, da le demagogi in laživoditelji sprejmejo principe proletarske diktature. Prostor ne dovoljuje citatov; poleg tega pa to tudi ni potrebno. Desničarski socialisti so dovolj jasno pokazali, vsaj sebi, da proletarska diktatura in socialna demokracija nimata nič skupnega.
V vsej desničarski pisavi in govorih se dela posebni vtis, da je diktatura proletariata posebna iznajdba Lenina. Ako bi ne bilo tega največjega sovražnika demokratičnega socializma, bi bilo vse dobro. Kdorkoli torej sprejme diktaturo proletariata, zamenja marksizem z leninizmom. To-!
da predno moremo diskuzirati problem diktature proletariata, moramo zopet napraviti nekoliko poleta v zgodovino socializma, da vidimo koliko je resnice v trditvah, da je Lenin izumitelj vseh naših potežkoč.
Zgodovina socializma poka-zuje, kar mora biti zelo neljubo dejstvo za naše neosocial-demokrate, tole: da ni bilo pred oktobrsko revolucijo leta 1917 nobenega socialdemokrata, nobenega marksista, nobenega demokratičnega socialista, ker so do takrat vsi socialdemokrati izpovedovali vero v proletarsko diktaturo. In kdorkoli veruje v proletarsko diktaturo, je v očeh novopečenih ameriških socialdemokratov komunist in izdajalec demokratičnega socializma. Lista teh "komunistov" se pričenja s Karlom Marxom in Friderikom Engelsom in uključuje Kaut-skyja, Mehringa, Liebknechta, Plehanova in Otona Bauerja.
Prvi. ki je postavil to "krivo vero", je bil Kari Marx. On gre celo tako daleč, da pravi, da je on v resnici le odkril že izgotovljeno teorijo razrednega boja v spisih buržvaznih zgodovinarjev in ekonomov. Edino, kar je on storil, je to, da ji je nekaj dodal.
"Dodal sem ji," izpoveduje Marx, "kot novo kontribucijo sledeče propozicije: 1), da je obstojanje razredov povito z nekaterimi fazami materialne produkcije; 2), da razredni boj resnično vodi v diktaturo proletariata; 3), da je proletarska diktatura prehod do odprave vseh razredov in do kreiranja družbe enakopravnih." (Pismo Wedemeyerju.)
Marx je srečen, da ni bil pod jurisdikcijo stare državne e-ksekutive socialistične stranke v New Yorku, ker bi bil izključen radi tako odkritega priznanja.
Kari Kautsk.v nekoliko boječe prizna, da je tudi on grešil. V svojem članku pod naslovom: "Kaj je diktatura proletariata" (Nevv Leader, 23. marca 1935) priznava, "da smo mi marksisti vedno odobravali nazor proletarske diktature. Na njej na primer bazira moje delo: 'Parlamentarizem in demokracija'." Toda dostavlja, da ni pod diktaturo
proletariata nikdar mislil, kakor zdaj izgleda, ne "diktatu-j re" niti "proletarske". V svo-! jih prejšnjih delih se ni nikdar | pobrigal, da bi bil pojasnil, da ima svojo lastno definicijo proletarske diktature. Sele zdaj je prišla "resnica" do nas. Prej je besedo rabil tako kakor vsi drugi marksisti.
Največji sovražnik boljševizma, eminentni menjševiški filozof in vodilni marksist v predvojni socialistični interna-cionali G. V. Plehanov, je bil vnet zagovornik proletarske diktature. V njegovi briljantni študiji o razvoju filozofije o razrednem boju pred Marxom in o Marxovi izpopolnitvi iste, čitamo: da je parlamentarno in legalno delo stranke (v mislih je imel social-demokratsko stranko) posebno važno radi njenega vzgojnega dela.
"To oslabuje duhovno podlago buržvazne diktature in u-stvarja duhovne razmere za možnost proletarske diktature v bodoče." (Zbrana dela, v ruščini, zv. II., str. 317-326.) lOn je seveda vedel, da so bili nekateri socialisti, tako zvani revizionisti Bernsteinove šole, ki so odklanjali diktaturo proletariata. Toda za te socialiste ni imel drugega kakor zaničevanje.
Lahko bi citirali eno socialdemokratsko avtoriteto za drugo in napolnili debelo knjigo s takimi citati. Toda gornji citati so dovolj za prepričanje vseh onih, kateri so še dostopni, da sprejetje diktature proletariata sigurno ne pomeni izdajstvo socialne demokracije. Nasprotno: oni, ki se zdaj s takim ponosom na z i vaj o za soc i a Ide m o-, krate, toda odklanjajo proletarsko diktaturo, so njeni izdajalci. Prilastili so si ime, toda zelo pazijo, da ne sprejmejo ničesar, kar to ime pomeni.
(Dalje prihodnjič.)
Tudi drsava divjo«« pelina—Wyomin8-»e j« "modernisirala". Njena
ooslanika zbornica je »prejela zakon, ki določa, da »e bo obsojence v »mrl pokončalo a plinom, namesto s elektriko, s vrvjo ali • puško. Na sliki je »oba v državni jetnišnici, kjer bodo na smrt obsojeni izgubili življenj« bre* bolečin. Plin jih bo polagoma omamil in caduiil. Edino, kar jim bo prisa. devalo muke, bo misel, da so poslani v to celico v smrt. Tak način usmrče-vanja je uvedla najprvo je sledilo se par države na vzhodi
PRVA USTAVA DELAVSKE STRANKE
V NEW Y0RKU 1
Ko so biv&i člani socialistične stranke v Nevv Yorku (starogardisti) in njih somišljeniki v odborih unij ustanovili v lanski volilni kampanji novo politično stranko
go. Ta določba ni naperjeni proti demokratski ali republj. kanski stranki, ampak le proti social ist i č ni in komu n mt^ni Tudi če se člana ADS samo o-
z imenom Ame- sumi, da je v zvezi bodisi s ko-
rican Labor Party, so obljubili,	muniatično ali socialwtieno
da ji bodo dali določen pro-	stranko, in se ga spozna krivi®
gram in ustavo po volitvah. La-	tega "prestopka", se ga mor*
ni na glasovnici ni imela nobenega svojega kandidata, pač
izključiti. I* tisti socialisti in komunisti, ki so v unijah, ka.
najprvo - če smo pravilno poučeni - država Nevada. NjilZa SOCializem. Vzrok temu je,
^u Zro v dna T r	-fker misli še naprej podpirati
lu skoro vse nadomestile vislice s električnim stolom.	• »	,	* . ,
Milwauske priredbe
Dnevno do 6. marca. Vsakdo dobrodošel
iMtimn: r IMOIMJS 4. A s
COOKING CARMVAL
Peoples Gas Building, Michigan Avenue at Adams Street
Ki je zdaj v polnem teku. Udeležite se kuharskega karnivala; 10 dni zanimivosti, katere morate videti, vštevši mlado Barbaro Je nkins, ki bo predstavljala svoje kuharske zmožnosti do 27. februarja. Uverila vas bo, da celo otrok lahko kuha kot odraftčeni kuharski izvedenec. Oglejte si veliko zbirko NOVIH 1937 fUNSKIH PEčT.
Barbara Jenkins
šestletna deklica, ki kuha kot izvedenka z 1 9 3 7 avtomatično
plinsko pečjo.
DOBITE PLINSKO PEČ!
Udeležite se ?karnfvala in pristopite v kontest! Pet krasnih plinskih peči, vsaka vredna $100, bo oddanih kot darila.
-h
tU
or>mn COOM»V constant hot wat|> . sil f NT UrMOCtATlOH 0At HCATINC
THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANV
* Al • »00 0
s
Milvvaukee, Wis.—Naš klub št. 37 JSZ se pridno pripravlja na majsko slavnost, ki se bo vršila v dvorani SST dvorani v soboto večer dne prvega maja.
Zadnja seja, ki se je vršila 11. februarja je bila velikega pomena in dobro obiskana. Predsedoval je s. John Camer.
člani so poročali o težkočah in uspehih pri razpečavanju Družinskega koledarja m druge nase literature.
Oglasov k čestitkam prvega maja imamo že veliko in jih še nabiramo.
Zato apeliram na delavstvo: Zavedajmo se svoje naloge in delujmo složno skupaj za ta veliki dan, ki nas vodi k pravici, luči in svobodi!
Naše članstvo ima pred seboj veliko in težko nalogo, to-dft s sodelovanjem bo premagalo vse ovire in praznik dne
1.	maja bomo sijajno praznovali.
Več o tej skupni manifestaciji bomo poročali pozneje. So-drujri in sodružice, ki so biLi izvoljeni v puhlicij-ski odsek, bodo nedvomno v polni meri izvršili svoje dolžnosti.
Društvo "Vijolica" št. 747 SNPJ priredi v nedeljo 28. feb. kartno zabavo in tombolo za lepe nagrade, zvečer pa bo zabava in ples. Igral bo Bd. Gallunov orkester. Zabava bo v Sparovi dvorani na 3052 W. Fond du Lac cesti. Prične se ob
2.	pop. Dobrodošli vsi.
L. Ambrozich.
PROFESOR BOŠTJAN BRVAR IN
NJEGOV "GLAVNI DOBITEK"
Kako ga je zadel in čemu ga je uporabil, bomo videli na predstavi prihodnjo nedeljo ob 3. popoldne v dvorani SNPJ
Vpokojeni »profesor Brvar i Predstava v Chicagu pri-je na stara leta tak revež, da hodnjo nedeljo 28. feb. v dvo-se pritožuje Bogu in mnogim rani SNPJ se vrši (pod pokro-svetnikom, ki mu vise na ste- viteljstvom kluba št. 1 in mo-nah ubožnega stanovanja, češ, rebitni prebitek te priredbe je le čemu sem vse to zaslužil! namenjen tiskovnemu skladu Revščina je velika zares — in j "Proletarca". Po predstavi bo učeni mož si jo olajšuje s po- udeležencem servirana večer-močjo žgane pijače. Tudi nje- ja v spodnji dvorani. Plesna gova žena je nesrečna in tar- zabava bo v obeh. V gornji bo na nad **ojim starim profe- igral J. Kochevarjev orkester, sorskim mbžem na vse prete- v spodnji pa trije slovenski ge. Le Marjeta, profesorjeva muzikanti, katere nekateri sestrična, branjevka po pokli- označujejo za "beneško god cu. je dobre volje, čeprav je bo", ker je eden izmed godcev veliko hudega pretrpela. Bra- beneški Slovenec. Na naši pri trancu prinese tu in tam sli- reditvi bodo zdaj prvič igrali vovke v tolažbo, ta »pa jo skrb- — in to same živahne domače no skrije v knjižnico, pa jo od j komade.
pa tri demokratske; namreč Itere so pridružene k Ameriflri za predsednika, podpredsedni-I delavski stranki, so teoretično ka in za governerja države njeni člani, toda ne kot posa-Nevv York. Dobila je nad 200,-j mezniki, ampak le kot člani 000 glasov. Koliko bi jih do-1 unije v celoti. Njo pa zastopa
v stranki samo njen odbor fo na konferencah posebni delegati. Ljudje, ki so v sporu v socialistični stranki toliko ko. vorili o demokraciji in se na-zvali za socialdemokrate, so dali svoji novi stranki prav malo demokracije in resnični demokratična kontrola v nji je po sedanjih njenih določbah nemogoča.
Glede nominiranja delegatov je nova ustava jako nejasna. Ko so reporterji odbor delavske stranke vprašali, koga bo podpirala v prihodnjih županskih volitvah v New Yorku, je bil odgovor, da niso o tem sklenili še ntč določnega.
Delavska stranka, v kateri bi bile unije in posamezniki, je potrebna. Toda delavska stranka, ki bi le mešetarila za mandate s kandidati drugih strank, ali iskala od njih samo koncesije in službe, bi popolnoma zgrešila svojo pravo nalogo. Da-li bo ameriška delavska stranka res delavska, ali pa le orodje newyorških unijskih voditeljev, ki bi s pomočjo te stranke pomagali do glasov kandidatom, s katerimi bi se pogodili, bo pokazala bodočnost. Začetek ni razveseljiv in prav malo obeta.
)ila, ako bi imela svoje kandidate, namesto da je pomagala demokratski stranki, je težko soditi.
Nedavno je objavila svoj pr vi program in ustavo. Je za re formiranje sodrftč, za civilne svobod&čine in socialne reforme. Ce se primerja njen program s programom angleške delavske stranke, je slednji ve iko radikalnejši, vrh tega pa je angleška del. stranka za socializem odprto, dočim nevv yorška delavska stranka ni — vsaj ne še sedaj niti v namigih
izbrane kandidate demokratske stranke,'in politike, kot je na primer sedanji newyorški župan LaGuardia.
Ameriško delavsko stranko tvorijo po novih določbah poleg unij lahko tudi posamezni člani, organizirani v poseibnih klubih, kot jih ima na primer soc. stranka, toda kontrola nad Ameriško delavsko stranko morajo imeti unije, kar pomeni odbore pridruženih unij. Noben posameznik ne more pristopiti v to delavsko stranko, ali ostati v nji, ako je član še kake druge politične stranke, ali pa v zvezi z eno ali dru-
LISTNICA
Dopisi, ki nam bi imeli biti dostavljeni od pošte v pondeljek, so bili dan zakasnjeni zaradi praznika Washinfrtonove-ga rojstnega dne. Postni raz-našalei so jih prinesli vsled tega dan pozneje, torej za objavo vj tej številki "Proletarca" prepozno.
Gradivo v Proletarcu je iola »i delavce.
tam jemlje, kadar žena ne vi di, in jo polagoma "srka". Se stričina branjevka je zanimi va ženska in vse tako izgleda da je v filozofiji veliko boljše podkovana, kakor pa njen u-čeni profesorski bratranec, k se v bedi nikakor ne more pravilno znajti.
Ampak svojo ženo zna ven darle tolažiti — skoro bolj, kakor pa povprečen profesor. Ko mu ona očita, da je imela doto, pa se je vendarle obesila na profesorja, da je zdaj nesrečna, in le kaj ji je bilo tega treba — le kam je gledala, da je bila tako nespametna, jo stari profesorski mož takole tolaži:
"Prav tako sem se tudi jaz že dostikrat vprašal. Pa kaj hočemo. Tudi slep profesor včasi dobro ženo najde . . . Ljuba moja, samo tole pomisli. Praviš, da gospo Koreno-vo, ki je vzela komija, denar razganja. Vidiš, tebe pa ne, in mene tudi ne. Poglej, kako je to dobro za naju. Da bi naju še razganjalo na stara leta! Tega nama pa res ni prav nič treba. Praviš dalje, da se Ba-bičeva vozi z avtom. Kar v časopise poglej, pa boš videla, koliko nesreč se zgodi pri takih vožnjah. Vidiš, midva se ne bova iprevmiia in nikogar povozila. Tudi to je dobro za naju, še bofj pa za tiste, ki jih bi lahko povozila."
In tako se razpletajo prizor za prizorom skozi vsa tri dejanja. Imena vlog in igralcev, ki nastopijo v njih, so v oglasu v tej številki. Prečitajte ga. Igro "Glavni dobitek" nam vprizore igralci in igralke dramskega zbora Slov. narodnega doma iz Waukegana in North Chicaga. To bo njihova tretja predstava te igre. Prvič so jo vprizorili v VVaukeganu in nato v Milvvaukeeju — na obeh odrih z velikim uspehom.
Vstopnice v predprodaji so po 35c in 40 pri blagajni. Do bite jih pri članih ter članicah kluba in v uradu Proletarca.
Slovenske predstave postajajo v naših naselbinah redka *tvar. fitatelji "Proletarca" ne prezrite te prilike. Pridite in poskrbite, da pridejo z vami tudi prijatelji in znanci. Veseli bo<te dobre igre in prijetne zabave po predstavi.
Odbor.
Iz severne Minnesote
Od kar se je železna indu-starija v Zed. državah popra vila, obratujejo njene tovarne in plavži že kakih 80 odstot-<ov svoje produktivne moči, so udi železni rudniki v severni Minnesoti precej oživeli. De-aveem to ne pomaga posebno, ker .se železno rudo spravlja na površje in v kare danes skoro s samimi mehaničnimi sredstvi. Vendar pa so razmere tu-Ji tod znatno boljše kakor ored par leti.
V odprtih majnah, iz katerih dobivajo danes pretežni el vse rude, ki jo kopljemo v Minnesoti, so doslej rabili za nakladanje rude v vagone parne in električne lopate. Inženirji, ki venomer tuhtajo, kako bi lahko naložili še več rude čimmanjšim številom delavcev, so izračunali, da bo družba prihranila, če bo ruda iz odprtih jam in iz kupov pri podzemskih rudnikih nalaga-na s korci, ki bi bili speljani po verigi od rude do vrha vagonov, v katere bi se avtomat i-no stresala brez da bi bilo reba operatorjev, kakor jih morajo imeti parne in električne lopate.
Kakor izgleda sedaj, bo šlo etos od tu več rude v razne lavže kot še kdaj prej od kar ; nastala kriza. Vzrok temu e, da se je v tej deželi posled-
nja leta prav malo gradilo, pa bodo zdaj morali pričeti, in pa da dobivajo jeklarne velika naročila tudi iz Evrope, kajti tam grade vojne ladje, topove, tanke in drugo orožje, kakor za stavo. In vse to potrebuje cele gore železa. Tudi Zed. države grade mnogo novih vojnih ladij in zanje potrebno vojno opremo.
Kot je čitateijem drugod nedvomno znano, kontrolira tu-
<<
No Pasaran!"
kajšnje železne rudnike skoro Pass)' ,Na tr* f skuša spraviti inii.^M	i\oiott/.( ^ v Popularni izdaji in se bo pro-
Ves svet se zanima za potek španske civilne vojne. Upton Sinclair, ki je v prejšnjih letih napisal več delavskih novel in razprav ter pred par leti stopil pred javnost s svojim "epič-nim" programom, s katerim ni uspel, bo v kratkem izdal novo knjigo, novelo o bojih za Madrid z gornjim imenom.—"No Pasaran!" (They Shall Not
vse jeklarski trust. Delavci so bili tod pri delu zmerom jako naganjani in plačani pa nizko. Temu neznosnemu stanju so se nekajkrat uprli in se organizirali, toda vse njihove stavke so bile s pomočjo oblasti, ki jih kontrolira drufcba, zadušene. V sedanji kampanji za organiziranje jeklarskega delavstva v teh krajih še ni kakih posebnih aktivnosti z unijo, ampak kompanija je oprezna in njeni špijoni bde, da takoj izslede, ako se kje pojavi kaka večja agitacija za unijo.
Predstav in takih reči tu nimamo in tudi drugače med nami ni več tistega življenja in navdušenja za razne akcije kakor nekoč.
Poročevalec.
dajala po 25c.
Proletarec je list, ki je m« den da ga citate.
Socialist se ne aposna po besedah, ampak po delu in v zvestobi do svojega gibanja.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURfc.: At 3724 W. 26th Stre«!
1:30—8:30; 6:30—®:30 Daiif TaL Cr«wford 221S
A t 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Dsilj Tal. Canal 1100 W«dnesday snd Sundsj by Appointments onlj Roaidonco Tol.r Cr«wford »44« If ao iniw«r — Call Auatin 5700
»immmmmmmmmmmm
FENCL*S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndnle Av«. CMcago, III.
Tol. Cra wf ord 138J
P rUtna la oktttaa dom«*« jedil« Caa« saiorao. Po«tr«ib« točna.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
■a colo loto M'00, pol lota /3.00
Ustanavljajte nova druAtr*-
Des«t članov(ic) j« trabs s» oovo dru&tvo. Naslov sa list i" /s tajništvo j«-
2657 S. Lawndale A v* CHICAGO, ILL.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI MAS.
ANGELO CERKVENIK:
"DVOJNIK
ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA
NEUSPESNI POSREDOVALCI

Nadaljevanje.)	^ amehnila
To vam je ostalo. In vendar! *ftrt*a' mort mfelfrČi človek verjeti v lepšeK« i'n popolnejšega človeka. Ali nisi še nikdar opazil, kako se spreminjaš vsak trenutek? Ali se nisi v mnogoterih trenutkih začudil nad čudežno spremembo svojega notranjega obl Čja? Ali niesi pred nedavnim vztrepetal ob spoznanju prečudne lepote, ki te je vsega objela, vsega osvojila? Zakaj bi verjel v bajko o večni nespremenljivosti Človeka? Nič ni večnega, n!č ni nespremenljivega !
—	Prav imaš! je modroval. Prav imaš, a vse to preganjanje je tako zverinsko.
—	Tiho, tiho, Kmilio moj! Kaj je to v primeri s trpljenjem rudarjev, ki rijejo kakor krti skozi trd kamen, upogiba-joč svoja izpita telesa; kaj je to v primeri s tisočerimi in tisočerimi drugimi vrstami do smrti utrujajočega počasnega umiranja ob strojih v zaduši j vih tovarnah, ob razbeljenih pečeh, v razjedajoči vročini pod ekvatorskim soncem, v «i-bajočem mrazu sredi polarnih, snežnih poljan?
Kaj bi bilo, če bi bili vsi tako malodušni, se je spraševal.
Ali bi bila stopila zgodovina tudi le za en korak naprej in navzgor?
Vprav boj je bil vedno tista sila, ki je ustvarjala vedno nove tvorbe! Rečeno JjF moralo biti: In boj je ustvarTrsvetlobo in sonce in zvezde in rastline in živali in človeka . . .
Vsi pa niso ustvarjeni za boj.
Vse življenje so ga pesto-vali. Nosili so ga na rokah, česarkoli si je poželel, vsega je imel v bogatem izobilju.
čudno, je preudarjal, čezmerno izobilje in čezmerno pomanjkanje se stikata v ustvar-jtnju — obupa, malodušnosti.
Ko bi mogel mirno uživati ta razgled! Snežni metež je malce ponehal. Beli vrhovi so se dvigali kakor pravljične prikazni, kakor tajinstveni zaščitniki in varuhi.
— Izvalite k obedu, gmpod ! fir« je prebudila iz "sanjarenja služkinja.
Ni bil razpoložen, pa je moral ukloniti se. Kaj bi rekli, če bi izostal?
V obed niči so sedeli okrog mize gospod, gospa in hčerka. Gospod je bil pravo nasprotje svojega brata. Bil je velik, ple-čat, močan, imel je dolgo sivo
Kospodična Hild<
—	Za poklic držim namreč samo proizvajajoče delo. To pa, to je samo razširjanje ali če hočete deljenje tujih proizvodov.
—	Ali ste se teh idej navz -li od mojega sijajnega brata? se je komaj za spoznanje vidno ponorčeval grajščak.
—	Upam, da ne. Z gospodom doktorjem sva vobče prav malo razpravljala.
—	To so njegove blazne ideje. Mogoče pa si jih je že prisvojila moja lepa svakinja In-grkl? se je poredno smehljal graščak.
—	Priznati moram, da sem se z gospo pogosteje pogovarjal.
—	Vidite, vidite, da sem u-ffanil. Veste z bratom nisva istih nazorov. To se pravi: moj nazor je: zemlja, gozd, -zdravje, življenje.
—	Papa zakaj ne dodaš zaradi popolnosti še konje, osle in kobilice ter mogoče komarje? In zakaj sploh ponavljal te fra<ze? Ali ti ni stric vprav s temi tvojimi frazami vratu zavil? Nemara mi-slrs, da mori naš gost zavoljo vljudnosti in spodobnosti molčati?
—	Nasprotno, srčece moje, tro>t sme vedno povedati svoje mnenje.
—	Povedati vam m >ram. gospod profesor, se je oglasila gospa, da se moj mož in moj svak vedno pričkata, da pi drug brez drugega ne moreta živeti.
—	In zato sem že tolikokrat rekla, se je norčevala Hilde-garda, da je tvoj nazor pivčka-
I ranče* Perkint, delavska tajnica v Rooaavoltovi administraciji, in f«-dcralni posredovatelj v industrialnih sporih Edward F. McGradjr, sta te veliko prlaidevala, da bi pridobila korporacijo General Mo.ori >a »poračuni h stavkarj:, toda njima nI to usp. Io. Na sliki na levi je McGrady in na desni John L. Lcwis, ko sta konfcrirala v VVashingtonu o stavkovni i tuaciji. Končni dogovor je bil sklonjen s posredovanjem governer.a Murphyja, največ pa po zj slugi vztrajnih »tavkarjev in spretnega vodstva.
vse, ker ne bi hotel, da bi s»i odločili za korak, ki pc.itane j lahko za vas moden, preden ne zveste, kakšnemu človeku ste ponudili svojo gostoljubno pokroviteljstvo.
Schacher se je dvignil. Šel je dvakrat, trikrat po sobi ter se nato ustavil pred Bereninijem:
—	'Veste kaj?
—	Prosim?
—	Nisem revolucionar, niti kdo ve kakšen antimilitar st ne, sovražim pa prav iz vsega srca vse lastnosti policijskih psov. Dokler boste pod mojo streho, boste na varnem.
"Kam Evropa?
99
IX.
Na počet k u ma ja je dobila Hela c!va jsetdnevni dopust. Pred odhodom se je javila polkovniku.
—	Gre-te torej na dopust, sestra Hela?
—	Grem in bi se najrajše n? vrnila več sem.
—	Ali bi raiSi prišli v katero drugo bolnišnico? Tega ne bi mogel dopustiti, zakaj pogrešati vas bi mi bilo skoraj nemogoče.
—	Lahko bi sla kljub vaši volji.
—	Lahko vam prepovem.
—	Pravico imam do trimesečne odpovedi.
—	Rps je. Prav tako pa je
Joško Oven bo predaval v klubu št. 1 o gornjem predmetu
Chicago, III. — Prihodnja
seja kluba šrt. 1 JSZ v petek, dne 26. februarja v SDC !>;> zelo važna. Imeli bomo volitve delegatov na izredno konvencijo soc. stranke, ki se bo v rs "-la v Chicagu dne 26. marca in čuli bomo važna poročila novega tajnika Justina Zajca, in poročila "razlnih odsekov, potem pa bo predaval Joško O-ven o predmetu, "Kam Evropa?"
člane in članice prosimo, da pridejo na sejo vsi in to ob 8. zvečer, da bomo z regularn m dnevnim redom čimprej končali in bo potem toliko več ča-
bo servirana okusna večerja vwm, ki te udeleže, se prične ob 6. zvečer. Vfrtoprrina je samo 20c zh osebo. Ratdane bodo tudi nagrade, ki so bile pri-pevane v ta namen. Prebitek te priredbe 'je namenjen za kritje stroškov', ki jih je imela soc. stranka v zadnji volilni kampanji in ni imela dovolj uredite«, da bi poravnala vue obveznosti. Ob enem je namen te zabave, da se med seboj boljše seznanimo in si s tem omr /jočimo uspeinejše skupno delo v bodoče.
Joseph Ovca.
Enakopravnost žen v
A	• ••
Španiji
Španska ljudska vlada jo pretekli teden podelila vsem ženskam popolno enakopravnost z moškimi. Ta odredba je stopila takoj v veljavo in daje ženskam iste privilegije kot mi škim.
Svoboda na morju
Nemčija "protestira" ob španskih obrežjih proti lojali-stom s topovi in zaplembami španskih ladij. Demokratične dežele pa se proti fašistom zadovoljujejo s papirnatimi protesti. Fašisti so kajpada na ta način zmerom na dobičku.
Zveraka početja v Španiji
oni FAM»x ron\ui
Activities from Week to Week
nje, pričkanje in zopet prreka- da vas ne b: nobena druga nje!	[vojaška bolnišnica sprejela.
Vsi so se smejali.	— Napak st*> mc razumeli.
— Lahko sem zadovoljen, Za »'užbo bolničarke se sploh gospod profesor. Zdaj imate ne l)i vcč potegovala, mojo sliko. Slikala me je moja — Marveč? hčerka. Zaradi lažjega in po-	°™ožila bi se.^
polneješga umevanja te slike — Kako pravite? vam moram povedati, da ss Polkovnik ni mogel svojim
ušesom verjeti, še enkrat jo je
sa za predavanje in diskusijo.f,J??™*9 ki ^
fašiste, venomer vpije, da rde-
__ __p- j č kar j i more duhovnike in nu-
jne. Resnica je, da so morilci
Prireditev dveh klubov fa*isti in da Pobijajo tudi žene
in otroke. Ix>jaliste, ki jim pridejo v roke, mučijo in nato u-bijejo. H mesta St. Jean-De-Monts v Franciji, blizu Španije, poročajo, da je voda vrgla na obrežje šest trupel. Preiskava je dognala, da so Španci. Očividno so bili jetniki na ladji, kjer so jih mučili, slekli do golega, enemu odsekali ?lavo, dvema zvezali roke in jih nato vrgli v morje.
Springfield, III. — Tukajšnja socialistična kluba — slovenski in ameriški — bosta imela v nedeljo 28. februarja v Slov. domu skupno prireditev, na katero vabimo vse rojake. Američani obetajo velik poset od svoje strani, torej odzovimo se tudi mi v čimveč-jem številu. Zabava, na kateri
moja hčerka navdušuje za fu-turizem.
—	S čimer si hotel gospodu povedati, da je tudi ta tvoja slika futuržstična. Pa žal ni tako, marveč je hudo plus<jUHm-perfektistična.
—	Gospodična, v vas sem se korenito zmotil. Mislil sem, da nameravate v najbližnji bodočnosti s svojo sliko okrasiti kakšen ursulinski samostan. Tako svetniški ste se mi zdeli.
—	Prisrčna hvala za po-klon, gospod profesor! Rada bi bila šla v samostan, pa »en,
vprašal
Kako ste rekli? Da, omožila bi se. Ž njim ji '/. n jintv*
(Dalje prihodnjič.)
brado. Oči so mu bile globoko |se pravočasno spomnila tistega udrte. Iz njih je žarela samo- Kristusovega izreka: "Bolje
zavest in odločnost. Po tem sta *i bila z bratom podobna, okrog vratu
Hčerka je bila na prvi pogled videti mirna, tiha, v verige konvencionalne etikete ukova-na, v kakšnem uršulinskem samostanu vzgojena mlada da-raa, ki je pozdravila Berenifii-ja z lahnim priklonom.
Gospa je bila nad spremembo Bereninija vidno presenečena.
Prej razcapan vojak, zdaj eleganten mladenič, z lepo, črno brado, košatimi obrvmi, z nekoliko utrujenim, žalostnim Pogledom.
Predstavila ga je možu in hčerki.
Berenini je sedel.
Saj nisem indiskreten, go-HPod Berenini, Če vas vprašam, kakšen je vaš poklic?
—	Prav za prav nimam nosnega poklica. Sem namreč profesor.
—	Ali profesorski poklic ni poklic? se je spodobno na-
Kampanja za industrialne unije ima nasprotnike na vseh koncih m krajih
(Nadaljevanje s 1. strani.)
»n je bila v povojni dobi prvič v veliki meri uporabljana v Trbovljah. Ni pa dobila nikakega splošnega oglašanja, dokler se niso shene sedeče stavke pojavile med premogarji na Ogrskem, Poljskem in v Angliji.
Za varstvo privatne svojine
V očigled vala sedečih stavk zahtevajo kapitalisti nove zakone v varovanje privatne svojine. Sklicujejo •• na ustavo, ki Jim daje to pravico. Na pomoč jim je prišel prošli teden v enem svojih govorov Hitler, ki je dejal, glejte, kako mi rešujemo socialna vprašanja: mi hočemo več produkcije, več izdelkov, zato, da bodo imeli ljudje več dobrin. Marksisti pa zahtevajo le več plače, torej več papirja (papirnatega denarja). Mi delamo za ljudstvo, marksisti za papir/'
Hitler je kajpada debelo lagal, kajti nemško ljudstvo ni še nikdar bilo v večjem pomanjkanju, kakor zdaj, z izjemo par v svetovni vojni.
Želje za fašizem v Zed. državah
Bedasti ameriški bogataši si žele Hitlerja. Ce fa dobe, jim
klatiš. Gospod profesor, me-i drugo vprašanje ie bilo k iko I ^°dlegl° !*	Č"4a'	socialni problemi z njim ne
nim da bi vam k-iz-il,, »alr\i T V , .	\ X	1,04,0 r***n,» kakor n»8° v Nemčiji. PROBLEM ostane. Irt
mm, da b, vam kazalo takoj dobiti sredstva. Zastopniki mu- bo ostaI> dokIer ,c n<? ODPRAVI. Prav radi tega je ameri-
ftere ia un ar ti le on "The Right t*> Break StrfkV from the Current Hi tory M g sin«« of Febiuaiy.
A"a u is I thing men who take th« pite ca of striknra are not vvorkers who vvant jobs hut profetd »ns! *trike-bri akers, freqiicntly with eriminal record.h. Thwy ure brought in by err.ployers to break the »trike an I when that job i* done th«y move bn to another am gnment. They are sup-plied by organicat oni whlch make a >usln#«r. of strikc*hr«'aking,. Tn sd^ lition to »upplyinjr strikebreaker-he e organizations, usuallv eUab-ished a* piivate a^encie«, furninh gunmen to serve a« guards, to be ein-ploy«d b.v firm* with Htrike^ on their rnnda. These guards frequently »tir ip trouble an 1 thtn reso!t to vio-ence against Htrik«'rM. The strike->!esking organiKstJoni al.no .supply ^oies to fiims which wi-ih to thwart the unions. These »pie« take or<linary jobs temporarily, and join the-union*. They gain the confidence of »nion members. Then th?y furniih the com)f>snies the names of the union leaders, who may be dis-chargeil.
A preliminary survey conducted by the Senate Committee on Education and Labor, headed by Senator LaFollette, ?hows that there are be-tween 700 and 800 strikebraeking organizations in the country and that ,htrc are 40,000 paid spies or in-formers in th« rank.- of organised labor, or the equivalent of one *py for each locnl union of the American Fedeiation of Labor.
*
The Council Fire held on February th»» thirtien'h was a big succeas. There wa« pler.ty of cake, donuts, and co^-oa for ali those present. Before the party the mem^jers gathered around in a rimr to sinjf, hear short talks by the charter meovbers, and play a few games. There w»re more urames after tho parly. I am sure that every one present had a very Ifood time.
*
On Ftbruary the twenty-*eventh the Falcon girls will atteml the Peo-ples Gas Light and Co-ke Compsny Cooking Carnival. At this Carnival they will see Barl>ara Jenkins, the six year old wonder cook. VVhile the girls will be at the Carnival, the boys
will vifit the Chicago Art Institute.
*
The letter received last week from the VVaukegan Red Falcons was more than weicome. We only hope that they wrl>te every week. So don't for-get Waukcgftn Falcons, write.
Our Council Fir«
On FeS. 13 the Falcon4 heM a Council Fire celobrating our second anniversary.
A fine opeech w»s msd*j by our P*a!eon Guide, Mrs. Ann Beniger.
Various -Pslcons ma<le f.peeches and talked about the mennin« of the Falcon activities.
In the t*wo years th»t we are mretlng we have tried to understand the topics of the day.
As we are be?oming older we are getting to understand that we are g< :n/ to play an important part in the economic improvement of thc world.
We thank the committee for pra-raring the party and the refresh-
mentS.	Milsi Oven.
*
Our poem for this wcek
THE ETERNAL YOUTH
by Lillan I^amiphere.
Write it, in letter«, large and bold, Bo large, that those who run may
read,	* -
Those vvords, *poken by bard of old, That Truth, though trampled in the d ust,
Shall rise, to meet the direst need.
O, vvrttched vvorld! that every day, The Truth is banished, shunted to
the si<le, VVhile falsehood has a clear, and
guarded way, Riding, untrampksl o'er Life'« track. With few of its unjust demands <lenie<l!
Hovv lonjf? Hovv long? the weary cry, Hovv long shall night oppress the right?
Hovv long shall greed, vvith rabid
speed,
Despoil, and giind, and trag, and bind,
The Truth, and Justice, Right de-
creed?
A rise, O Truth, shake off the chains, VVith vvhich they try to bind you; Tear off the darkened veil; VVith vvhich the.v try to hlind you, Come forth before the vvaiting vvorld, VVith banners out, and flag unfurled, And judge and rule the hearts of men;	<
Come forth, in your integHty,
And judge, and rule, in equity! *
Thats ali for this vveek. MORE next week.
Fricndahip!
Falcon Editori.
Peruškova slika "Slovenske kmečke koče" v elevelandskem u m e t-nostnem muzeju
Cleveland, O. — Ze meseca aprila lansko leto se je pričela v Clevelandu v krogih slovenske umetniške šole akcija za
in John Kavčič, skupaj $2.75. (Nabrala Rosie Skotftf.)
Girard, O. John Krasevec $1.00. (Poslal Jtbn Tanctk.)
Brownton, W. Va. Po 50c: Frank Pirtotnrk, John Pistotnlk, Tony Sa-kov ich, Antonia Zbašnik, Tony Zba-pišem še par stavkov za v do-|šnik, Louise Ko«jek, John -Kosjek, pis. "Proletarec" mi je jako ^°f Vičič, Frank_ Klemene in Mike po godu, ker delavce dobro I uči. Dopadel se mi je v prej-
Ljudstvo potrebuje več pameti
Onnalinda, Pa. — Ker ravno objavljam naročnino, pri-
je, da si obesiš mlinski kamen nakup ene izmed Peruškovih
— Tiho, mlado žrebe! jo je pokaral graAčak. Neumnosti
slik, ki se jo bi poklonilo cle-velandskemu umetnostnemu muzeju. Sklep je bil storjen in
pljuniti v roke.
—	Prav rad, gospod Scha-cher!
—	Tole žrebe boste morali najprej ukrotiti.
Pokazal je s prstom na svojo hčerko.
—	Zrebe spada tudi v gospodarstvo. Ponudili ste se nam za ekonoma, ker meni moj ljubi bratec, da sem že hudo star. Tole žrebe boste poučevali v italijanščini.
—	Če ni nič hujšega, mislim, da niti uzde ne bo treba.
—	Na orožniški postaji vas bom kar jaz prijavil.
Berenini je nato v glavnih obrisih opisal svojo zgodbo iz avstrijskega ujetništva.
—	Zdaj ste poučeni, gospod Schacher. Povedal sem vam
Zastopniki žeja so se odločili za sliko "Slovenske kmečke koče". Cena ji je $400. Bila je že večkrat na raznih razstavah slik in dobila odlikovanje in priznanje.
Dve prireditvi v namen, da se dobi potrebno vsoto, sta prinesli prva $1(17.78, druga pa $63.49. Posamezniki so zbrali $16. Manjkalo je še $152.73 in za to vsoto se je odbor obrnil z apelom na prispevke na razna društva v Clevelandu. Nekatera so se že odzvala. Klub št. 27 JSZ je prispeval $5. V odboru, ki vodi to akcijo, so Ivan Kapelj, John Okorn, Krist Stokel in John FilipiČ.—Poročevalec.
iko delavstvo na pragu tako reanih bojev, da se jih masa niti z daleč ne zaveda. Na eni strani akcija za industrialni unioni-zem in s tem za industrialno demokracijo — in na drugi — pristaši Hitlerjevih in Mussolinijevih metod. Noben delavec ne more biti nevtralen v tem boju l Če je brezbrižen, pomaga sovražnikom. Brezbrižnik torej ni nevtralen. Delavec pa, ki je aktiven član svojega razreda, pomasa tebi. Tudi Judežev je mnogo med delavci. Ampak dobro orfanizlrano delavsko gibanje bo z njimi lahko obravnalo.
šnji številki posebno kratek članek, v katerem je rečeno, da Nemčiji primanjkuje tisoče ton žita, še -več pa »pameti. Te primanjkuje ljudstvu v vseh deželah, kajti če bi imelo dovolj pameti, bi mu tudi kru-
Seljak; po 25?: Božo Nabijalo, Ilija Napojalo in Matt Mesich, skupaj $f>.25. (Po. lal Frank Klemene.)
Vandlinf, Pa. Joseph čebular $1.
VVh-elinf, W. Va. DruAtvo št. 628 SNPJ $3; D. Duranovič 50c; D. Je-lačič 25c, skupaj $3.75. (Poslala Danica Jelačič-Duranovič.)
Benwood, W. Va. Joe Katfch $1; po 25c: Joe Kuminski, Peter Radulo-vich, Charles Glinski, John Laoh in Joseph Nagli.h; Ohas. Message 16c;
ha ne primanjkovalo, ne dru- „ _ , . , ..	. , „
,	.	i keo. Spisich 15e;ipo lOc: Luka Kom-
g.h življenskih potrebščin, ker ,at0 ^ j M B'arpon skupaj |2 7fi
jih je za vse zadosti. Torej so si ljudstva vsega gorja sama
(Nabral Joe Katich.) Tacoma, VVaah. DruMvo št. 405
kriva, ker no»čejo rabiti parne-1 SNPJ *2-80: P« 50c: Joe Pelosa, Joe
I
SPITE TRDNO, VZIVAJTE VAS0 HRANO
TKINER S ELIXIR OF BITTER WINE
■I PROSTI VZORKC —
Mnogokrat	; ^iu„ win. ^
odpravi	| S44 S. w«lla St., Chiesgo, III. <
neprebavnost	I	mi bresplačni vsorec.
in zaprtnico	1 hn* ....................... 1
I Naslov
V
Mirnih
SSPZ za podpiranje akcije v prid industrialnih unij
Na prošli seji glavnega odbora SSPZ je bila med drugimi sprejeta rrsolurljn za pospešitev akcije za industrialni unio-nizem v industriji jekla in železa, kakor poroča "Napredek" z dne 17. februarja.
Ameriški družinski koledar 1937 je knjiga, ki jo vam toplo priporočamo
"M»ven«ki l»om" st. »«
j
vabi na svojo
VESELICO
V SOBOTO 27. FEBRUARJA
v Fleinerjevi dvorani, 1638 N. Halsted St.
4 1114 AMI. ILL. r
Vstopnice: V predptodaji 25c, pri blagajni 35c. PRICETEK OB 8. ZVEČER.
Igrnl Imi fini Tony Omrrnn anrl hin Pni Notcrs
orkf'*»lpr
ti, pa se rajše pripravljajo na vojno, da s klanjem še bolj poslabšajo položaj, namesto da bi si pomaisrstla.
Jennie Matičič.
Prispevki za španske borce
VIII. IZKAZ.
We«t Alli«, Wl«. Anton Tiatar $1. (Poslsl Frank Matkovich.)
Strabane, Pa. Klu>t> »t. 11K JSZ $10.00.
Springfield, III. George Majnarich $1.00. (Poslal Joseph Ovca.)
Girard, O. Po 50c: Frank Ban, Paul Ban in Anton l^apajna, skupaj 11,50. (Poslal John Konin.)
Chicago, III. Mary Jugg $3.00.
Otage, W. Va. Anton Frb«'7.ar $1; po 50c: Nick Mikec in Rosie Selak, skupaj $2.00. (Poslal John Gallon.)
Sharon, Pa. Mike Lenarčič $1.00; iJouis Cvelbar 50c; po 15c: Rudolf Bitenc in Joe W<Mlenichar, skuipaj $1.80, (Poslal Joe Paulenich.)
La Salle, III. Po 25c: John Zupančič, Frank Ravnikar, Anton Dersich, Fred Malgni, Frank Kaiun in Mary Vogrinc; Veneel Obid 20c, skupaj $1.70. (Natbrala Mary Vogrinc.)
Barton, O. Igns? Dnbenc $1; po 50c: Ix>uis Bre<gant in Ro<»ie Fkoff; po 2Se: Fmnk Juvsn, Frtink Rokau •
ira ■ ■ i
i BARFTINCIC & SON !
T«L 1478 POGREBNI ZAVOD
■ ■ ■
424 IIroad Street JOHNSTOWN, PA.
Jurancich, Joe Kalcich in Geoige Porenta, skupaj $4.80. (Poslal Frank LMovioh.)
Bridgeport, O. Klub Št. 11 JSZ $5.
Gilletpie, III. Društvo št. 178 SSPZ $2; po 50c: John Krains, Peter Men-ehak, Paul Jesih in Rose Serjon; po 25c: Nick Labe, John Vidmar, John Rugel, Jo#in Nemanic^ in Paul Serjon, skupaj $5.25, (Poslal Peter Menchak.)
Collinwood, O. Jose«ph Krevec $1; po 50c: Frank Matjažič in Louis Ro-lih; po 25c: Max Oze<bek in Tony Zorko, skupaj $2.50. (Poslal Jo«eph Maslo.)
Opomba: V zadnjem izkazu je pomotoma zabeleženo dr. št. 209 SNPJ, pravilno bi se imelo glasiti JSKJ, Hy»ota, Pa.
Skupaj v tem izkazu 57.06, prejšnji izkaz $1,184.14, skupaj $1,241.-20.
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan race nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
MIMNMHMMNMNVNVMM

Milvvaukee Leader
Največji tmeriškl soeUlistllnl dnevnik. — Naročnina: $6.00
ns leto. «1.00 za pal leta. 91.BO xt tri mMeee.
Naslovi MO W. Junesa Aea.
MILWAUKEE, WIS.
A X UMUdiu i V . c«k!y Devoted to the Interest of thi VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Vugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
FUUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH
THE LABOR SPY INDUSTRY&£rtt IT
.	John L. Ia uis* dom and for an in
5> 167,586 Spend To Pay For Spies And Disruptors By One Company ®nr<us*t,in pi,y lmi •,l}}irt> h>ur W,,H' Alone—Million Of Dollars Spent By Others To Destroy Labor Unions I
mineis waa called '"utterlv" <m'os*i-*	'Me" und quite "amaz iv:" by th •
NOT NEUTRALITV
Additional information on the aetivities of labor spy agencies, elicited by the LaFollette Civil Liberties Committee this week, leives no doubt of the intenticn of big busin?ss to fight every ineh of the way to prevent Organized Labor from becoming an important fac-tor in the management of industry.
General Motors alone haa pa;d $167,586 to agents charged with the task of securing advance information on union plans and dis-rupting organizations of workers. Nor were those who engaged themselves as "rats" li-mited to the role of reporters inciting acts of violence and aetivities which might bring unions into public difrepute were part of their regular duties.
In view of what has been learned in this connection, Alfred P. Sloan's pious pledge to prevent the big bad C. L O. wolf from de-vouring his workers is unusually ridiculous. More clearly than ever before it can novv be understood that the only reason why corporation heads wish to "save" their workers from union domination is because they wish to do the dominating themselves.
Workers ought to find it easy to reason
that, if General Motors and o*her bi(* em ploycrs are will<ng to spend a fortune ta di-v.dc Labor there is a real reason- why vvorkers should get together. Such p»-otect;on as pi ofit-!aker» are eager to gtve ta workers in their emp'oy is not unlike the safegurrds vvhich a pou try farmer throws around. his hen coop — he is ali the more determined that a weasel shall not kili his fowl because he desires to kili and eat them himself.
Labor ought to learn to suspect bosses vvho wish to be kind to them. Nor should this dis-trust be limited to industrial benefaetors. Political leaders, no less than industrial czars, are determined to keep vvorkers sufficiently disarmed to prevent them from casting off the profiteers' yoke.
So long as Labor's objeetives are merely immediate it vvill be easy to keep vvorkers divided and weak. Hovvever, once they estab-lish the socialization of industry as their goal they vvill cease to be easy vietims of "agents provocateur" and dupes of "friendlyM public officials who seek to perpetuate vvage slav-ery by doing favors for the slaves.
Reading Labor Advocate.
| opera tort i eprosentatives at i con-j feronec ln>t vveek,
I h«- onfen nce was attended by iSou: 200 miners and al>out th? ame number of operator«' rt'pre« sentativi It vvacalled to draft a i Rgrt eilient for ihe A'-».ilaehian on-r(»rente to replsce the one which ex-I oires on Much 31. Tho Appalach^n •onft renče conMr-ts of Pennsylvanin, Michigan, Ohio, M a ry land, Virginia, \V»-t Virgina and Kentucky,
L w i s* demsnd includel: 1. \ siv hour day an<l a five da.v week in plače of the present work-week of thirty-five hours. 'J. An inerease in dailv
The Same Forces Are At Work Throughout The WorId Today
The same forces are at vvork sgain. neutrality leginlation -vet, we hhoul l say. But things uhich had never so n
It took from 10 to 11 years for te-•earvh students to accumulate th • .♦vidence of the unseru; ilous double plays, deah and international secret treaties whi h let up to, an i cuused the Uorld vvai. Millions yet stili fail to comprehend the manner in vvhich we became in vol ved in a war to save "democrae.v," whi h cost tir« world billions of dulUr* and millions of lives.
jjo.sal for a forty hour week, instead of the pre-en t thirty-five, vvith no inrta-e in pay.
VN hut the situation vvill he in the wages froni $5.60 to $B in the | soft-coal region after the expiration
north, and from $5.10 do $5.60 in the south. 3. T rne and a half for overtime and douhle time for Sun-days and holidays. 4. A minimum of 200 tla.vs cmployment eaeh year.
The operators presented a pro-1
of the present contrat i* hard to sey, but the favt remains that the irorkers will not gain any groun Is unless they ean put up a ?trong, one handred precent organized fight.
J. D.
"Glavni dobitek" W0MEN'S PART IN THE AUTO STRIKE
FRENCH RECORD IN 1936 AND POPULAR FRONT GOVERNMENT
seem to. leak out a little quicker. Th. averag* man is learning vvhere to look for the evidence. We have al-ready learned how former Prime Minister MacDonald, supposedly h peace lover, agreed to Mu<solini'< rape in Ethiopia, provided it uas done quiikly ani vvithc it fuss. Hut it hr ! »ened thut Ma DonaVI vva« not | plime minister at the end of the two i yeai« alloted for the penetration. and so/ne of the Pmsll povver* ma 1 \ a lu-s. Japan's penetration of Chinn comes under the farne head.
It vvas a p pa rent from the start that someone other than fores in Spain were behind the Spanish rebe!-lion. Certain thing are becoming quite clear, although ali the deal< and their future implications are k novv n.
\Ve do not vvant to «rt»t. into war. Admitted. Some kind of legislation must be passed to cuib the international arms traffic. But chokin r small nations defending their terri-tory, by denying theni the rijrht to arms, uhile supplying the powers back of the o| position vvith everv-
bfll, is the
a congr««
ni uch sa th*
most patently pro Fsaciat
and 'b.ased pleče of legiglation which c ould have been passed. Perhapa Ve had better «-et wise to ceil«in hsni overs in the state department from the administration* of Hsrding, Cool-i<lge and Hoover, vvho are certsinlv not symj)athetic vvith any id^ of striet neutrality.
This b;il is as stupid and rnialesj. mg as the slogan used to re-elect President Wihon, "He kept ua out of vvar," vvhen WiUon and hi« doae sd-visers had alrea«ly decided to put th« countrv into vvar as soon as the op-portunity presented itself. Striet neutialit.v vvould call for stoppin)( thr rhipment cf arma for Italy and not (;errnany. which are merely beinjf re-h: >]>ed to Spanish rebels, ts ««11 is to the constituted government
The Leon Blum cabinet took office in June, 1936. The follovving give< the main points in the record since then:
side intervention.
3.	Revival of the
4.	Strenghtening the little entente.
But vvorse to come, is the bili pro-viding for a complete lo*s of civil and economic liberty and s military dietatorship in time of war. We could not othervvise than come out from such a bili under the heel of • Fascist dietatorship as l>ad as sny in
thing is not neutrality.	Europe, if the war dej^rtment is al
Polish alliance. This thing vvhich Roosevelt (if he lovved to slip ».uch a bili through of the ties of thp on<' responsible) foisted off aslcongres.—Dubuque Leader.
(Sweepstake)
It is seldom that the strikers them-1 those vvho have never before been
Have you decided to Me the play, selves start the rioting, but generally
"GLAVNI DOBITEK", Sund«y af-ternoon, February 28, at the SNPJ Auditorium? The play i* being presented by the Waukegan Dramatic Club, SND, and it highly recom-mended b> ali who have teen it in Waukegan and Milvvaukee both ci-ties in vvhich it wn presented to a
large audience. We ali enjoy comedy vvorkers.
the company's tugs vvho are hired for the purpose of breaking up picket lines and mas»- meetings of vvorkers through the use of shootings, tear bombs and ali the rent of the forms of br utality at their command. In the end the company alvvays tries toliied fighting union. plav-e the blame for the riot upon the j
organized, as in the čase of the auto vvorkers. This, the CIO has made a fair stab at, and has been suceessful to a fair extent, hovvever, it is nevertheless, only a beginning vvhich vvill take a great deal of time and worl; to carry on to a strong. vvell organ-
Social Reform
1.	Vacations vvith pay vvorkers.
2.	Colleetive bar^aininjr
5. First step tovvard settlement for al! of vvar debts question and improve-ment of relations vvith the United labor States.
contracts vvith minimum wage scale.
3.	Con»pulsor>' arliitration of ali labor conflicts.
4.J.	Forty-hour vvorking week.
5.	E\tension of »ehool-leavinK age.
Aclminisiratioii Aid« I nsvisis
■u !l!l||||lllllllll|,,,,........................i
Searchlight
lili.........
,1
Vil
Donald Lotrich
I)eniocracy i^ a word much used
employment relief.
Financial Measures
t a.! l . o.	, ,, t - Refoim and "democratization"
I think that the vvomen too. playe I of thl. Bank of FrBnce>
and . real hear t y l.ugh after which I It wa< thus that the General Mo-1 ^S^V^Z!^e^h j	taX ^
we feel the better for it. Thi. play tors at Flint, tried to start rioting credit. They pickete<l for their hus-l l' o 'f, 7 '	I
w.u keep you ,n a uproar. It i. under and send the militia against the atri- bands, imeethearts, brothers, siaters.
the capable direct.on of M-. Martin kers when thev refusc^d to be ordered and fellow vvorkers; thev brouyht to Inauwr> <■*>«<"«>• Jud«,Ch and .ncluded .n the caste out of the plsnts. But Gov. Murph.vjthem food, clothin>r. blankets and ali ara: Kudolph Skala, John Kogov.ek,. used better judgement and rofused other necessitie« for their comfort Ro.e 5kal«, M m. Kirn, Paul Peklaj, to send the militia against the while in th«. plant; they .«howe l their
courajre in helpinjc to keep the police from breaking into the plants.
Time rolls on mi?hty faxt. An 1
(». Public vvorks program for un-!aml misuaed" these days. Even Hitler! weVe got to keep pace vvith it or be
had the nerve to talk about his kindMeft behind. \\ e vvant to assist Pro-of democra y in f»eimany.	letarec to keep pace with the times.
But assuming that our American Hence, Branch No. 1 JSF has sche-Administrntion is in earnest in its duled its annual benefit program on i vve don't vvant it to be anv les« in-enthuaiasm for democracy here and Sunday, Feb. 2H, for Proletarec. It j clined tovvards the trends on the ho-in I.atin American relations, it has will be stajred at the SNPJ Hali vvith ' rizon. So, vvhen a comrade ssks and
There need be no tvvo ways out of that. We are definitely convinced that, as a vvorkers institution, the SNPJ must become even more clas« con^cious than it has been. Certsinly,
Jenny Miller, Andrevv Mozck, Mary	^trikers, "If I send these men against
Hrovatin, Frank Peidir, Loraine Mil-	the strikers there vvill be a mass-
ler, Frank Pierce and others.	aere," Governor Murphy is quoted is
Branch No. 1 JSF, is sponsoring the	saying. So the sit-dovvp strikers held ;
play for the benefit of Proletarec.	out for their demands.
1
for the
Leta ali piteh in and make it a big succeas. You can get your tickets from anyone of the Branch members or by calling at the Proletarec office.
J. D
John L. Levvis and the CIO un-doubtedly deserve credit for vvhat jfain vvorkers have made. It is an ex-ceedingly difficult ta>k to organize any	of vvorkers especially
been so far exceedintfly short sighte 1 a visiting east of performers The ad-j in failin/ to understand vvhat a vic- j niission of 35c, advance šale of t;-tory by Franco, backed by Hitler and [ ckets vvill prevail. At thf door it Economic Measures	Mussolini, vvouhl do to d*mocracy.! "hali be 40c. The program itself shall
Devaluation of the franc ac- Por one thinK it vvould vrive an enor-1 be varied and "Svvee-pstake", a hu-eonvpanied by an international mone-j mous impetu« to ali the fascist forces morous comed.v, shall be the head-tary a.cord with CJreat Britain and that now exist in I.atin America as« liner. In-identallv, our >rood friends
'nle.r* we'l as Europe.	of \Yaukesan, 111., are making the
Official governmental neutrality tr'P Chicsgo to repeat this come-to whK'h Congress sečni s to b? vved- Since the entire net proceeds are ded and vvhich the Administration intended for our paper Pioletarec it vvants, vvith dubious discretionary is ho|>e<l that our comrades and sym-| power U*r the President, may have pathizers uill be there in full num-
bureau for fixing its uses but it is not Ukel.v to keep' bo rs and that. they vvill bring
manv
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
the United States, genera11y preted as a fi»\«t step tovvard stabili The vvomen of Flint cooperated in|xation of ali cutrencies. ever>' way possible in helping to u-in 2. Nationalization of the arma this »trike.	ment indu«try,
When it is finall.v made clear to 3. Farm relief measures, in vvomen that they are being terribly cluding wheat under|w.id and exploited by the own- grain prices.
ers of industry, the.v are capable of	Other Measures	vvhole vvorld rairr.s with uar. The j u. nal danrinp in both halls shall fol-
putting up a real fight for human L Dbsolution of so-called Fas- j best char.ce of roducing the danger' low the program, conditions.	i j cist leagues.	(>f war is to check the onu ard march	*
Again quoting. "Utbor needs onlv 2'	reform ,aw	to ; 0f Fascism uhere it can be checked. For those u ho like
to cooperate vvith itself in order to rcPre?8 J,,)e,• .	nn,i th«t is in Spain. There is no
win in anv strike "	International Affairs	greater praetical service that can be
1. Fran o-British rapprochement. rendered to the hoj>e of uorld peace. Blookading Spain to stop out-	Norman Thomas.
our house from catchins? fire if the j of their friends vvith them. The
Louise B. Jursey.
Saturday, F«b. 27, the bi? doimr yr\\\ be at the SNPJ Hali both in th • Auditorium uhere Steve Pallas' Or-chestra uill furnish the music for dancing and in the lovver hali. This vvill b" the Pioneer Athleti- Dane? at u-hich you uill be able to meet most of the Chicago SNPJ «i>ort fans and athletes along uith quite a num-iber of out-of-Urvvn vi sito in incluiling The Yountf Americans from Detroit, Mich., uho vvill be here to attend the dance and to. meet the Pioneer bou-lers the next day, and the Little Fort girls from Waukegan vvho vvill nveet
the Pioneer girls in a bovvling mateh. *
Fri., Fc^b. 2fi, is the meeting date of Branch No. 1, JSF. at the Slovene Labor Center. Ali menVrs are urged to attend this meeting for the follouing turo important reasons: Jo-»ko Oven, vvhose lectures are always interesting and instruetive, vvill lec-ture on the sufoje-ct, "Europe To-day". And second, there vvill be election of delegates to the Socialist Par-ty Convention uhich will be held on
Matvh 26, in Chicago.
*
Sat., Ft-b. 27., the SNPJ lodge Slovenski Dom is having a dance at Flei-ners Hsll, 1G3H N. Halsted St. The dance is scheduled for H p. m. Tony Omerso and his Pal Noters Orchestra
uill furnish the dance music.
*
Bramh No. 180 JSF, uishes to thank ali who in any vva.v helped to make their last dance the succeas that it vvas. Among the lodges uho vvere represented urere Venera, No. 192 SNPJ; Jolly Alli*, No. (JHf, SNPJ; I>o«l|fe No. 104 SNPJ and members
of a fevv English speaking branches. •
The singing »ociety "Zarja" arvl Branch No. 27 JSF, have mapped out a program of aetivities for the ncxt fovv months vvhich irvcludes a ser ies of Cultural Evening Programs, the first to be held on Feb. 20, at H p. m., in the Sokol\ llnll SND, on St. Clair Ave.; a concert on May 2 at whic4i tinte they vvill al*o have a speaker on I^ihor; and a picnic at
just a- vve aH do when making ai-i-angement for a picnic or even uhen
makinir plans to attend one.) *
In the la^t issue of Proletarec, Jo I seph Čebula r, (»f Vandling vvho is al member of Branch No. 10, irves u >hort deseription of conditions around Fores t City u-hich is m v home tovvn and vvith vvhich there is a great deal of history connected in regards to fraternal organizations and the JSF. Joe is »n "old tmier" in that tsrritory and we are hoping that some day he vvill send us an article dealing uith "old times" or "remem-ber vvay back" in that territory. It
would make interesting reading. *
The dance held by th" SNPJ office employees, affiliated with the Steno-graphers, TvpHs, Bookkeepers and Ašsistants Unk»n, Local 20074, A. F. of L., Saturday, Fe»b. 20, vvas vvell attended and turned out to be a fine .•uocess. Ali proceeds from the <lance go into the treasur.v of the above named union to help in its organiza-tional eampaign.
*
The Fansteel Metalluivical Corporation at North Chicago Junction at vvhich a number of our comrades are tmployed has put on one of the vvorse displays of brutality ever seen against i t j* emplo.vees uho are stage-ing a sit-down strike. The strikers demand recognition of the Amalga-inaUsl Assoeiation of Iron, Steel and Tin Workers, the old steel union nou* affiliated uith John L. Levvi.s' Committee for Industrial Organization.
*
"Glavni dobitek" three acts uill be Branch No. 1 JSF, noon, Feb.,28, at th riuin for the benefit of Proletarec
*	I
Branch 16 JSF. is annauncing March 27 as the date set for their socisl to be held at Branch head-
qusrter», 2250 Clyfcourn Ave.
*
The JSF accoiding t« the last r?-l»ort whieh is puhlished in this issue! of Proletarec ha< collected and for-
The New Deal, The Constitu tion And The Supreme Court
Roosevelt CI a:ms That The November Election Authorized His Administration To Go Ahead With Its Program Regardless Of The Opinions Of The Supreme Court Judges Who Seem To Be Uncapable Of Understand ing The Trends Of The Time.
a comedy in sponnored by Sundav afu>r-SNPJ Audito-
Pintars fann on June 20. (The.v are irarded «1,241.20 for the nid of the hoping for niče vveather on that date I Spanish Loyalists.
For those uho like to dance and particularly for those uho are sup-norters of athletics, Pioneer Lodge No. 569 SNPJ is sponsoring an athle-tic dance Saturday, Feb. 27 at the SNPJ Hali. Whether ue like to admit it or not vve do have to contend u-ith athletics in our various institu-tions be?ause vve have talent"d voun? pcile uho are full of aetivities and life. \Ve must seek the n"-cessarv revenue. therefore, to pro-
another gest u res that the SNPJ will stili retain its špirit and princlple« vvhile a third predicl-« the riding of reaction in the SNPJ saddle vve hesi-tate, and think and »tudy the trends but cannot get a satisfaetory answer
for the SNPJ convention outeome.
*
It uill hearten our comrades to learn that the State Auditors offiee is vvorking hard, at least so they say to bring about Ftnleral insurance for ali State building and Loan Asaocis-tion«. If that is brought about »nd ue can become eligible for it than there i«n't a single reason wh>* the Jugoslav Building and Loan Assoeiation shouldn't become as strong and strontrer. than it once vras. Federal insurance uill mean that the government will guarantee the deposits. This vvill put us on an cqual with other institutions. We are stili mak-intr progress and expoct to continue vvith the nevv stride inaugursted only 3 vveeks ago.
*
Novv that Hitler and Mussolini have sent ali the men they vvanted to ludp the Spanish fascis*ts 26 ns-
miote these aetivities. Hence. ue also tions agreed to blockade the cosst of invite our friends to visit us for the dance.
#
G rt a t activity	the rounds in
our fraternal institution, th<- SNPJ. The ouadrennial convention is at hand and delegates need be elected. I/odges are having record atU-ndan-
Spain. Hitler and Mussolini must have been left a loophole somevvhere or else they are confident that Fran-ro can uin. I believe there mu*t b<> a loophole somevvhere. I can't believe and less, expect, Hitler and Mussolini to stop their oun shiploads of men and ammunition. I am rathor
c m vvhich is a sign of vvork. of life. I	to belive that the blockade
Tile m.*nro • of ele-^ting delegates doesn't seem to be riht. ,Tn t ronn 1-ing up a lot of menil) who o.h *r-ui e seldom or never atten.l meetings isn't the best assurance to an honornble post but it does get the post in most cases. As in many other in-tances nhilitv, reputation, ex- | perience and integrity mean little when members choose delegates. But. vince that is d<mocracy and vve have j alua.vs stood for it. then vve'11 just have to put up uith it. There seems ' to be no uav vve could put the voter thru a te^t to determine the qualities and qualifieation« of a voter. Stili we could expect our comrades to know the procedure in such eleetions. The qualitv of delegates, after ali, detei-minos the direetion of the course for the Soeietv. We should •»II be vitally interested in s(.einv the SNPJ live up to its traditional past in the future as it ha-* in the pa»t.
vvill reall.v serve as pr^oteetion for Hitler' and Mua«olinis* vh;ps uhile it i m. po se hardships on tho loyal-
•	t for?es because Russia seems to be it * onlv a 11 y and they vvill bc wstch-
*	I uith oaele eves bv the fa«ci«ts. No, the blockade is not	to hek> the legali» constituted government be a use vvhat Italv and GermMJT promise aieans less than nothing.
HIS OWN
Kvery human being i« intended to have a charaetor of his ou-n; to l»e vvhat no other is. aml to do uhat no other can do.—Channing.
NOTE
More English report« «nd Articles on Page 5.
BRANCH NO. I JSF. CHICAGO. ILL
PRE8ENTS A
l»IIO<. II A M A \ II	C
BENEFIT OF PROLETAREC
SUNDAY, FEBRUARY 28, 1937
AT SNJ\J AUDITORIUM, 265? SO. LAVVNDAI.B AVE.
Waukegan present« a play "SWEEPSTAKE" ("Glavni dobiti")
TICKETS: IN ADVANCE 35c.----- — — AT THE IK>OR 40c.
PROGRAM BEGINS AT 3 P. M. Music by JOHNNY KOCHEVAR S ORCHESTRA.