ljubljanska banka pobca pravi naslov za denarne zadeve LETO XXV. _ številka 3 Uatai lesenirn 0bC- konference SZDL JCSenlce K »umcrence atuL q "u urednik Albin Učakar 10 »icer od s r c u a n in s o o o i a o. ^ A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sreda, 12. 1. 1971 Cena 50 par /^^^'^^^^f// L,st lzhflJa m* ok,obra 1947 ko< tednik. -ffl^^W///zfr °d lan"31"!8 1958 kot poltednik. ''s'o-vZ'/. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik ln sicer ob srcdab In sobotab, trlde8etimt 8*avJu v Dražgošah se je zbralo tudi devet preživelih udeležencev bitke pred pav««i j>m* IetI: Franc Šiška, Valentin Hren, Karel Kravcer, Miha Demšar, France Kavčič, ^ntaršič, Cveto Novak, Tonček Dežman ln Janko Bernik ^kofje^*?^ Prazniku, ki ga v škof ji Loki praznujejo v spomin na osvoboditev jetnikov 2fl°« Med s* zaP°r°v ln dražgoško bitko, Je imela skupščina občine v 2ireh slavnostno ™**celj k. *evunhni gosti sta se je udeležila tudi podpredsednik zvezne skupščine dr. Marjan Prednik j?5*1* PrtJateljske občine Sela na Koroškem Herman Velik. Pourf^ J, ,pSčme Zdravko Krvlna je v uvodni besedi govoril o razvoju občine v preteklem ^kvodn^1 Je' <»a *CJi *f. w uuiciiji vas*. *tTVluki kol Z >m tudi *• tradicionalna priznanj ^* darili 1VOv ^ posamezniki, ki so prejeli * Med tfJ in »edni Poud «-*««Votlne ~~ **** BO K,JUD spiosmm težavam uosegu vrsio aoonn rezuuaiov. uapru so no S^enl tudit0r? - A|PIesu» l8krI' LTH m *• nekaterih drugih podjetjih. Veliko pridobit so kljub splošnim težavam dosegli vrsto dobrih rezultatov. Odprli so nove ev nov.a Sola v Gorenji vasi. a ob občinskem prazniku. Na sliki so pred-velike plakete občine Škofja Loka in prak- Znižali smo cene zimski konfekciji v blagovnici KOKRA - KRANJ KRANJ Izkoristite izredno ugoden nakup! Se priporoča blagovnica KOKRA KRANJ dariin. ov ln posamezni ^rua- - Foto: F.Perdan Prireditve ob škofjeloškem občinskem prazniku Četrtek, 13. januarja Dražgoše: tradicionalni pohod pionirjev loške občine »Po stezah partizanske Jelovice« Petek, 14. januarja škofja Loka: ob 17. uri bo v kinu Sora koncert slovenskega okteta ob petindvajsetletnici podjetja Kroj škofja Loka ob 19. uri bo v galeriji na loškem gradu večer vokalno instrumentalne glasbe. Program pripravlja glasbena šola škofja Loka, sodeloval bo tudi operni pevec Ladko Korošec. Nedelja, 16. januarja škofja Loka: ob 9. uri bo v osnovni šoli Cvetko Golar šahovski brzoturnir. ob 9. uri bo na strelišču v Vincarjih tradicionalno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Železniki: ob 15. uri bo v dvorani kina Obzorje prireditev »Dražgoše v januarju 1942«. 17. STRAN: • Izid žrebanja veletrgovskega podjetja Kokra Kranj 500 ur za 500 kupcev ■ SEZONSKO ZNIŽANJE TOVARNE OBUTVE TR2lC 3076 Zdravko Krvina predlagan za člana predsedstva skupščine SRS Izvršni odbor RK SZDL Slovenije in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri RK SZDL sta v ponedeljek na skupni seji obravnavala možne ka.ulidue za člana predsedstva skupščine SR Slovenije, ki pa izvoli zasedanje delegatov občin. Izmed zbranih predlogov za kandidate sta predlagala Zdravka Krvino, predsednika skupščine občine Škofja Loka, in Romana Ogrina, predsednika temeljne izobraževal JESENICE ne skupnosti Trebnje. Ta možna kandidata daje v razpravo in odločitev občinskim kandidacijskim konferencam v SI Sloveniji. Izvršni odbor in koordinacij "k; _dbor za i ^.drovska vprašanja pri RK fZDL hkrati pošiljata vsem občinskim kandidaci iskim konferencam tudi vse druge zbrane predloge. Občinske kandidacijske konference imajo možnost in pravico o njih razpravljati in jih tudi vnesti v listo kandi- Q V sredo, 12. januarja, bo v konferenčni sobi občinske skupščine na Jesenicah redna seja komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri Svetu za splošne zadeve SOb Jesenice. Na seji bodo razpravljali o poteku vzgojne in preventivne akcije Na cesti nisi sam in o prihodnjem delu komisije. £ V sredo, 12. januarja, bo v prostorih družbenopolitičnih organizacij na Jesenicah seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Jesenice. Pogovorili se bodo o sklicu kandidacijske konference in o izvolitvi kandidatov za člane predsedstva SRS, o nalogah SZDL in njenem financiranju in o nekaterih drugih vprašanjih. r£ V sredo, 12. januarja, bo na Jesenicah posvet vodstev in mentorjev klubov OZN, na katerem se bodo pogovorili o nekaterih aktualnih mednarodnih problemih in dogodkih v letu 1971 ter poslušali predavanje tovariša Danila Turka, predsednika republiškega centra OZN. V nadaljevanju posveta bodo razpravljali o načrtih centra in klubov za leto 1972 in izvolili občinski center ter predsednika centra klubov OZN. D. S. KRANJ 0 V ponedeljek se je sestala verska komisija pri občinski konferenci socialistične zveze. Razpravljala je o nekaterih zahtevah predstavnikov cerkve za gradnjo objektov za verska dejavnost. 0 Predstavniki družbenopolitičnih organizacij Stražišča se bodo danes popoldne sestali s predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine. Pogovarjali se bodo o 'tematiki v krajevni skupnosti. Kmečka sekcija pri občinski konferenci socialistične zveze bo v kratkem pripravila razpravo o odnosu lastnikov zasebnih gozdov z gozdnim gospodarstvom. A. Ž. % Radovljica, 11. januarja — Popoldne se je v Radovljici začela politična šola za mlade družbenopolitične delavce. Pouk v šoli bo dvakrat na teden; ob torkih in četrtkih popoldne. £ V ponedeljek popoldne se je sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Člani so razpravljali o pripravah na kandidacijsko konferenco. A. Ž. TRŽIČ % V ponedeljek bo v Tržiču volilna in hkrati delovna konferenca občinske organizacije zveze komunistov. Na njej bodo obravnavali sklepe 21. seje predsedstva ZKJ, sklepe slovenskega centralnega komiteja in zaključke 3. konference slovenskih komunistov. Na konferenci bodo skušali iz teh sklepov izluščiti tisto, kar je za tržiške komuniste v sedanjem položaju v njihovih razmerah najvažnejše. To pomeni, da bo imela ponedeljkova konferenca predvsem praktičen pomen. Na konferenci bodo prav tako izvolili nov občinski komite, člane medobčinskega komiteja ZK za Gorenjsko in sekretarja komiteja. -Jk % V petek, 14. januarja, popoldne bo v Tržiču kandidacijska konferenca SZDL. Na njej bodo potrdili kandidate za člana predsedstva SRS, razen tega pa bodo razpravljali tudi o sodelovanju med občinsko konferenco zveze mladine Slovenije Tržič in občinsko konferenco SZDL Tržič. V tej razpravi ne bo šlo za pokroviteljske odnose SZDL nad ZMS, temveč za obravnavanje dveh enakovrednih organizacij, ki sta enakovredno odgovorni za položaj v občini. S tem, da se na kandidacijski konferenci obravnava tudi problematika mladinske organizacije, je soglašalo tudi vodstvo ZMS v občini. -jk datov, o kateri glasuje občinska kandidacijska konferenca. Vsaka občinska kandidacijska konferenca ima tudi možnost obvestiti vse druge občinske kandidacijske konference o svojem dopolnil nem predlogu. Tako ima vsak, tudi dopolnilni predlog, politično in tehnično možnost, da dobi večino v tretjini slovenskih občin. To je namreč pogoj, da možni kandidat postane kandidat za člana predsedstva skupščine SRS. Izvršni odbor se je tudi zavezal, da bo pomagal pri medsebojnem obveščanju občinskih kandidacijskih konferenc. L.B. Kadrovska vprašanja Organizacija socialistične zveze v kamniški občini bo tudi v letošnjem letu nadaljevala z delom na uresničevanju dokumenta »SZDL — DANES«, ki ga je sprejela republiška konferenca socialistične zveze lansko leto. Tako je rečeno v dopisu, ki ga je občinska konferenca socialistične zveze Kamnik poslala vsem krajevnim organizacijam. Občinska konferenca je krajevne organizacije opozorila na osem bistve nih nalog: Na javno razpravo o nadaljnjih spremembah zvezne ustave in o novi slovenski ustavi. Jedro teh razprav naj bodo zlasti spremembe našega samoupravnega sistema v občini in krajevni skupnosti. Januarja bodo opravili kandidiranje za člane predsedstva skupščine SR Slovenije. Na zborih volivcev februarja bodo razpravljali o gospodarskem in družbenem razvoju občine. Krajevne organizacije bodo sodelovale pri ustanavljanju komisii za pomoč in varstvo ostarelih občanov. Krajevne organizacije bodo morale posebno skrb posvetiti evidentiran ju možnih kandidatov za odbornike in poslance, ker bodo drugo leto skupščinske volitve. J. Vidlc Mnenja poslanca gospodarskega zbora SRS o dogovorih poslanska vprašanja: »POSLANCEM V SKUPŠČINI LAŽEJO« 0 »Upravičeno lahko trdim, da' poslancem v skupščini, ^ odgovarjajo na njihova vprašanja, lažejo,« pravi poslan^ gospodai skega zbora republiške skupščine in direktor Alpl^ Železniki Jane/ Šter, »Zakaj? Na 32. seji gospodarskega republiške skupščine (16. decembra 1971) je republiški sekret** za pravosodje tovariš Boj;»n škrt odgovoril poslancu tovari^ Simšiču na njegovo vprašanje: 'Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani vsako tožbo ** izdajo plačilnega naloga reši najkasneje v osmih (8) dneh. Primer iz našega podjetja kaže, da je takšen odgovor č's navadna farsa in laganje poslancem. đ Naše podjetje (Alples) je lani tožilo neko podjetje. Okroz*1 gospodarsko sodišče v Ljubljani je prejelo našo vlogo 8-/*. cembra 1971. Vlogo je rešilo 13. decembra, odposlalo reši^jj 20. decembra, v podjetje pa smo jo dobili 21. decembra. P\ je, da je gospodarsko sodišče vlogo rešilo že peti dan vi prejetju vloge, toda za podjetje ni važna rešitev vloge, rnar% datum prejema. Ce vloga teden dni leži v predalu, to za P0^ jetje ne pomeni nobeno rešitev (od 13. do 20. decembra). fl Razumem, da je neka administratorka lahko imela reše^ vlogo teden dni v predalu. Ce sodbe namreč ni odposlala. j\ njej prvega v mesecu pri osebnem dohodku prav gotovo nej^ nič poznalo. Prav tako ne bo prav nič prizadeta, če bpd delavci v nekem podjetju zato dobili plačo ali ne. Njej * osebni dohodek tako ali tako zagotovljen. Menim, da pri nas ne bo prej reda in odprave nclikvidfl sti, dokler prizadevanj za gospodarsko likvidnost ne bo de'1* tudi vsa družbena nadgradnja.« Plačevanje taks za osebe s telesnimi hibami PRISTOJEN JE ZVEZNI ORGAN ogla* 0 O vprašanju tovariša 1. Z. iz Šenčurja, ki se je v poslanski pisarni 1. oktobra lani, smo v rubriki že P*5.* Ker je glede na njegovo vprašanje postavil poslanec soda"1 zdravstvenega zbora republiške skupščine dr. Igor Veter P slansko vprašanje na seji zbora 22. novembra lani, objavlja'1' izvleček vprašanja. . Na podlagi zveznega zakona je bil I. Z. iz Šenčurja nc*3 let oproščen takse za registracijo osebnega avtomobila« j zakonu iz leta 1963 je bilo namreč določilo, da so takse Pr,;''nosti so boli /ni srca in ožilia. bolezni kosti in eibal. nesreči' na d'lu in i/vi'n dela. psihična in nenr^Sčna obolenja in bofezni dfl*»I, Doloost ž'v,ien',a se podalj-šu'i' le nri ženskah. nri mo šk'h na stpon'r.a in ali kaže C"'""* skrn;š"vrmii'. Na podlagi v^h teh podat kov so v poročilu tmotovili, d*i se /društveno stanje lju-d- no jzboli.šuie. Te ugotovitve prav gotovo narek n iejo smer za prihodnje delo zdravstvene službe, katere prva naloga bo Utrjevanje zdravstva, preprečevanje obolenj, pravočasno odkrivanje vzrokov bolezni itd. Zdravstvena služba se . bo morala v prihodnjo hitreje r>rilaeod?ti patolotriii in se hitreje Ogrevati za vse dosc/ ke in spoznania moderne medicine. Vcokakor bo treba sistematično pregledovati otroke in mladino, in sicer tako da bodo pri teh pregledih zares znWi naivečie možno število šolske mladine. Odpreti bo treba ambulante, svoje delo bo morala s potrebami na terenu čim-bolie usklajevati tudi patro-nažna služba, še posebne skrbi bodo morale biti deležne matere in otrOri. Preceišnja pomoč zdravstvenim službam pa je bila in bo tudi zdravstvena vzgojna dejavnost, zdravstvena zavest ljudi, ki večkrat uspešno pomaga pri odkrivanju, preprečevanju ali samem zdravljenju bolezni. Javna razprava o socialni politiki Čeprav je splošna slika razvitosti in skrbi za družbeni razvoj v občini razmeroma ugodna, pa se za ugodnimi poprečji skrivajo problemi dela prebivalstva in zaposlenih, ki žive v nesprejemljivih razmerah-Večina njih izhaja iz delovnih organizacij, kjer so poprečni osebni dohodki za približno 20 do 30 odstotkov nižji od poprečnih v občini, aH pa gre za upokojence, družine s številnimi otroki in druge primere. Menimo, da nam materialno stanje in razvitost dovoljujeta in celo terjata, da se lotimo učinkovitega reševanja težkih socialnih razmer lega dela prebivalstva. Naša socialna politika pa mora biti mnogo več kot občasno dobro-delniško dajanje pomoči. Po svoji vsebini mora postati pomembna komponenta uspešnejše ekonomske polilke. To so nekatere ugotovitve s petkove prve seje občinske konference zveze komunistov Kranj v novem sestavu, ki so razpravljali o osnovah programa socialne politike v občini, lieveda pa bo pri izvajanju take politike potrebna zavzetost vseh, posebno pa še komunistov, ki bodo morali poskrbeti, da se čimprej izd.lajo programi v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih oziroma povsod tam, kjer st pojavljajo socialni problemi, so poudarili v predlogu sklepov in v razpravi. Poudarili so, da mora biti srednjeročni program kar se da konkreten. V živahni razpravi, ki je bila odkrita in mestoma tudi polemična, so bili podani nekateri predlogi, za katere pa je konferenca ocenila, da jih brez temeljitejše razprave ni mogoče sprejeti. Tak je bil predlog o oblikovanju posebnega solidarnostnega sklada, iz katerega bi se financirale nekutere dejavnosti v okviru izvajanja socialne politike, pa tudi predlog o oblikovanju širšega samoupravnega telesa (skupščine, koordinacijskega odbora), ki bi mu bile zaupane nekatere skupne naloge v občini pri izvajanju socialne politike. Konferenca je sprejela sklep, da naj o predlaganih osnovah za program socialne politike razpravljajo vse osnovne organizacije, nakar bo sklepe sprejela oziroma potrdila konferenca na svoji drugi seji. A. Žalar Delovna skupnost ČP GORENJSKI TISK KRANJ razglasa prosta delovna mesta 1. več knjigoveških delavk 2. 3 strojepiske 3. skladiščnika 4. kopista 5. pomožnega delavec: POGOJI: pod L: mlajše ženske z možnostjo priučitve za knji-goveško delavko; pod 2.: strojepiske 1 A razr. Delo v izmenah, dopoldne — popoldne; pod 3.: srednja strokovna izobrazba ekonomsko-komercialne smeri, ter nekaj let prakse na tem ali podobnem delovnem mestu; pod 4.: kvalificiran delavec — kopist ali kemijski tehnik; pod 5.: vojaščine prost. Ponudbe z izčrpnimi podatki in dokazili o strokovnosti sprejema tajništvo podjetja ČP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadc 1, do 20. januarja 1972. Najuspešnejša Tovarna kos in srpov Ugodno devetmesečno gospodarjenje v tržiški občini — Izvoz Presegel pričakovanja — Osebni dohodki pod republiškim povprečjem — Končni letni rezultati so lahko še boljši 8v?*?rniki trfiSke občinske Sei Pscinc so na svoji zadnji Čii iP'CtrcsaIi usPešn<>st ob-vilV"'8a gospodarstva v pr-Čin revetih mesecih lani. Ob-tg e službe so pripravile v So narncn obširno gradivo, ki s 8a pdborniki po razpravi tUdI " ugotovili, da so 1 za tržiško gospodarstvo 'em obdobju veljale enake Rednosti kot za ostalo slo- nsko in jugoslovansko gozdarstvo. To je predv? ^kontrolirana gst cen, tekoči deficit plane bilance, povečana inve-C|jska potrošnja in zamena nelikvidnost. Kljub vsem inflacija in temu je vidna gospodarska rast. V primerjavi s predlanskimi devetimi meseci se je lanska industrijska proizvodnja v tržiški občini povečala za 15,8 odstotka, vendar podatki zaradi pogostih sprememb cen ne kažejo realnega povečanja. Podjetja imajo različne kriterije za ovrednotenje proizvodnje, zato porast med posameznimi podjetji ni primerljiv. Zato se bo treba dogovoriti za enotnejša merila. Največjo rast proizvodnje je zabeležila Tovarna kos in srpov (22,6 %), sledijo pa ZLIT, BPT, TRIO, Peko in Tovarna pil Triglav. RAZPRODAJA ZIMSKE KONFEKCIJE ŽENSKE IN MOŠKE OBUTVE BLAGOVNICI Škofja Loka do 22. januarja 1972 30—50 % ZNIŽANJE PRODAJNIH CEN liii vam v razprodaji nudi izredno ugoden nakup kvalitetnih in modnih MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLAŠCEV TER MOŠKE IN ŽENSKE OBUTVE po zelo znižanih cenah Pri izvozu so se pojavile v zadnjem času velike spremembe, in to predvsem zaradi znanih ukrepov ZDA in zato je v republiki izvoz po-rastel le malenkostno. Tržiško gospodarstvo je v devetih mesecih izvozilo za 4,538.942 dolarjev blaga ali za 12,1 odstotka več kot v enakem obdobju predlanskim. In to večino na konvertibilni trg. Največji izvoznik je Peko, sledi pa mu BPT, za katero je ugoden izvoz potreben še posebno zaradi tega, ker mora veliko reprodukcijskega blaga uvažati. Izvoz je zmanjšala le Tovarna kos in srpov. Zanimivi so tudi podatki, kako so se lani v tržiški občini gibali osebni dohodki. Povečali so se za 21,9 odstotka, od tega v gospodarstvu za 22, v negospodarstvu pa za 20,7 odstotka. Pri tem moramo omeniti dve značilnosti. Prvič. Osebni dohodki so se povečali bolj kot v republiki, kar v preteklosti ni bilo v navadi. In drugič. Osebni dohodki v gospodarstvu so se povečali bolj kot v negospodarstvu. Prej je bilo ravno obratno. Kljub temu pa poprečni osebni dohodki v tržiški občini še vedno zaostajajo za republiškim poprečjem, ki je bilo lani v sedmih mesecih 1546 dinarjev, v tržiški občini pa konec septembra le 1352 dinarjev. Tržiško gospodarstvo je torej lani uspešno poslovalo, vendar ne le zaradi zdrave politike, temveč tudi zaradi inflacije. Celotni dohodek se je povečal za 28,7 odstotka, dohodek za 30,9 odstotka, ostanek dohodka pa celo za 81,8 odstotka. Porabljena sredstva pa so porasla za 27,8 odstotka. Izboljšala se je tudi ekonomičnost, kar je za čas inflacije lep uspeh. V teh mejah so se gibali tudi osebni dohodki. Eno od negativnih točk lanskega trži-škega gospodarstva pa je zmanjšan delež amortizacije v celotnem dohodku. Po sodbi sveta za gospodarstvo so slabše gospodarila le 4 podjetja, in sicer Mesarsko podjetje. Tovarna pil Triglav, TRIO in Gostinsko podjetje Zelenica. Le-ti imajo manj kot 4-odstotno stopnjo dobička, kar je po mnenju sveta za gospodarstvo znak za večjo pozornost. Vendar tudi pri teh skoraj ni bojazni, da zaključek gospodarskega leta ne bi bil pozitiven. Zaradi konjunkture pa bi bila akumulacija vseeno lahko večja. J. Košnjek Družbeni dogovori Lahko bi jih imenovali tudi tako, saj gre za dogovore med delovnimi organizacijami in občinsko skupščino. O izpolnjevanju tovrstnih dogovorov so na sejah kranjske občinske skupščine precej pogosto razpravljali. Sicer ne v posebnih točkah dnevnega reda, tako kot na zadnji seji v minulem letu, marveč je bilo večkrat slišati o njih v razpravah na drugih sejah. Za kaj prav zaprav gre? Pred leti so v kranjski občin! sprejeli dogovor za dodatni vodni prispevek za graditev vodno-gospo-darskih objektov, s katerim naj bi zavarovali obrežji Save in objekte ob njih. Gospodarskim organizacijam so kini predlagali, naj obnove pogodbe. Od 79 organizacij pa jih je podpisalo le 40. Podobno je tudi z dogovorom o prispevkih za sklad za narodno obrambo. Pri obeh dogovorih so tako uspeli zagotoviti le približno tretjino planirane vsote. Prav zato so na seli sklenili, da je treba delovnim organizacijam poslati opozorilo, naj Izpolnijo obveznosti. Izgovori so v takšnih primerih v delovnih organizacijah precej podobni. Pravijo, da so že redne obveznosti tako velike, da ne zmorejo potem še dodatnih dogovorov. Pri dodatnem vodnem prispevku pa je bilo slišali tudi mnenja, naj prispevek plačajo tisti, ki Jim bo koristil. Skratka, tisti, ki imajo objekte na ogroženem področju. Nedvomno bi se o tako Imenovanih dodatnih prispevkih, ki se zbirajo v občinah za različne potrebe dalo razpravljati, ker nihče ne trdi, da gospodarstvo že z rednim] dajatvami ni dovolj obremenjeno. Vendar pa Je tokrat problem drugje. Gre za izpolnjevanje že sprejetih dogovorov. Alf drugače povedano, ip smo se za nekaj odločili, potem to uresničimo do kraja. Pravilo glede zadostne redne obremenjenosti pa naj bi veljalo za prihodnje. Takrat naj bi predstavniki gospodarstva (tudi odborniki v občinski skupščini) tako! povedali svoje razloge. Ne pa, da se dogovori podpišejo, njihova uresničitev pa ostaja le na papirju. A. Ž. Velika razprodaja pri KRANJ od 12. januarja dalje! Obiščite naše trgovine, kjer lahko izbirate: v prodajalni PRI KRANJCU, Cankarjeva 7 0 tkanine za ženske in moške plašče v prodajalnah KONFEKCIJA, Titov trg 7 in KONFEKCIJA NA KLANCU, Vodopivčeva 7: f) ženske in moške zimske plašče 0 ženske in moške zimske obleke v prodajalni BABY, Titov trg 23 £ otroške zimske plašče 0 otroške srajce in copate v prodajalni NOGAVIČAR, Titov trg 18 0 ženske, moške in otroške nogavice. Prodajne cene so znižane do 40 H' Vsa oblačila so modeli iz letošnje jesensko-zimske sezone! Predsedstvo ZKJ o kmetijstvu Na 24. seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije so se dogovorili, da bo naslednja seja predsedstva sredi januarja. To bo dvodnevna seja, na kateri bodo razpravljali o političnem sistemu in o tem, kako se uresničujejo sklepi I. konference ZKJ o razvoju kmetijstva in o nalogah ZK na področju kmetijske politike. V razpravi na 24. seji je sodeloval tudi predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher, ki je med drugim opozoril, da je še vedno prisotno prizadevanje, da bi odgovornost za razvoj kmetijstva prevalili na federacijo. To se dogaja predvsem zaradi tega, ker naloge posameznikov in organov niso dovolj jasno določene in dogovorjene. -Jk Kakšna bo nova odkupna cena mleka? Uvozili precej kmetijskih strojev Po podatkih zvezne carinske uprave so zasebniki v prvih devetih mesecih lani uvozili precej kmetijskih strojev. Najbolj se je povečal uvoz traktorjev, kosilnic, obračalnikov in podobnih strojev. Zasebni kmetje so do konca septembra lani uvozili 2110 traktorjev, 6500 kosilnic in 1520 obračalnikov. Uvoz traktorskih in avtomobilskih prikolic se je povečal za dva in pol krat. -jk Čeprav so nekatere ekonomske funkcije federacije prenesene na republike, bo treba tudi v prihodnje urejati odkup mleka s premijami in ustreznimi odkupnimi cenami, če bi proizvajalcem le-teh ne zagotovili, bi se vsi stroški proizvodnje nujno prenašali na potrošnjo. Maloprodajne cene mleka bi se povečale najmanj za 30 odstotkov, zmanjšala bi se poraba mleka, ki je že tako med najnižjimi v Evropi. Tako kot drugod je tudi pri nas proizvodna cena mleka višja od zaščitne. Zato v večini držav regresirajo bodisi proizvodnjo svežega mleka ali izdelovanje mlečnih izdelkov. V ZDA regresirajo posneto mleko v prahu, na švedskem surovo maslo ali V Sloveniji spet zadružna zveza Slovenska zadružna zveza je že obstajala, vendar je bila ukinjena, kar je povzročilo v slovenskem kmetijstvu določeno praznino. Že prej, posebno pa lani, se je ponovno pojavila ideja, da bi na Slo- venskem ustanovili svojo zadružno zvezo, ki naj bi bila vrhnja organizacija združenih slovenskih kmetov in naj bi združevala vse organizirane slovenske kmete. To zamisel je podprla tudi II. kon- Premije za mleko ostanejo! Slovenski izvršni svet je podaljšal odlok o premijah za kravje mleko do 29. februarja 1972 leta. Star} odlok je namreč veljal le do 31. decembra lani. Ker velja maksimiranje cen tudi za mleko ln mlečne izdelke, bo obveljal sedanji sistem premiranja mleka ln mlečnih Izdelkov. -jk Srebrni jubilej Veterinarskega zavoda Ob koncu lanskega leta je praznoval 25. obletnico delovanja Veterinarski zavod Slovenije, kar je pomemben mejnik za osrednjo slovensko veterinarsko ustanovo. Zavod opravlja predvsem tri naloge: raziskovalno, operativno in pospeševalno. Zato skuša najtesneje sodelovati z fcivinorejsko in živilsko proiz- vodnjo ter spremljati problematiko ljudskega zdravja. Zavod je bil tudi pobudnik ustanovitve veterinarskega oddelka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Delo zavoda bi bilo lahko še uspešnejše, če se ne bi stalno boril z denarnimi težavami. Jk O kmetijstvu so dejali $ KMET IVAN OMAN IZ ŠKOFJE LOKE: »Pri starostnem zavarovanju kmetov in sploh pri reše vanju kmetijskih problemov so tudi Avstrijci začeli z malim, vendar je bil takrat ekonomski položaj njihovih kmetov boljši. Predvsem niso ime-lili tako majhnih kmetij. Tudi pri nas bi moralo prodreti snoznanje, da kmet ni več razredni sovražnik. Danes 10 hektar-|ev ne pomen) toliko, kot |e 1945. leta. Če imaš mehanizacijo. Je na taki površini ne moreS polno izkoristiti, če je pa nimaš, je ne moreš kupiti, ker so dohodki od take površine premajhni. Zdi se ml, da pri nas hočemo v kmetijstvu rešiti vse naenkrat in da imajo vsi zakoni, ki jih bomo sprejeli, bolj socialni značaj ln rešujejo socialne probleme. Najprej pa bi morali rešiti ekonomske probleme kmetijstva ..« -jk ferenca ZKS, na kateri so obravnavali kmetijstvo. Iniciativni odbor za ustanovitev zadružne zveze že nekaj časa deluje in pripravlja osnutek republiškega zakona o zvezi. Idejo za ustanovitev so sprožili kmetje sami, podprle pa so jih tudi kmečke sekcije pri občinskih konferencah SZDL in odbor za zadružništvo in kooperacijo pri republiški gospodarski zbornici. Razen tega, da bo zveza prostovoljno združevala organizacije, kjer so združeni naši kmetje, so v osnutku zakona o zvezi nakazane tudi številne druge naloge. Zveza bo pomagala pri izboljševanju položaja slovenskega kmetijstva in nosila glavno breme pri njegovem preusmerjanju. Spodbujala bo sodobno tržno proizvodnjo ter branila zapisane pravice kmetov, da tudi oni enakopravno sodelujejo pri delitvi skupno ustvarjenega dohodka. Prav tako bo imela slovenska zadružna zveza pomembno mesto pri izobraževanju predvsem mlajših kmetov in to v okviru obstoječega kmetijskega šolstva, pri ustanavljanju aktivov mladih zadružnikov, ki so nekdaj že lepo delovali, pri urejevanju razmer na trgu ipd. iniciativni odbor za ustanovitev zveze prav tako sodi, da bo morala zveza veliko sodelovati tudi s sorodnimi zvezami v zamejstvu, kjer je za take stike že sedaj veliko zanimanje. Kmetje vsekakor želijo, da bi pristojni organi čim preje sprejeli ustrezen zakon o ustanovitvi zadružne zveze, ki bi bila član Gospodarske zbornice SRS. Pobudniki ustanovitve želijo, da bi se k Zadružni zvezi priključila tudi Zveza hranilnokreditnih služb Slovenije, ki je sedaj samostojna organizacija. J. Košnjek sir, v Avstriji mleko, mleko v prahu in .surovo maslo, v Franciji surovo maslo itd. Zaradi nesorazmerja med proizvodnimi stroški in prodajnimi cenami mleka, ki rečeno mimogrede, povzroča velike težave v živinoreji, so premije za mlečno proizvodnjo pri nas nujen element cene in hkrati pomemben instrument politike cen na trgu. Zaradi pripravljanja predloga o urejanju cen mleka in premij za njegovo proizvodnjo spremlja Kmetijsko poslovno združenje v Ljubljani proizvodne stroške mleka, in to predvsem na farmah. Tako so znašali leta 1970 stroški litra mleka 1,93 dinarja, lanski proizvodni stroški pri litru pa že od 2,10 do 2.49 dinarja. Izračuni za letos pa kažejo, da bodo proizvodni stroški litra mleka znašali 2.50 dinarja in več. Delovna skupina pri sporazumu o oblikovanju cen mleka in goveje živine je izdelala kalkulacije in ugotovila ter predlagala, daj bi bila nova odkupna cena 1,93 dinarja za liter mleka. s tol-ščobno enoto 3,6 odstotka. Razliko do proizvodne cene pa naj bi krila republika s premijami in subvencijami. J. Košnjek Je živinoreja perspektivna ? Večkrat si zastavljam vprašanje, ali je z našo živinorejo vse v redu. In še več, ali Imamo pravi odnos do živinoreje na Gorenjskem, ki ima vse prirodne pogoje za razvijanje te panoge. Gorenjska je resda zaposlila v svojem Industrijskem bazenu veliko večino prebivalstva, ter prirodne lepote terjajo same po sebi razvijanje turizma, kot tudi lega Gorenjske pogo-|uje tranzitni promet in trgovino itn. Toda ustavimo se pri podatku, da Industrijsko zelo razvite dežele z le 5 al{ še manj odstotki kmečkega prebivalstva krijejo s svojim kmetijstvom velik del lastnih tržnih potreb in Intentivno razvijajo tudi naprej poljedelstvo in živinorejo. Zdi se mi, da prevečkrat izgubljamo pogum pri stvareh, ki so videti trenutno težko razrešljive, ln iščemo hitrih rešitev tam, kjer so potrebno daljnosežne. Zaradi zunanjih tržnih razmer smo skoraj uničili nekatere naše pasme, ne da bi pri tem razmišljali, za kaj pravzaprav gre. Skušali smo ustreči zunanjim potrošnikom in pri tem pogosto pozabljali na odgovornost do lastnega trga, do domačega potrošnika. Zanimivo je, da smo v Sloveniji povsem zanemarili ovČjerejo (za lastne potrebe in Izvoz), medtem ko je ovčje meso, ki Je tudi zelo kvalitetno, pogosto na jedilniku v raz vitih dežetah. V planinskem svetu, kakršen je pri nas, ruša marsikje ne prenese goveda, ovca jo pa ob paši utrjuje. Navadili smo se na teletino, prvovrstno svinjino, »PP« piščance itn., naš jedilnik pa praktično ne pozna niti ovčjega niti konjskega mesa. Opozoril bi še na neko stvar. V času ko svet intenzivno rešuje vprašanje sodobne tehnologije reje živine, mi pogosto ukinjamo cele farme zaradi poslovnih Izgub. Toda tudi s tehnologijo reje na podlagi današnjih krmnih mešanic za intenzivno rast in proizvodnjo nI vse v redu. Zarad] možnosti pridobitve večjega izkupička včasih dodajamo krmi vse mogoče, od hormonov do antibiotikov, kar pa utegne biti celo nevarno tistemu, ki uživa na tnk način prirašče no meso. Meso telet in piščancev včasih že komajda zasluži svoje ime in tudi kurjim jajcem marsikaj manjka od tistega, kar so imela včasih. Po svetu je že prodrla misel o »povrnitvi k prirodi« tudi v živinoreji in tako lahko pričakujemo v neka! letih nove preobrate v izbiri tinov živali za rejo ln v tehnologiji njihove proizvodnje. Toda tokrat ne smemo biti več razsipni in neusmilieni z našim domačim živinskim fondom. Moramo se načrtno posvetiti selekciji živine vseh *rst pasem ln jih tudi ustrezno razvijati. Pri tem pa se moramo zavedati, da meso ni vse tisto, kar priraste na mestu mišičja živali; pomembno je predvsem, kaj Je v tel tkivni gmoti. Tak prlston k živinoreji bo zagotovil tudi zdravo ln neoporečno nrehrano. dr. S. Bavdek domenki o Mengšu in njegovih ljudeh Starost 818 let Kran- beseda*3, ° katercm nam teče Starost iV?rei ?° /Cl° Star loian^ 8 lct mu sicer do ^rani-k. gledo na prvo °nieni» 1,s,ir|o, v kateri je Pa jg0 'mc Mengeš. Sicer stu ^"^toina na tem mc-vinsk^Sia'ala fc v Pnzgodo- "»cnaU??'"- Saj so bili h ^ seskih tal izkopani pred- $ke doL.^116 latcnsko-kclt-v Narod *snranicr,i s° sedaj liani) p0001 muzeju v Ljub-bil u tUdi v rimski dobi je bjj , v 11 rn s k i uooi prav ru Pomemben, kajti ^stna V D''*'ni i° obstajala cin,0 rp°«aia Ad quarto de-Do«1"'. U- m'Hniku). Ta-cesti l. J* bi,° ob rimski zublja« sio veza,a Emono ve« ^f™*' s Celcio (Celje), nif. *° fo nekake utrdita £*,va,'^a, okrepčevali-Pripre» ^ta,c za izmenjavo tak>h on,, °ma so so nkr°2 selja ;^sta' razvila večja nada .m trž.šča. Pričevanja, današnitl nor>osrcdni bližini rimska Mor>Pša obstojala 'e v j,vnasclb'na, so seveda •*°Paninah iz te dobe. ^°VFNSK1 GROROVI K LS° V lctu 1899 Pričeli •m Jopa,! temelje za novo deli ha*51,*Ce' so delavci za- StrokovnSi a ,C' Za katcrc so OripadaLT , "Rotovili, da selcem ♦ sI°venskim prvo-Polovi ' °rcj so iz le« druSe URotovitf. Prvcpa tisočletja. ) RroJ^v;!' So omogočili tudi ,z H,., °h'"anjcni okraski Scr>čnio« S brona ^hani, ob- V Cc >dr.). , Kako na ; sa? v o • ,,e z lmcnom kra-Prejie °J «««1 ki smo jo »leče iir'ni!1' stoji tujezve-gih, jj? ^Posbiirg. V dru-timo ^nC,Slh listinah, nale-°*nake V* zapisane W7 MoT3-10, npr-: Mannus-pl"h' m ."Sosburg, Meingoz-dohno ng0zesb»rch in po- ^'(,iihaČsni-jkn0z Trdina Je v kr;Mdohiyin mcnii'da * , v'tezu m„ po Poganskem b,i?njcm ?PU' ki si K' na da bi m V/rad- Kot hi radi. ro*lovcnsW -°tnik kra'a sta" »■arno ^ tnko se mo- da so hii lU 7 vednostjo, m\ed s"£iim(,d Ncmci * l?Cn* M,.; J Znana osebna ****M™?oz. aH nadt^ob;i,t:'i,izpričujeta ^ Koroški • ra'evr» imeni: (Prej u ,mamo M'^ers-Pa nnin"°zdorf). Pri ph sanisov poznamo iz sta- Jfrff^S^KJ?(Man- xi leta 1^4; 8eS ^ J« °n^e ih4? ime ' dobnh sto let po- zneje pa se je pojavil že Meneusch. NEZNAN SOIMENJAK Ali Mengešani vedo še za drug — sicer dosti manjši — slovenski kraj, ki ima podobno ime še dandanašnji? To je Menguš, majhen zaselek, ki pripada sloviti vinski gori na Dolenjskem — Primskovem (592 m). Kraju je prav tako blizu Gobnik (opisal ga je Fran Levstik v slovitem Popotovanju od Litije do Čateža) — kot je Go-bavica Mengšu! To je res nenavadno naključje! Sicer pa je zanimiva tudi nrimerjava imen gorenjskega Primskovcga (prebivalci so Primskovl jani) in dolenjskega (prebivalcem pravijo Primskovčani). Nobeno od teh krajevnih imen še ni zadovoljivo razloženo, saj pa sta si tudi po legi tako različna kraja: zorenjsko Prim-skovo je na ravnem, kot predmestje Kranja — dolenjsko Primskovo pa je izrazita in dosti visoka gora, s farno cerkvijo, vasjo in šolo prav na v-*»i! In še ena naključnost: na Primskovem na Dolenjskem je od leta 1876 do svoie smrti leta l*00 služboval kot župnik bližnji mengeški rojak Jurij Holmar, homeopat. k: je slovel kot čudodelni ljiv1 sk< zHravnik. Vse to sem povedal le zato, da bodo Menatšani zvedeli za svojega dc4enjsk<**»a soime-njaka. Saj sta na Slovenskem le dve sorodni imeni: Mengeš in Menguš. GRADOVI, GRADOVI... ■a JBoramo pa se še vrniti l^#Iv mengeškc stare čase. čase, v katerih so tujci gradili po naši deželi grado ve. (Začuda smo še vedno zaljubljeni v te spomenike na našo črno tlačansko preteklost). Po tradiciji je bil prvi grad (znan po imenu Stari erad) se/idan že v 8. stoletju Postavil naj bi ga vitez ali vojvoda Mengo. Pozneje je prešel grad v lastništvo an-deških grofov, graščaki — Mengeški gospodje — pa so imeli posest le v najemu, v izkoriščanje. No, prav v zvezi z enim od le-teh, po Die-trichu. določamo starost Mengša. Listina, ki je ohranjena, omenja Dietricha Menešana kot zakupnika gradu. Bilo je to leta 1154, torej pred 818 leti. (Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč Radovljiški pevci gostovali na Koroškem V okviru programa kulturnega sodelovanja z zamejskimi Slovenci so 26. decembra lani gostovali v Svečah na Koroškem pevci komornega zbora »A. T. Linhart« iz Radovljice. S tem so vrnili obisk Svečanom, ki so lansko pomlad nastopili v Begunjah. V prostorni dvorani Adamove gostilne, ki je bila zasedena do zadnjega mesta, je bilo med številnimi starejšimi, kar je posebno razveje ljivo, zelo veliko tudi mladi ne iz Sveč in Bistrice v Rožu. Po krajšem pozdravnem nagovoru predstavnika domačega slovenskega prosvetnega društva »Kočna«, v katerem je bila izražena iskrena dobrodošlica in želja za še tesnejšim sodelovanjem, je spregovoril predsednik 10 Kulturne skupnosti Radovljica, ki se je v imenu gostujočih pevcev zahvalil za topel sprejem in udeležbo ter posebno poudaril pomen in vlogo kulturnega povezovanja Slovencev ne glede na državne meje. V imenu komornega zbora je nato podaril domačemu društvu umetniški akvarel Radovljice slikarja Franceta Boltarja. Sledila je pozdravna pesem svečanskega moškega zbora, nato pa so več kot poldrugo uro nastopali radovljiški pevci. Koncert 18 slovenskih narodnih pesmi je dognano in dnhovito povezoval s tekstom član predsedstva ZKPO Radovljica Franci Cerne, v odmoru pa je z dejavnostjo in z razvojem komorneza zbora »A.T.Linhart« seznanil navzoče predsednik ZKPO Radovljica prof. Niko Rupel. Navdušeni poslušalci so vsako pesem, predvsem pa lepo ubrano petje Radovi j iča-nov nagrajevali z dolgotrajnim ploskanjem. Marsikateri ženici se je ob nežnih doma čih melodijah orosilo oko, kar je še bolj spodbujalo pevce. Nastop je dokazal, da je kljub trdemu in neenakemu boju za obstanek slovenska misel in privrženost materinemu jeziku še vedno med našimi koroškimi rojaki globoko prisotna in živa. Glede na i/jemno zanimanje mladih pa so se gosi je lahko prepričali, da je bilo njihovo kulturno poslanstvo res takšno, kakršno so pričakovali. Se dolgo po koncertu so se v prijetnem domačem okolju vaške gostilne zbirali okoli pevcev domačini in poslušali pesmi, ki so jih v sproščenem petju Radovi jičani radi zapeli za tiste, ki so bili najbolj vneti in se tudi po koncertu niso mogli ločiti od njih. JR Ladko Korošec, Zlata Ognjanovič in Marcel Ostaševski pojejo v Kranju V petek, 14. januarja, ob 19. uri bo v dvorani glasbene šole koncert solospevov slovenskih partizanskih skladateljev Cirila Cvetka, Marjana Kozine. Janeza Kuharja, Karla Pahorja, Maksa Pirnika, Rada Simo-iutija, Pavla Sivica in Francija Sturma. Peli jih bodo operni solisti: sopranistka Zlata Ognjanovič, baritonist Ma rcel Ostaševski in basist Ladko Korošec. Spremljal jih bo pianist Ciril Cvetko, ki bo tudi komentiral celotni koncertni program. •Ljubitelji glasbene umetnosti bodo s posredovanjem koncerta solospevov v izvedbi naših vidnih opernih in koncertnih solistov imeli priliko spoznat! ustvar jalnost naših partizanskih skladateljev, kateri so poleg zborovskih in instrumentalnih skladb dali naši kulturni zakladnici tudi lepo število vsebinsko in kompozicijsko dovršenih solospevov. • P. T.. Slovenski ples v Celovcu V soboto, 8. januarja, je koroška Slovenska prosvetna zveza priredila svoj le tradicionalni vsakoletni »Slovenski ples«, ki je bil to pot te enaindvajseti po vrsti. Prireditev v zares velikem stilu je bila v eni največjih celovških dvoran, v Delavski zbornici v centru mesta. Udc-letenci, bilo jih je kakih 1500, so bili letos prijetno presenečeni, ker je prvikrat sodelovala v kulturnem programu tudi domača folklorna skupina Slovenskega prosvetnega društva iz Železne K.ap-le. Petindvajset mladih fantov in deklet, oblečenih v pod j unskih ljudskih nošah, je zarajalo cel venček starih koroških plesov. Poleg številnih koroških rojakov, ki so na to vsakoletno srečanje prišli od Zilje, iz Roža, z Gur in iz Podjuve. so bili posebne pozornosti deležni naši Kamničani, oblečeni v bogate gorenjske noše. Njihov sprevod po dvorani je bil povod glasnemu navdušenju vseh prisotnih. Posebno še, ker so Kamničani zaplesani tudi uvodni valček in s tem odprti veseli »rej«. tetos pa je bilo tudi prvič, da se je na taki prireditvi pojavilo toliko slovenskih ljudskih noš. Saj So ostali v svojih folklornih oblekah tudi plesalci iz Železne Kaple, ki so se s svojo barvitostjo lepo uskladili s pristnimi in dragocenimi gorenjskimi av-bami in pečami. Pa še Avse-niki, ki so šegavo in neumorno vso noč igrali urne plesne vite, so bili prav tako v gorenjskih nošah. Tako je letošnji Slovenski ples nekako kar sam dal spontano zamisel: naj bi ti plesi, ki imajo gotovo dplo-čen nar od n ob udi tel j s ki zna- čaj (bolj kot čisto zabavnega), bili v bodoče hkrati tudi revija slovenske ljudske noše z obeh strani Karavank. Tako bo prireditev tudi po vnanjem bolj slovenska. Plesa se je udeleiila celo večja skupina Slovencev iz Kanalske doline v Italiji in večje število (dva polna avw tobusa) gostov iz Kranja. V posebni dvorani je igral za ples še ansambel »Kivado« t Bleda; tako da je bilo mladim zadoščeno. Prireditev so s svojo prisotnostjo počastili tudi jugoslovanski in avstrijski uradni predstavniki. CZ, Hlev - kulturni spomenik Na starem gradu nad Kamnikom je manjša kmetija. Poleg hiše in gospodarskega poslopja je okrog kmetije 4 ha obdelovalnih površin. Posestvo je last splošnega ljudskega premoženja pod upravo občine, občina pa je posestvo dala v zakup. Gospodarsko po^'' ": ■ razpada, posebno ostrešje. Razumljivo je, da zakupnik ne more in ni dolžan popravljati razpadajoče poslopje, ki ni njegova last. Za ureditev gospodarskega poslopja na Starem gradu, ki je pod spomeniškim varstvom, je upravni odbor sklada za kmetijstvo pri občinski skupščini Kamnik namenil za letos 30.000 dimr-jev. Ta načrt mora potrditi še občinska skupščina. J. V. V nedeljo popoldne se je v Dražgošah končala letošnja prireditev Po stezah partizanske Jelovice. V dveh dneh je sončne DraigoSe obiskalo nekaj tisoč ljudi od blizu in daleč. V soboto so se v vasici pod obronki Jelovice mudili vsi sekretarji republiških in pokrajhiskih izvršnih svetov, ki jih je vodil sekretar ZIS Ivan Franko-Iztok. Pavel Kobilica, Janez Pavčič ln Jaka Reš so »prigarali« prvo mesto med patruljami republiških reprezentanc ekipi Slovenije. Pavel Kobilica je v soboto postal že četrtič tudi republiški prvak v biatlonu. Nedeljska spominska svečanost se je začela z raportom podpolkovnika Janka Prezlja, komandantu glavnega štaba SRS za splošni ljudski odpor Bojanu Polaku-Stjenki pred postrojenimi patruljami partizanskih enot. Zatem je predsednik pripravljalnega odbora prireditve Po stezah partizanske Jelovice Ivan Franko-Iztok pozdravil podpredsednika republiškega izvršnega sveta Vinka Hafnerja, gene-ralpolkovnika Ivana Dolniear-ja, načelnika štaba ljubljanske armadne oblasti Franca Tavčarja, komandanta glavnega štaba za splošni ljudski odpor SRS Bojana Polaka-Stjenko, narodnega heroja Po stezah partizanske Jelovice prireditev odlično Tončka Dežmana, predsednika skupščine občine Škofja Loka Zdravka, Krvino, predsednika kranjske občinske skupščine Slavka Zalokarja, člana ZK ZKS Martina Koširja in direktorja Jelovice, ki je bila pokrovitelj tekmovanja, Francija Puharja. Zbranim je spregovoril podpredsednik izvršnega sveta SRS Vinko Hafner. Najprej je spregovoril o pomenu dra-žgoške bitke in nato prešel na sedanjost. Pred govorom sta delegaciji položili vence na pokopališče in k spomeniku. V kulturnem delu programa so sodelovali: moški pevski zbor KUD Ivan Cankar iz Virmaš, škofjeloška godba na pihala pod vodstvom Ive Guliča, član Prešernovega gledališča iz Kranja — udeleženec dražgoške bitke — Jože Kovačič ter recitatorji iz dražgoške osnovne šole in škofjeloške gimnazije. Po svečani proslavi so se nadaljevala tekmovanja, ki so se začela že v soboto. BIATLON PAVLU KOBILICI Tekmovanja v Dražgošah so se začela v soboto z VIII. republiškim prvenstvom v biatlonu in s tekmovanjem za jugoslovanski smučarski me-morialni pokal. V lepem sončnem ln toplem vremenu se je na progo pognalo 55 tekmovalcev iz Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Crne gore, Makedonije, Srbije. Slovenije in AP Vojvodine. Po r^irrizc-nem boju je zaradi bo'jšlh rezultatov v streljanji! osvojil prvo mesto in naslov republiškega prvaka Gorjan Pavel Kobilica, čeprav je zaradi okvare na puški po prvem krogu po času zaostaial za vodečim Lotrlčem kar za tr| minute. Med društvi sta prvi dve mesti zasedli ekipi TVD Partizan Dol pri Ljubljani pred ekipo VP 1098 Podpredsednik republlšk^ izvršnega sveta Vinko HaP1* je v Dražgošah spregovori' pomenu dražgoške bitke ob koncu ostro pograjal 1', tiste, ki danes hočejo ^ kati vrednote naše narodJ^ osvobodilne vojske. Kranj, med republiškimi prczrmtancaml pa S!oveiw. (Kobfllca. Reš, Koncč«'^ pred Srbijo — preseneče™* '-rata Cršovfča, ki sta }i!a osmo 5n rivnnaipto me* — ter VP 1098 Kranj. SANKALI SO TFKMOVAt* V SELCIH v soooto je bilo v S^cj! tekmovanje v sankanju s ^ movalnimi sankami, v nedcU pa z navadnimi sanmi. V * Najbolj uspešni na odprtem prvenstvu ljubljanske armadne oblasti so bili vojaki VP 1098/45 Iz Kranja Tudi mlajši mladinci Triglava Filip Zupane, Srečko Bešte* Jože Lotrič niso zaostajali za starejšimi vrstniki. Povedali F da trenirajo »še pa še«. Reb^1 mladinci Triglava Janez Kavčič, Jože Šolar, Janez >erSak niso dovolili presenečenj Žič) S° zmaSaH: Tišler (Tr-(Tržixmed članicami, Perko bel;-X mcd mladinkami, De Cc^ JAIPles) med člani, Cse" (Tržič) Ulj med starejšimi Čl-> i )ar m" dv'ojica Zupan-Lom- Pvanju z navadnimi san-Čh„; So bi,J najboljši: med 6lanfpnilTolar (A,»'">- med «° (TraČ), med staja) 5,ani Miklavčič (Jdri-nar 7c mladinkami Peleli-Kali« ^ra>- med mladinci SSftL.0«^ in ™ed sa-niki t V1 sanmi Niko 2ekz" Wtar;, ,?Vanja na Pr°S' 8a nojta-Rudno. ki je dol-iatau metrov in ima osem *c iT' /n 12^stotnJ rtMrb. "acležilo v obeh dneh *n°vanl?,luis, lma' da so tek" Sekretar ^f,ično usPela -Per«e že « . °ra Franc Kem- veab» tekmovanj skoraj 150 tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov. KVALITETNO TEKMOVANJE V POLJANAH V Poljanah so se pomerili med seboj mladi skakalci. Na dobro pripravljeni skakalnici in tekmovanju na sploh je zmagal med starejšimi pionirji mladi Anton Burjak iz žirov in le za pol metra zgrešil rekord skakalnice. Skočil je 31 5 ln 31 metrov ter dosegel 191,55 točke. Med mlajšimi pionirji je na manjši ska kalnici zmagal Podobnik — prav tako član žirovske Alpl-r*c — f dv>kr ' -to 14,5 metra in 180,4 točkami. Nace Kane — zmagovalec med slabovidnimi NOČNI SLALOM ZA MNOGE USODEN V soboto se je na nočnem slalomu zbralo v Železnikih kar devetdeset tekmovalcev, od katerih pa jih je skozi cilj pripeljalo precej manj. Težka proga in megla v zgornjem delu sta napravili svoje. Veliko tekmovalcev je padlo in odstopilo. Kljub temu posebnih presenečenj ni bilo. Pri članih je zmagal Pesjak z Jesenic, pri starejših mladincih Lunder i/, škofjeloškega Transi urista, pri članicah repre-zentantka Zurajeva iz Branika in pri mladinkah Vebcr — Alples. PRVIČ SO TEKMOVALI SLEPI V nedeljo po končani proslavi je bila v lepem sončnem vremenu na dražgoških progah še kopica tekmovanj. Prvič so v teku na 2,5 kilometra dolgi progi tekmovali tudi slepi. Med popolno slepimi je zmagal Skofjeločan Novak, med slabovidnimi Kane iz Ljubljane in med ženskami Lesjak iz škofje Loke. Na odprtem prvenstvu ljubljanske armadne oblasti je po zairri/enem boju zmagala VP 1098/45 Kranj pred ekinami iz Maribora in Škofje Loke. Tekmovalci so morali preteči 14 kilometrov. V patruljnem tekmovanju mladincev z razredi so se pri mlajših ln starejših najbolj Izkazali tekači Triglava iz Kranja, ki so zasedli v obeh '■alegorijah p-vo mesto. Prav tako so Triglavani zmagali tudi v kategoriji mlajših članov brez razredov, članica Triglava Milena Kordež se je najbolj izkazala v razredu članic z razredi in brez razredov, ntena so tekmovalka v klubu Helena Bešt<*r pa med starejšimi ln mlaišimi mladinkami. Tekmovanje repub-Iišk;h reprezentanc v patruljah je brez konkurence prineslo prvo mesto ckloi Slovenije (Reš, Kobilica. J. Pav-čič), pri patruljah članov z razredi ekipi Dofri in članom brez razreda tekmovalcem SP Sijaj Iz Hrastnika. Veliko zaerlzenosti so pokazali starejši veterani. Zmagal je Pogačnik pred Klančnl-kom. Prvouvrščenj med mlajšimi veterani Kuhar lz Dola je Imel ra dve sekundi slabši čas od Pogačnika. PatruUe partizanskih enot Slovenije so morale preteči 14 kilomrov. Prvi Je prispel na clli Kokrškl odred, ki ga Je vodil »Matevž K>-dež. Drugo in tretje mesto «Ua zasedli ekipi Jeseniško - bohinjskega odreda. Predsednik odbora za izvedbo tekmovanj Po stezah partizanske Jelovice Ivan Fran-ko-Tztok je letošnje tekmovanje ocenil kot najbolj uspelo doslej. Po njegovih besedah bi bilo treba obdržati prireditev vsako leto na taki ravni in jo mogoče ?e razširiti na druge kraje Gorenjske. Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan Simpatična Milena Kordež je zmagala v teku članic. V letošnji sezoni ima za cilj udeležbo na evropskem mladinskem prvenstvu v Trbižu in na balkaniadi. Med veterani se je Jeseničan Tone Pogačnik najbolj izkazal. Iranslunsl PRIPOROČA UGODNE ZIMSKE ARANŽMAJE Z IDEALNO SMUKO NA VOGLU IN STAREM VRHU: ZIMSKI TURISTIČNI PAKET z oivanjem nad 3 dni v bohinjskih hotelih in v novem hotelu »Transturist« v škof ji Loki; ZIMSKI VVEEKEND PAKET od petka zvečer do nedelje opoldne v teh hotelih; MLADINSKI SMUČARSKI PAKET (ENODNEVNI) za Šolske skupine na Voglu po 43 din na osebo na Starem vrhu po 28 din na osebo; paket zajema avtobusni prevoz, neomejeno število voženj na celotnem sistemu žičnic in malico; IZKORISTITE PRILIKO IN OBIŠČITE: HOTEL »TRANSTURIST« V ŠKOFJI LOKI s kavarno in restavracijo (glasba vsak petek, soboto in nedeljo) ter ogrevani bazen (vsako popoldne razen ponedeljka) SMUČIŠČE NA STAREM VRHU: čudovita nočna smuka ob petkih in sobotah; smučarska šola tudi za začetnike; otroško varstvo na snegu (smučarski vrtec) INFORMACIJE IN PRIJAVE V TURISTIČNI POSLOVALNICI TRANSTURISTA V ŠKOFJI LOKI, RADOVLJICI, NA BLEDU IN V LJUBLJANI, ŠUBIČEV.V1. Triglavanka Helena Bešter je prva pritekla v cilj med starejšimi in mlajšimi mladinkami. Zdaj pa je čisto drugače. Vsak se je moral odločiti sam, do kakšne meje se bo izpostavljal. Nekako tako je ta čas doumel Ravnikovec. In to mu je bilo pri vsej nevarnosti vendarle najbolj všeč. To ga je tudi premaknilo. Se nikoli v življenju ni nikomur skrivil lasu na glavi, niti enkrat ni nesel v usta na tuj račun, zdaj pa je moral nekaj storiti. Kaj, se mu je ponujalo samo od sebe. Tveganje sc mu je zdelo razumljivo. Ko sta iskala sledove, nista hodila skupaj. Nekaj časa je rdeče kaplje odkrival sin, potem spet oče. Vrsta neenakomerno razsutih rdečih cvetov ju je pripeljala do Filipovega hleva in k zadnjim vratom, ki so čez most držala na pod. Filipa ni bilo videti nikjer. Ce bi ju kdo vprašal, kaj počneta na tujem dvorišču, bi se že izgovorila. Bi pogledala na skedenj ali ne? Nekaj časa sta se še zadrževala za hlevom, potem pa je oče rekel: — Poglej naokoli, če naju kdo opazuje! Fant se je kmalu vrnil, nikjer ni bilo čutiti aikogar. Ravnikovec je znal odpreti skedenjska vrata. Znašla sta se na podu. Tja so ju prignali sledovi. Tu nekje so izginili, in ranjenec, če morda ni že mrtev, mora biti nekje tu! Najbrž ni vedel na čigav skedenj se je zatekel, je pomislil Ravnikovec, ki mu to ni bilo preveč všeč. Ranjenca pa nista našla. Čudno! Medtem ju je Filip skrivaj opazoval. 2e .poprej ju je zalotil, ko sta se smukala okoli vrtov Molčal pa je o vsem kakor riba. Se noben dan Ravnikovec ni naredil tako malo kot tega dne. Neprenehoma ga je skrbelo, če bodo zvečer partizani res prišli in v miru odnesli ranjenca. Oprezal je pri oknih in o tem je moral povedati tudi sinu, da ne bi na svojo roko povzročil kakšne nesreče. Dan se je nagibal v večer. A ni še bila tema, ko so nenadoma pridrveli Nemci in tesno obkolili tisti del vasi, kjer je prejšnji večer pokalo. Ljudje so se prestrašili, Ravnikovec in njegovi sin Janko pa se nista mogla otresti groze. Kaj bo z ranjencem? In če pridejo zdaj ponj partizani, bodo spet žrtve! Oprezala sta, da bi kje videla Filipa, a tega ni bilo na spregled. Tema je skrivala vse poti. Eden izmed njiju je že hotel proti gozdu, da bi ustavil in opozoril partizane, toda nihče ni vedel, odkod bodo prišli. Pokazalo se je tudi, da je bila njihova hiša že v obroču. Morda bo Filip našel kako rešitev, se je tolažil Ravnikovec. Nemci so se zdaj zagnali po hišah. Preiskali so tri in hkrati stikali tudi po skednjih. Najdalj sp se zadrževali na Filipovem, pa tudi Ravnikov-čevega niso zgrešili. V njihovo hišo pa jih ni bilo, le pred njo in okoli nje so šarili. Vse je bilo le igra! Prišli so natanko pred Medvedovo skrivališče, odbrskali nekaj sena in s pripravljenim orožjem v rokah kričali: |ivanian» mrtvi ne lažejo [ 35 | in nekaj iskala. Začutil je, kaj se je zgodilo in zaslutil novo nevarnost. Skočil je na hlev in ranjenca zakopal drugam in globlje v seno. — Tu te ne bo nihče dobil, dokler ne pridejo pote. Ne oglašaj pa se nikomur drugemu kot meni. Na znamenje. Trikrat bom tlesknil s prsti. Skedenj je skrbno pospravil in odstranil vse sledove. Tedaj mu je šinila v glavo nova misel. Ravnikovec s fantom! Zato ju je pustil, da sta mirno šarila po skednju. Potem je stopil prednju. Po nepomembnem uvodu ju je nenadoma vprašal: — Kaj pa sta počela s fantom tod okoli? Ravnikovec ga je strmo pogledal in skril strah, ki so mu ga vlile te besede. — Delo, delo. Nekaj sadik sva nabrala in po listju sem pogledal! Filip se je skrivnostno ozrl okoli sebe in spet vprašal, zdaj še tiše kakor poprej: — Meni ni treba razdirati takih ... Kaj pa je na mojem skednju tako zanimivega, kaj? Ravnikovec zdaj ni mogel nikamor več. Ni vedel, kako naj se vede, a da bi mu pokazal, kaj misli, je zagodrnjal: — Preveč časa imaš, pa raje opazuješ druge pri delu! Filip je bil zdaj globoko resen in je Ravnikov-ca posvaril: — Pusti zdaj zbadanje, raje povej, kaj sta delala na skednju! Možak je spoznal, da je najbolje, če res pove, sicer se zna zgoditi še kaj hujšega. — Naletela sva na krvave sledove. To je bilo tisto, kar naju je pripeljalo na skedenj. Morda že kaj veš o tem? Zdaj se je Filip oddahnil in nekako bolj spro-ičeno rekel: — To je prava beseda, vidiš ... Ravnikovcu je povedal, da je tam gori res •krit ranjen partizan, da pa bodo že zvečer prišli ponj partizani. Pošto o tem ie že bil dal naprej. Potem mu je še pokazal, kje je to in mu nazadnje zabičal: — Vem, da znaš molčati, o tem pa je treba še posebno. Ranjenec si sam ne more pomagati! Če bo še kaj treba, te bom že obvestil, drugače pa je zanj že poskrbljeno! če se prej Ravnikovec ni hotel ukloniti Filipovemu obletavanju, ju je zdaj združilo naključje, pravzaprav nujnost. Povezana sta bila na življenje in smut. Kljub temu mu to ni bilo všeč. čali! Predaj se, bandit, če ne te bomo pokon- Nihče ga ni poklical z dogovorjenim znamenjem, kajti Filip jim tega raje ni povedal. Kdo ve, če sc spet ne bo kaj zataknilo. Nekaj časa ni bilo slišati ničesar in poveljujoči policist je spet zar jul in pozval k predaji. Tega morajo dobiti živega. V seneni odprtini je zašumelo. Tja je bilo uprtih več svetlih snopov žepnih svetilk. Pokazala se je Medvedova glava. Čudno! Zakaj se je pokazal? Se je mar vdal? Ko je že čakal, da bodo prišli iz bataljona, kakor mu je zatrdil Filip, in je na podu zaropotalo, je bil še bolj presenečen, ko je ugotovil, da so prigrmeli Nemci. Ko bi ga iskali sami, bi prišli že podnevi. Zdaj, zvečer je to lahko samo zaradi izdajstva! Toliko je še ugotovil med bolečinami, ko so bile vse hujše. V nogi je kljuvalo, da bi rjul. Nemara je bila že zastrupljena, čeravno jo je Filip razkuževal z žganjem. Pozivi na predajo so mu odvzeli velik del bolečin. Njihove svetilke so ga poiskale. Sicer pa ni bil tako globoko. Kak meter. Saj bi ga lahko ubili takole, pa nočejo. Radi bi ga ujeli živega! Občutek, da je prišel njegov konec, mu je vrnil nekaj moči. Ce se ne vda, ga čaka še kaj hujšega. Lahko ga zažgo. Ne, vdal sc ne bo! Le zakaj nima brzostrelke? Prekleto bi jih posmodil! Poskusil je grebsti ob sebi in za seboj. Vse trdo. Bil je preslab. Ne, na desni je kup rahlejši. Zbral je vse moči in kopal z.rokami, da SO za-krvavele, odnehal pa ni, in luknja je postajala globlja. Upanje, da se bo dokopal na drugo stran senenega kupa, je naraščalo. Bolelo ga je, da je stiskal zobe. Vse telo mu je oblival znoj, jama pa je vendarle postajala daljša. Zdaj se je ustavil in spet prestregel ostre pozive na vdaja Pomislil je, se nerodno obrnil in se splazil k vhodu. Zagledal je le slepeče luči in škornje, drugega ni razločil. Kar je mogel naglo, se je spet potegnil nazaj. Moral jih je prelisičiti. Mislili bodo, da se jim misli vdati. Hitro, a že ves slab, je spet ril v luknjo, kjer je pričakoval rešitev. Potem je zadel ob nekaj trdega. Pregraja! In celo betonska! Roke so mu padle kakor mrtve! To je konec! Zdaj Je moral misliti nanj. Toda kopanje mu je vzelo vso moč, splahnelo upanje pa mu je za nekaj trenutkov pretrgal še trezen premislek. Klici so se ponovili. Saj je vseeno! Zdaj ni več pomoči. Konec je pač konec! O tem, zakaj si nihče ne upa priti ponj v skrivališče, ni hotel niti mogel razmišljati. Zanj, za starega partizana, je bilo to razumljivo. Z rokavom si je obrisal potni obraz in v žep segel po bombo. Hranil jo je za najhujše. Odvil je njen zatič, ga pustil kar tam in se z njo v rokah spet primaknil k odprtini. Takoj so ga opazili. Svetilke so ugasnile, od strani pa je gorela samo še ena, toliko, da je videl, kako ga spremljajo v polkrogu stoječe postave. Nekateri so orožje spet obesili na ramena. Kaj bodo vsi merili vanj, v ranjenca, ki se je celo vdal! Noben partizan, Medved prav tako, ni rad gledal obrazov teh vojakov od blizu. Vedno so se jim zdeli podobni njihovim uniformam. Toda zdaj niso bili vsi taki. Le nekateri so kazali željo po plenu, kot bi v tem že videli novo odlikovanje ali celo kak teden dopusta. Ogledovali so drug drugega in Medved je kar čutil, da zdaj ne bodo streljali vanj. Poveljujoči pa je zdaj revsnil: — Naprej, na noge! Schnell! Tedaj se je Medved res hitro premaknil in ko je zamahnil z desnico, da bi se potisnil naprej, je, zdaj že zunaj, neopazno udaril z bombo ob pod, blizu tam, kjer so kakor ukopane stale konice škornjev. Potem se je sredi njih /vil, kakor bi ga vse zabolelo in desnico z bombo potiskal ob brado. Slišal je še njen rahli in grozeči šum ... Ko sta se dva sklonila, da bi ga postavila na noge, je skedenj stresla močila eksplozija! Bolj oddaljeni policisti so zavpili in se opotekali k opažu, najbližji pa niso utegnili. Trem* so sc bombni drobci zarili v telesa le toliko, da so jih ranili, eden pa je mrtev obležal ob Medvedu. Največ koščkov nevarnega železa je prestregel Medved sam. Glavo mu je razneslo tako, da ga ni bilo mogoče prepoznati . . . Ko so Nemci pridrveli v vas, Filipa ni bilo več doma. Drugod sc je razkazoval, da so ga ljudje lahko videli. Potem se je pritihotapil do Goloba. Roza ga je že pričakovala. Bila je radovedna tudi zaradi sinoćnjega pokanja. Bil je še pri Rozi, ko je zvedel, kaj se je bilo zgodilo na njegovem skednju. Medved je bil mrtev, to je bilo poglavitno, in ko bo treba, bo pokazal tudi na krivca! Zdaj mora preprečiti, da partizani tudi ta večer ne zaidejo med Nemce! šele tedaj se je nenadoma zavedel, da je bilo vse skupaj opravljeno polovičarsko. Mar sem slep, se je udaril po čelu in zaklel. Našli so ga vendar na mojem skednju! Kako neumno izzivam partizane. Zdaj bodo prav gotovo zahtevali kakšno pojasnilo! Na skritem kraju, tam kjer jim je označil, je Medvedove reševalce čakal ves na trnjih. Bili- so malo zakasneli, prišli pa so le. Zadihanim je najprej povedal o tem, kako je Medvedu pomagal, potem pa še, da so prišli prepozno. — Naprej ne hodite, ker je v vasi vse živo Nemcev! jih je opozoril, ko so žalostni '.n potem razkačeni hoteli kar sami napasti zelence in se takoj maščevati za smrt tovarišev. Toda bilo jih je premalo. To so pobito vsi takoj spoznali. Filip pa se ni obotavljal.-Komandirju, ki je skupino vodil, je povedal, da sta v zvezi s to nesrečo zelo sumljiva Ravnikovec in njegov sin. — Morda jc pri tem dobro edino to, da smo našli izdajalca, ki rovari že tako dolgo! Partizani so delali naglo. Nemara je res kaj za tem. Filip jim je naštel vrsto nadrobnosti. Naslednjo noč sta zmanjkala Ravnikovec in njegov fant. Odgnali so ju partizani, Filip pa jim jc pri tem pomagal. Ravnikovec in njegov Janko, ki je tako željne pričakoval priložnost, da bo že enkrat videl par tizitne, da bi z njimi govoril in se dotaknil nji hovega orožja, sta začudeno hodila med njimi Nič kaj prijazni niso bili in ko so se v gozdi ustavili, so ju začeli naglo zasliševati. Na prejš nja vprašanja in začudenje, kam sredi noči ir tako hitro ter brez vsega, sta dobivala grozljivi odgovore. — Sta res našla ranjenca na skednju? Brez zadržkov sta pritrdila. — Hotela sva pomagati, je povedal oče. JANUARJA 1972 I P. o Glasilo SZDL za Gorenjsko fečatT> GLAS za leto 1972. nino začnlte takoj. Naroč- t Položlv°ravnam P° Preiemu 3 .2. očniki, bralci GLASA! Vsem naročnikom Glasa smo poslali stenske koledarje za leto 1972 z 12 barvnimi slikami. Upamo, da ste zadovoljni z njim in ci ;i boste pokazali vašim prijateljem in znancem. Priporočite jim, naj se naročijo na Glas ali jim ga naročite kar vi po priloženi naročilnici. Vsi, ki postanejo naročniki Glasa do konca januarja, dobijo brezplačno koledar za leto 1972. °b tridesetletnici dražgoške bitke — 9. do 11. januar 1942 UDI TO SO BILE DRAŽGCŠE *ftv?^y,N* številki smo objavili t° so ~ zadnjega odlomka tudi ^a-va* » le dražgoše !Z knjige bo v ''ana drazgoška bitka, ki JAVLiaVTatkem izšla. tokrat ob-mmo še drugi del. ko _ Je ta skupina razdelila na tri dele. ne g kjer ~Clledičič je Jeseničane odpeljal pod »no prll;,.se v Baragovi koči nad Zabreško U polde iUčlli Partizanski skupini, ki jo je °v° Cani/tražišar- Ta se Je kmalu razvda tala, vrne icvo četo- Ceta Je dobro piezi" '°dovodn Pa izvcd(a manjše akcije. Minirala ^ezniSt CCVi iz Javorniškega rovta, mini-ln elekt, 6x t.račnice- Potrgala električni ka-mtio na fni v°d. ki je napajal jeseniško * pr°Pad , nicah Pa je skupno z aktivisti Jnit>lemeT ntlnc letake in risala revolucionar-^a m " a8ovfCuav?e Je Cankarjeva četa zadrževala K°či noH — ->« «-i-------«- 1942 so t/° napa',, Pod Stolom' 20. februarja Vodili jePc?ni^iInočnc nemške enote' ki nemčurji na smučeh. fe8a Stola 2■ potisn»i v umik vrh 2236 m ,Ucl Jože v Jer Je Prišlo do spopada. Tu drugc ^°der> Prešernovo kočo na Stolu Pod njim, so ta dan Nemci po- I SPOpacl ie K., 5 allh zimskih Zaradi višinc Stola (2236 m) "°vcnskem „ razrner nekaj izjemnega, saj Višk kakorta6"10 Z& bitk°' ki bi SC °d" 0r.ianci So Vufebruarju0t!,ali na Pokljuki in se postopo-^ borcev Da m.arcu Priključili Prešernovi na Jelovico SC JC pod Bičkovim vodstvom Pet je bil Vendar so cl04* njirni naporna in nevarna k Jih PonovnSPCt ustavili na Kupljeniku, J>iPJed njimi nl?°g.ostili' Nemška patrulja Še °olj zLvdu!a iz vasi, zato so bili do-atem. So askrbljcni. Jol?Vico- 'Po^raf Vl na naP°rc" m*rS nazaj . "?riu na^,i_.nm težavah so se namesto Llkovi lovski?v "stavili na šmarjetni gori ^^onekn?*.??1' od koder so dobili iz V*a*p°ti raS nVljev' ker < t!Ča jn nZPad,a- Od tu j boršt v? c °kol P0ti ^zpaST'n', ker SO ^katerim obu->n ni,,«,. ,uo tu je nekaj tovarišev »ce odšlo čez Savo v za p7\' kjer se i» IY"" > r<-rka sDOmi~ i- skuPlr>a pod vodstvom miadl razrasla v večjo enoto. Večina pripadnikov te skupino jc končno le prišla na Mohor, nadaljevala pot v Poljansko dolino in tam dobila zvezo s skupino Toneta Peternelja, ki jc bila v zgornjem koncu doline že od konca decembra 1941. Peterneljeva skupina je skrbela zanje ves februar, v marcu pa so se vsi skupaj vključili v novo Poljansko četo. Druga večja skupina, ki je po razdelitvi na Mohorju sredi januarja odšla v Poljansko dolino, se je zaradi neprestanega zasledovanja in snega kmalu razdelila na štiri manjše skupine. Prva skupina jc odšla v okolico Oselicc in jo je vodil Vinko Oblak. Kmalu pa so se borci razšli in se zadrževali v ilegali. Spomladi, v mesecu marcu, so sc tudi oni vključili v novo Poljansko trto. Drugo skupino je Pavle Peternclj odpeljal proti Dolomitom. Ti borci so dobro premagovali zimo in sovražnika, v marcu pa so bili jedro Poljanske čete. Četrta skupina, ki jo je vodil Rudi Robnik, je 21. januarja 1942 zvečer prigazila v Vinhai je. štela je 14 borcev in se naselila pri kmetu Pavlu Kalanu, po domače pri Muhu. Zaradi izdajstva pa je bila že naslednje jutro napadena, pri čemer je 6 borcev padlo, med njimi tudi hrabri vodnik Rudi Robnik, eden pa je bil ujet. Med ostrim in hrabrim bojem se je preostalih 7 borcev rešilo. Muhovo domačijo z vsemi poslopji vred pa so Nemci takoj zažgali. V ogenj so zmetali tudi mrtve borce. Kalanovo družino so potem po snegu na pol boso odgnali v dobro uro oddaljene Poljane, jo tam pretepali, pozneje pa odpeljali v internacijo. Peta skupina je bila Loška, ki je štela 20 borcev. Ta je nekaj časa uspešno prezimovala v loški okolici — najprej pri Završniku na Polhov-cu. 8. februarja pa je prigazila k Jamniku na hrib pri Sv. Barbari. Naslednji dan jo je zadel hud udarec: izgubila je komandirja Jako Bernarda. Zaradi nemške premoči in nasilja, kar je po Dražgošah nekaj časa zaviralo partizansko dejavnost, so oživeli zlasti izdajalci. Ko so v tem času nemške oblasti okrepile vohunsko službo, so ti izprijenci dvignili glave. Zato je bilo potrebno v opomin ostalim kaznovati nekaj takih ljudi. 9. februarja 1942 je na eno izmed takih nalog odšel tudi Jaka Bernard, z njim pa Anton Demšar. Med potjo s° ju na Stripniku dobili Nemci. Jaka, že ranjen, si je raje sam vzel življenje. Borcem je bilo za njim zelo hudo, kajti »Jaka je bil komandir, ki mu nismo videli enakega«, kot je zapisal Janko Ber-nik. O njem so soborei že tudi govorili, da se z Jakom poraja nov Tuhačcvski. Skupina s kamniškega območja, ki jo je vodji Matija Blejc, ni mogla takoj čez Savo, zato so je zadrževala s Selško skupino oziroma s skupino, kjer jc bil štab. Ta skupina je z Mohorja odšla na Malenski vrh, od tam pa nad Žetino in naprej. 20. januarja je ta skupina s Selško četo krenila iz Martinj vrha v Ostri vrh. Tu so jih spet napadli Nemci, pri čemer sta dva boi ca padla, pobegnil pa je Janez Šinkar iz Selc, ki se je pozneje priključil belogardistom na Dolenjskem. Za tem se je skupina s štabom prebijala čez Blegoš, da bi prišla v Farji potok na koncu Selške doline. Pot je bila zaradi snega, mraza in strmin zelo naporna in dolga, vendar jc Matija Bleje, od zadovoljstva, da so dosegli vrh, po razpihanem temenu Blegoša veselo poplesaval in pel. Ko pa so se spustili proti Farjemu potoku in prišli do prvih hiš, je bila tam že policijska zaseda. Stane Kersnik, ki je bil tudi v tej skupini, je prepričan, da bi jih tedaj policisti prav gotovo lahko potolkli, a so bili v zasedi Lukscm-buržani. Takoj pa tega niso vedeli, zato so se partizani spet umaknili ter šli v Martinj vrh ter daljo čez Rovt in Lenart. Medtem so vzpostavili zveze z ostalimi skupinami. Nazadnje se je štab utaboril v gozdu pod črnim kalom blizu Martinj vrha in se zadrževal v neki oglarski bajti. V začetku februarja jo Matija Blejc od te skupine odpeljal 12 borcev na kamniško stran. Selška četa, ki je v marcu štela 32 mož, sc je iz Martinj vrha čez Soro Selščico premaknila na Hiastnik. Od tu je skupno z gorenjskim štabom krenila prek Planice nad Crngrobom proti Jelovici, da bi upor spet raz.plamtevali. Toda 27. marca je ta četa s štabom vred doživela na Crngrobu po izdaji hud napad. V ostrem boju je padlo 15 borcev, 11 pa je bilo ranjenih. Tedaj sta padla tudi narodni heroj Stane Žagar ter komandir čete in španski borec Matija Udvanc-Vajs, ostali pa so se postopoma prebili proti Jelovici. Jaka Bernard je bil za narodnega heroja proglašen 29. 11. 1953. Skupina štirih partizanov Cankarjevega ljona pa se jc prebila celo na primorsko Vodil jo je Milan Bajc-Buštinov iz Gorenji ki jo bil primorski rojak. Ta skupinica ie p zarodek partizanske enote, ki je prerasla \ Spomladi 1942 je Milan Baje postal k čete, februarja 1943 pa komandant prvega bata* ljona Južnoprimorskega odreda. Padel je še to leto v Vipavski dolini. balast ran. ! vasi, ostala četo. rvv.lir Aprilsko sporočilo 1941 1 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bcricht dcr Serben) Najbrž so s to 'visoko avtoriteto' mislili poljskega zunanjega ministra polkovnika Bccka. Morda se je ta spomnil, kako je pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji odpotoval k Hitlerju tudi nekdanji avstrijski kancler Schuschnigg? Morda je pomislil tudi na Hacho in Chvvalkov-skega, kako sta odpotovala k Hitlerju, ta pa ju je prisilil k podpisu izjave, da 'prostovoljno in z zaupanjem izročata uiodo češke v Hitlerjeve roke'? Morda je prav to opozorilo poljsko vlado, da je zavrnila 'zavezniško željo' in izjavila britanskemu poslaniku Kennardu in francoskemu poslaniku Noelu poljsko stališče do britanskih in nemških predlogov: POLJSKA SE BO RAJE BORILA IN PROPADLA KAKOR DA BI POSTALA HITLERJEV VAZAL Ta odgovor poljske vlade je britanski poslanik sporočil v London, kamor je deset minut pred pol deseto dopoldan (30. avgusta) prispel z letalom tudi 'zasebni posredovalec' med Nemčijo in Britanijo Dahlerus in sc sestal s Chamberlainom, IiaIilaxom in sirom Horaceom VVilsonom. Poljski odgovor britanskemu poslaniku v Varšavi Kennardu je najvišje britanske predstavnike verjetno nekoliko zmedel. Dahlcrusu so baje izrazili celo dvom v to, da bo Hitler izdelal zares 'velikopotezno ponudbo' za rešitev spora s Poljsko, čeprav bi jim po vsem 1 m, kar je Cham-berlaiD Že doživel s Hitlerjem in mu bil vselej pripravljen popuščati, ne bi bilo treba dvomiti, kakšna bo Hitlerjeva 'ponudba', ki jo je Hitler s svojimi sodelavci podrobneje pripravljal ta dan in jo res izdelal v obliki šestnajstih točk, ki so bile vsekakor 'sprejemljive za Zahod', v resnici pa bi sam nanje nikoli ne pristal. Toda potreboval jo je kot 'alibi nasproti nemškemu ljudstvu', kakor sc jc kasneje v svojem krogu izrazil sam. Nemškemu ljudstvu je 'moral dokazati', da je 'storil vse za ohranitev miru' BRITANSKA VLADA pa sc je kljub poljskemu odgovoru, da se Poljska ne bo ponižala v Hitlerjevega vazala, še vedno trudila, da bi pripravila Poljake do pogajanj, Hitlerja pa, da bi počakal na poljskega opolno-močenea. Tako je mineval 30. avgust 1939, ne da bi prišlo do navezanja stikov med Berlinom in Varšavo. Okrog polnoči sta se srečala Ribbentrop in britanski poslanik Henderson. Ribbentrop je OpOZbri] llendersona, da do sedaj ni ne duha ne sluha o kakem prihodu poljskega opolnomočcn-ca, potem pa je prebral šestnajst Hitlerjevih točk, nato pa rekel, da so brezpredmetne, ker Poljska ni poslala do polnoči zahtevanega polno-moinega odposlanca. Na Uendcrsonovo pripombo, da je že 'včeraj sumil, da gre pri Hitlerjevi noti na britansko noto za ultimat Poljski', je Ribenlrop odvrnil, da jc bil to 'samo praktični predlog, diktiran v okoliščinah časa'. Podobno je v tem času razpravljal tudi Goring s svojim 'zasebnim posredovalcem' Dahlcrusom. Tako |e prihajal 31. avgust 1939. Britanska vlada se je s pomočjo svojega poslanika v Varšavi prizadevala In zableevala poljski vladi, naj ne stori ničesar, kar bi lahko i/rabil Hitler za povod vojne s Poljsko, ter pritiskala na Beeka, naj se napoti v Berlin. Ta ni hotel, poljska vlada pa je vprašala, če niso britanska prizadevanja že začetek preloma britanske zavezniške pogodbe z Poljsko, kar pa je bila britanska vlada primorana zanikati in potrditi« da ta 'pogodba v vsakem primeru še drži' In predlagala, da bi Beck lahko pooblastil svojega berlinskega poslanika Lipskega za opolnomočenca. POLJSKI ZUNANJI MINISTER BECK je na ta predlog pristal, ni pa dovolil, da bi Lip-ski podpisal kak dokument, ki bi lahko bil samo drugače izražen nemški ultimat za uresničenje Hitlerjevih zahtev. Deset minut pred eno so poslali iz Varšave v Berlin Lipskemu telegram, s katerim so ga pooblastili, naj stopi v stik z nemškim zunanjim ministrstvom in mu sporoči, da je bila poljska vlada seznanjena z noto britanske vlade o možnosti direktnih nemško poljskih pogajanj in je sprejela to možnost kot sprejemljivo', obenem pa naj pojasni nemškemu zunanjemu ministrstvu, da ne sme sam sprejeti nobenih nemških predlogov ali sc pogajati o njih, ne da bi obvestil poljsko vlado in prejel od nje nadaljnja navodila. Toda istočasno, ko je Lipski prejemal telegram, je HITLER še izdal Vrhovnemu poveljstvu .Navodilo za vodstvo vojske št. 1': Potem ko so bile izčrpane vse možnosti za mirno rešitev neznosnega položaja za Nemčijo na njenih vzhodnih mejah, sem se odločil za nasilno rešitev. NAPAD NA POLJSKO JE TREBA ZAČETI IN VODITI PO PRIPRAVLJENEM NACRTU ,Fall VVeiss S SPREMEMBAMI, KI SO BILE VOJSKI MEDTEM ŽE DANE. DAN NAPADA 1. SEPTEMBER 1939. CAS NAPADA ob 4.45.« Tako se je glasilo navodilo za napad na Poljsko. Pri času je upoštevan poletni čas, ki se ga je poleti držala Nemčija. Po naši uri je ob 4.45 pomenilo ob 5.45. Hitlerjev ukaz je bil že dan ob 12.40. Toda še ob petih popoldan so pri Goringu sedeli Henderson, Dahlerus in Forbes. Atmosfera v Gdrin-govem salonu je bila prijateljska, čeprav je Goring že vedel za Hitlerjev ukaz, saj jc bil komaj pred nekaj dnevi imenovan za predsednika nemškega obrambnega sveta. Kot tak bi seveda v tem trenutku ne imel nobenega časa, ko bi nemška vojska ne bila že 25. avgusta 1939 v polni bojni pripravljenosti na nemško-poljskih mejah. Goring se seveda ni izdal, da bo že čez. dvanajst ur in petinštirideset minut izbruhnila vojna.. Povedal je samo to, kar je kasneje prišlo v obtožnico proti njemu: CE POLJSKA NE POPUSTI, POTF.M JO BO NEMČIJA ZMEČKALA KAKOR UŠ Potem se je seveda obrnil proti Hendcrsonu in ga .prijateljsko' posvaril, naj v takem primeru Anglija ne napravi nepremišljenosti z vojno-napovedjo Nemčiji. Ob pol sedmih zvečer jc prišel k Ribbentropu poljski poslanik Lipski po navodilih svoje vlade, vendar se Ribbentrop ni hotel meniti z njim, ker mu poljska vlada ni dala takih pooblastil, kakršne je zahtevala Nemčija. Lipski je potem takoj odšel na poljsko poslaništvo v Berlinu. Toda ko je hotel dohiti telefonsko zvezo z. Varstvo, jc ni mogel dobiti, ker njegov telefon ni deloval, prav tako, kakor ni deloval že 25. avgusta. Zato o svojem obisku pri Ribbentropu ni mogel poročati, zato pa je to poročal ob devetih zvečer berlinski radio, kjer so objavili .velikodušne Hitlerjeve predloge', ki pa jih je ,žal Varšava odklonila, ker ni poslala do včeraj na pogajanja svojega opolnomočenca'. To je bil Hitlerjev .alibi' za nemško ljudstvo, ki se bo jutri še znašlo v vojni in vanjo slepo sledilo svojemu Fiihrerju. Ta .alibi' je nemško zunanje ministrstvo izročilo tudi poslanikom Velike Britanije, Francije in Združenih držav Amerike. To pa še ni bilo vse. Poljska še veti no ni dala nobenega povoda, da bi moral Hitler odgovoriti na njen .napad na nemško ozemlje', ki ga je potreboval, da bi lahko nanj .odgovoril s protinapadom nemških vojnih sil'. Za ta »NAPAD NA NEMŠKO OZEMLJE* f so poskrbeli esesovski komandosi in »žrtve#j naj bi jih poljski vojaki pobili', nabrane "j^ jetniki, večinoma nemškimi manj znanimi .v munisti, nabranimi in odpeljanimi iz netf" koncentracijskih taborišč in ki jih imajo „ vesti vojni zločinci Hcvdrich, Miiller, He'Jp Naujocks in drugi, med njimi tudi taki, k« kor Naujocks žive še danes svobodno v Z*'^, republiki Nemčiji, čeprav so po 1. septcijV; 1939 zagrešili še celo vrsto zločinov na Prl^ nikih podjarmljenih ljudstev Evrope. Tistega zadnjega avgustovskega dne v -i 1939 jc metalurški inženir Hermanu KoHcr,^ čigar imenom je bival v hotelu »Haus O* schlesien esesovski sturmbahnnfiihrer in % agent za posebne naloge iz glavnega urada %j škc varnostne službe Alfred Naujocks, nap0 vendarle prejel pričakovani telegram J GROSSMUTTER GESTORBEN — BABI0* UMRLA kar je pomenilo, naj nocoj 31. avgusta ^.j izvede provokativno .Akcijo Glcivvitz', s s* i skupino šestih esesovcev, ki jih je izbral y Berlinu sam, in s tolmačem, ki mu ga je rj, šef gestapa Miiller. Napadel naj bi in z3*j!j-lokalno radijsko postajo v gornješlezijskih Vj, cah, kakor se je to mesto imenovalo po P ..-jii čeprav se je moralo takrat imenovati Gj^J prav tako kakor so z nemškimi krajevnimi '\V preimenovali še mnogo drugih poljskih ^ na ozemlju ob nekdanjih vzhodnih mejali (, čije vse tja do Odre in Nise. V Glivicah, pa v okolici Glivic, je živelo mnogo Polj'/ zavednih, pa tudi takih, ki so se sramoval' * jega poljskega porekla in ki so zdaj ^ Hitlerju kot nekakšni janičarji esesovei, Ptfjj čeni v poljske uniforme z nalogo, da -z3'^Jp resnične poljske vojake' in s poljskega oz^S. kamor so se pritihotapili. ,napade|o nnB>' ozemlje', laka ji bila na primer HellviuoV**^ pina, ki sem jo že omenil, pa tudi Naiijoc* skupinica, ki se je sedaj pripravljala, da J lokalno radijsko postajo Gleivvitz in pO fonu s posebnim provokativnim govorom Pjjjl zgorn ješlez.i jske Poljake k uporu proti ^JJV saj bi po odzivu Šlezijcev na provokativni »v} gestapovci lahko odkrili, koliko sle/iieev J čuti Poljake, da bi le te lahko potem likv'^ Ko je NaUJOCks prejel omenjeni leleiJia j obvestil Sedmerico svoje skupine, ki 'C.V tako bivala v hotelu pod izmišljenimi \j Akcija hi se morala izvršiti v največji Zanjo niso smele vedeti niti lokalne pol' {j oblasti niti poveljniki vojaških oddelkov- Jjj! tedaj bi se ne smel nihče izdati, če bi \lt?.j cija akcijo preprečila ali se zapletla z. "J1^ spopad ali koga zajela. Zato bi že poskrbi J| drich v Berlinu, da bi jih poslali potem k n^ in bi jih rešil. Vse je bilo zamišljeno 'n ^ rano tako, da bi vzbujalo resnični videz \f .poljskih banditov' čez mejo in njihov n^fjf postajo, ki razen občasnih vremenskih P° u] nikoli ni oddajala svojega lastnega prog''3^ je le prenašala program drugih nemških P> To je bilo preračunano prav zaradi tega. .j fa postaja imela le nekaj tehničnega °*c katerim bi ne bilo težko opraviti ali pa da bi se jim kdo izmuznil in pohitel polii i jo prej, preden bi Naujocksova s" jj svojo nalogo opravila. ^' Akcija je bila skrbno premišljena i'1,1"^ Ijena. Ko se jc zmračilo, se jc začela Z g-f avtomobiloma so se odpeljali in se '>s,'j\jjj! dva metra visoki mrežni ograji, ki je o'1^ Objekt. Iz prvega avtomobila hi planili k jjf radijske postaje in planili po vratarju- J avtomobil pa bi jih ščitil z orožjem in sPM če bi bilo to potrebno. Ta navodila je Naujocks ponovil, P'"_c:^ odšli. Še poprej pa so mu morali izročit'Jm esesovske izkaznice, pa tudi osebne izkaz^Jf Stavljene na tuja imena, pod katerimi *o J v hotelu. Te dokumente je Naujocks 7.a*^l posebno skrinjico. Žrlknagradnega v ? anJa fe°avskega *°kra Kranj J*Vn0 ,fa° *ih Prostorih Blagovnice Kokra v Kranju je bilo v soboto, 8. januarja, dopoldne tr8°vsko ,no ŽI*ebanje vseh nakupov nad 50 din. Ob novoletnih nakupih je namreč Vele-^»jonov1^ Kokra Kva'^ pripravilo svojim kupcem tudi darilo v vrednosti 11 starih • * etsto kupcev bo prejelo 500 ur. Na sliki: 6 let ni Jure Pintar deli srečo BLAGOVNICA KRANJ Moški t E13 2. F 14 G 19 G22 E27 E20 G07 8- G 24 9- Eli 'O. E 45 1. E01 2. E48 3. E39 4. G 39 5. G 37 6. E19 17. £47 • E37 '9. E 40 20. £45 21 G 36 22. £29 23- G 38 24. E 13 odd. — 2245 — 5358 — 4937 — 4941 — 2281 — 2242 — 4913 — 4932 — 2286 — 2260 — 2201 — 2244 — 2203 — 4932 — 4922 — 2258 — 2202 — 2285 — 2201 — 2242 — 4945 — 2253 — 4947 — 2239 44. F 03 — 0511 45. F 30 .— 2547 46. E47 — 7116 47. E33 — 2352 48. E03 — 2346 49. E38 — 2394 50. E31 — 0273 51. E33 — 7172 52. F 01 — 0888 53. E22 — 8020 54. F 08 — 0593 55. E50 — 2371 56. F 20 _ 0802 57. E26 — 7144 58. E43 — 2373 59. F 47 — 0564 60. E44 — 8012 61. F 12 — 0887 62. F 32 — 0566 63. E43 —- 7126 64. F 26 — 0885 65. E44 — 0057 66. E50 — 7143 67. F 48 — 0512 68. F 05 — 0870 91. E 14 — 4418 92. E47 — 2793 športni odd. 93. G 10 — 0751 94. E09 — 4469 95. E 15 — 4435 96. E 11 — 4456 97. E32 — 1729 98. E 16 — 5980 99. E09 — 4489 100. E 13 — 5939 101. E30 — 5991 102. E07 — 4484 103. E 14 — 4497 104. E07 — 4496 105. E27 — 4471 106. E01 — 4466 Kozmetični odd. S' I? - 5362 il E46 - 5357 g- g« - 0549 30 e5 ~ 1,16 31 p S ~ 5341 3? I5? - 0830 33 p I?- 5398 S g 24 - 8oi9 36 pU ~ 5345 37'12 • E 34 - 8007 ženski odd 39 ? 5-23*1 40 pX - 0543 41 E0Q- 0512 42 p 59 — 2362 43 «5 ~~ 2380 E25 - 2387 Manufakturni odd. 69. E22 — 4420 70. E32 — 2783 71. F 28 — 0444 72. E 13 — 0057 73. E 16 — 4418 74. E 19 _ 4444 75. E 17 — 0057 76. E 35 — 4443 77. E29 — 0007 78. F 12 — 4065 79. E35 — 2788 80. E 15 — 2784 81. E43 — 4412 82. E48 — 0059 83. E25 — 4448 84. E06 — 0003 85. E26 — 4411 86. E30 — 4414 87. E03 — 0010 88. E31 — 2781 89. E39 — 0053 90. E50 — 4420 Konfekcijski odd. 107. D 27 — 3287 108. E 34 — 9881 109. E 11 — 9845 110. E 15 — 9879 111. D 38 — 3225 112. E 18 — 9830 113. D 20 — 3249 114. E 16 — 9834 115. E46 — 9873 116. E 14 — 9830 117. E 34 — 9831 118. E 17 — 9828 119. F 48 — 4371 120 E 25 — 9832 121. E 24 — 9832 122. E 41 — 9846 123. E 47 — 9848 124. E 07 — 9838 125. F 42 — 4397 126. E01 — 9874 127. E 28 — 9843 128. E 12 — 9835 129. F 16 — 4398 130. D 22 — 4232 131. D 26 — 4231 132. D 30 — 3225 133. D 41 — 3225 134. E25 — 9828 135. E 04 — 9891 136. E 44 — 9848 137. F 21 — 4355 138. E07 — 9881 139. E40 — 9824 140. F 15 — 4397 141. E31 — 9826 142. D 37 — 4232 Otroški odd. 143. E 11 — 5205 144. E06 — 6379 145. F 05 — 5372 146. E 17 — 6380 147. E47 — 5206 148. E05 — 5205 149. E34 — 5206 150. E03 — 5205 151. E 10 — 5239 152. E36 — 6317 153. E36 — 6373 154. E31 — 6378 155. E 16 — 5201 156. E27 — 5255 157. E05 — 5259 Krojaški odd. 158. E21 — 8399 159. E33 _ 2251 160. E44 — 8306 161. G 18 — 4970 162. E07 — 7729 163. F 01 — 0441 164. E04 — 7733 165. G 02 — 4962 166. E25 — 7790 167. E29 — 7738 168. E 31 — 7723 169 E 10 — 7733 170. E39 — 8328 GORENIC Kranj 171. E 34 — 0706 172. F. 04 — 0718 173. F 14 — 37A4 174. F. 08 — .3702 175. E 21 — 3774 176 F. 30 — 9739 177. F. 50 — 0772 178 F. 22 — 3719 180 F 17 — 97/2 180. E 43 - 3719 181. E33 _ 9765 182. E 22 — 9721 183. E 19 — 9706 184. E32 — 9735 185. E29 — 3769 186. E02 — 9730 187. E 39 — 9742 188. E31 — 9705 189. E35 — 9778 190. E02 — 9716 191. E08 — 9772 192. E26 — 9738 193. E 16 — 9704 194. E35 — 9702 195. E22 — 9739 URA Kranj 196. E 26 — 6202 197. E 10 — 6202 198. E 11 — 6205 199. E 24 — 6211 200. E21 — 6211 201. E02 — 6206 202. E 15 — 6208 203. E 35 — 6210 204. E41 — 6217 205. E 04 — 6202 TEKSTIL Kranj 206. E 32 — 7000 207. F. 10 — 6992 208. E 30 — 6439 209. E 41 — 6922 210. E 45 — 6468 211. B 32 — 6991 212. E 47 — 6488 213. F. 0.3 — 6993 214. F. 50 — 6418 215. E 21 — 6991 216. F. 40 — 6468 217. E 17 — 6942 218. F. 02 — 6440 219. E 40 — 6922 220. E 19 — 6958 221. F. 18 — 6953 222. E31 — 6916 223. F. 21 — 6995 224. E 34 — 6442 225. F 19 — 6497 226. E 35 — 6952 227. E 26 — 6447 228. E 11 — 6495 229. E 13 — 6961 230. E 12 — 6918 231. F. 26 — 6465 232. E 03 — 6914 233. E 39 — 6916 2.34. F 24 — 6998 235. E 18 — 6911 236. E 22 — 6486 237. F. 37 — 6412 238. E 49 — 6932 239. E 06 — 6952 240. E 05 — 6437 LIPA Kranl 241. D 16 — 4754 242. D 32 — 4758 243. D 17 — 4753 DEKOR 244. E02 245. E 33 246. E06 247. E 26 248. E47 249. E 17 250. F. 24 151. E41 252. E 13 253. E02 Kranl — 5134 — 5136 — 5132 — 5125 — 5135 — 5131 — 5128 — 5126 — 5124 — 5125 254. E36 — 5128 METKA 255. E49 — 5140 Škofja Loka 256. E 38 — 5134 323. E 17 — 8431 257. E 04 — 5123 324. E 04 — 8430 258. E44 — 5140 325. E 12 — 8434 25». E30 — 5128 326. E 37 — 8429 260. E40 — 5123 327. E03 — 8432 2ol. E08 — 5129 328. E 40 — 8430 262. E38 — 5140 329. E 02 — 8435 263. E48 — 5137 330. E 36 — 8422 264. E41 — 5137 265. E 10 — 5132 MANUFAKTU- 266. E06 — 5125 RA Gorenja vas 267. E35 — 5128 331. G 23 — 2980 268. E 14 5127 332. G 14 — 2976 269. E 32 — 5128 333. G 09 — 2929 270. B 38 — 5125 334. G 42 — 2977 271. E46 — 5126 335. G 19 — 2979 272. E 18 — 5124 273. E 33 — 5126 SLON žiri 274. E04 — 5125 336. E 15 — 6787 275. E20 — 5125 337. E 24 — 6723 276. E 18 — 5135 338. E 13 — 6780 277. E46 — 5127 339. E 44 — 6726 278. E23 — 5140 340. E 07 — 6725 279. E03 — 5133 341. E 11 — 6779 280. E07 — 5140 342. E40 — 6790 281. E 12 — 5135 343. E 36 — 6789 282. E29 — 5129 344. E 17 — 6787 283. E 24 — 5125 345. E 06 — 6776 284. E 13 — 5134 346. E 07 — 6728 285. E34 — 5140 347. E 38 — 6785 286. E 45 — 5125 287. E02 — 5135 ŽIROVKA 288. E07 — 5136 Žiri 289. E 10 — 5128 348. F 12 — 4789 290. E07 — 5126 349. E 10 — 7446 191. E 11 — 5128 350. F 15 — 4767 292. E02 — 5129 351. E 44 — 7442 293. E25 — 5123 352. E 16 -353. E 37 — 7448 7441 MIRA Kranj 354. F 24 — 7489 294. F 08 — 2668 355. E44 — 7492 295. F 30 — 2666 356. E 28 — 7441 296. F 16 — 2677 297. F 47 — 2674 NOVOST Žirl 298. F 26 — 2673 357. F 26 — 0198 BLED Bled 299. F 48 — 7181 300. F 35 — 7190 301. F 39 — 7184 358. F 18 — 359. F 34 -360. F 38 — 361. F 46 — 0189 0186 0133 0194 302. 303. 304. E21 F 20 F 19 — 9205 7184 7188 KOKRA Metlika 305. F 15 _ 7187 362. F 07 -- 0030 306. F 23 _ 7190 363. F 50 — 0061 364. F 35 — 0086 GRAD Bled 365. F 26 — 0071 307. F 47 _ 9808 366. F 11 — 0084 308. F 28 — 3952 367. F 07 — 0085 309. F 20 __ 3951 310. F 34 _ 3927 KRANJC 311. F40 — 9892 Metlika KOKRA Jesenice 312. E 27 — 7277 313. E 40 — 7272 314. E 12 — 7228 315. E 41 - 7293 316. E 37 — 7222 317. E 06 — 7276 318. E 25 — 7229 VESNA Jesenice 319. F 21 — 1199 320. F 02 — 1145 321. F 46 — 1143 322. F 04 — 1199 368. G 21 - 1262 369. G 07 — 1270 370. G 17 — 1263 MOJCA Tržič 371. G 02 — 4574 372. G 09 — 4573 373. G 46 — 4571 374. G 37 — 4527 375. G 05 - 4528 MOJCA Kranj 376. E 39 — 5009 377. E 05 — 5006 378. E 41 — 5008 379. E 19 — 5007 380. E 36 — 5005 Za blagovnico Kokra v Novem Sadu je bilo žrebanje v Novom Sadu, ln to za 120 ur pod zaporedno številko 381 do 500. Srečni dobitniki lahko dobijo nagradne ure s predložit v! Jo kopije parogonskega bloka v prodajalnah, kjer so blago kupili. Vse srečne dobitnike naprošamo, da prevzamejo ure najkasneje do 15. februaria 1972 v prodajalnah, kjer so bili izžrebani. Po tem roku veljavnost izžrebanih številk zapade. Cenjenim kupcem se toplo priporočamo za nadaljnjo naklonjenost. Spominska tekmovanja Po stezah partizanske Jelovice Andreja Urh Robert Bizjak Slavka Flster Jože Lotrič Državno prvenstvo v smučanju za pionirje V treh krajih škofjeloške občine — v žlreh, Železnikih in na Starem vrhu — bo 4. in 5. februarja prvo prvenstvo SFRJ v alpskih in klasičnih disciplinah za starejše in mlajše pionirje ter pionirke. Pravico do nastopa v kategoriji starejših pionirjev imajo tekmovalci rojeni leta 1958 in 1959, med mlajšimi pionirji pa se bodo v boj za medalje pognali tekmovalci rojeni v letih 1960 in 1961. Prireditelj tekmovanja je Smučarska zveza Jugoslavije, pokroviteljstvo nad tekmovanjem pa je prevzel predsednik skupščine občine Škofja Loka Zdravko Krvina. Tekmovanje v tekih bo v Železnikih pripravil SK Alples. Starejši pionirji bodo tekli na progi dolgi 3 kilo- metre, mlajši pionirji in starejše pionirke na 2 kilometra, mlajše pionirke pa na 1,5 kilometra. V štafetnem teku bodo pionirji morali preteči 3-krat 2 kilometra, pionirke pa 3-krat 1 kilometer. SK Alplna ima na skrbi pripravo tekmovanja na 25-meIrski skakalnici v Žireh. Prvi dan, 4. februarja, bo za vse pionirje obvezni trening, naslednji dan pa skoki v konkurenci. Tekmovanja v alpskem smučanju bodo na Starem vrhu. Priprave je prevzel SK Transturist iz Škofje Loke. Pionirji in pionirke bodo tekmovali v slalomu in veleslalomu. Vsi tekmovalci bodo gostje prebivalcev žirov, Železnikov in Škofje Loke. -jg Smuk s Šmarjetne gore TVD Partizan St razišče bo priredil v nedeljo, 16. januarja, ob 10. url tradicionalen smuk za člane, članice, mladince in mladinke z vrha Smlarjetne gore s ciljem v Torki j t po na novo izsekani progi. Tekmuje se po pravilih SZS v treh kategorijah starosti: do 30 let, 30 do 40 in nad 40 let. Prijave sprejema gostilna Benedik 15. jnnuarja do 18. ure, kjer bo tudi žrebanje. Naknadne prijave se sprejemajo pol ure pred pri-četkom tekmovanja na startu. Tekmuje vsak na svojo odgovornost. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo po končanem tekmovanju v gostilni Benedik. Odlični Gorenjci V nedeljo je bil v Feistrit-zu (koroški Bistrici) prvi mednarodni troboj pionirskih reprezentanc Koroške, Gorenjske in Furlanije v veleslalomu za pokal »Alpe-Adria«. Na 1200 metrov dolgi progi s 45 vratci je nastopilo 175 pionirjev in pionirk, med njimi 12 pionirjev in pionirk gorenjskih klubov Transturist škofja Loka, Tržiča, Medvod in Jesenic. Na odlično izvedenem tekmovanju so se naši pionirji odlično odrezali, saj so dosegli drugo mesto med ekipami z malenkostnim zaostankom za domačini — ekipo Koroške. Med mlajšimi pionirkami je bila Tometova 4., Oblakova peta in Cafova sedma, pri starejših pionirkah Urhova četrta, Čopova osma in Kri-žajeva deveta. Pri mlajših pionirjih je bil Valič tretji, Lukanc peti in pri starejših pionirjih Oblak četrti, Ziblar peti, Križaj sedmi in Gasar sedemnajsti. Naslednje leto bo troboj v Tržiču. -fr Živahno kot ze dolgo ne »vi «»1 01, .«vi Lancovo: Licenci in učenke gorenjskih osnovnih šol so se pomerier v tekih in veleslalomu — Kropa: skoki na 40-metrski skakalni/ za mlajše in starejše mladince ter člane Tako prireditelji kot tekmovalci si v soboto niso mogli želeti lepšega vremena. Zato ni čudno, da sc je na Lancovcm, kjer je bilo dopoldne v okviru proslav Po stezah partizanske Jelovice že enajsto leto tekmovanje v tekih in v veleslalomu, zbralo okrog 200 učencev in učenk iz 20 gorenjskih osnovnih šol. Bil je to živžav, kakršnega v tem kraju že dolgo ni bilo. Tako nestrpni so bili mladi tekači in alpinci, da prireditelju niti ni uspelo izvesti prave otvoritve. Pa ;c zaradi tega srečanje mladih prav tako zelo dobro uspelo, kajti organizatorji — smučarski klub Radovljica — so se zelo potrudili. Tako je tekmovanje pod vodstvom izkušenega organizacijskega odbora (predsednik jc bil inž. Lado Gorišek) zelo dobro uspelo. Mladi tekmovalci so bili po končanem tekmovanju zadovoljni. Posebno najboljši, ki so dobili lepe nagrade, ki so jih prispevala podjetja Elan, Murka, Almira, Merkur — Zcleznina Radovljica, Turist-progres in Sukno Zapuže. Nekaj pripomb pa so imeli predstavniki organizacijskega odbora. »Že nekaj let opažamo, da število tekačev na tem tekmovanju upada. Vzrok za to je pomanjkanje ustrezne opreme. Pri nas ni moč dobiti tekaških smuči, okovja, palic, maž — skratka nič. še pred nekaj leti je bilo na tekmovanju na Lancovem po 80 in več tekačev, letos jih je na primer le 50. Za tekmovalce v veleslalomu po si želimo boljšo progo. To bi že uredili na pobočju Jelovice (nad Hotinom) nasproti sedanje proge, če bi od centralnega odbora za pripravo tekmovanj Po stezah partizanske Jelovice dobili vsaj nekaj več denarja. Nimamo ustreznih merilnih naprav, niti štartnih številk. Upamo, da bo v prihodnjih letih bolje, in da bomo z boljšimi pogoji laže skrbeli za kvaliteto tovrstnih tekmovanj; posebno še, če bo tudi v prihodnje prevzela pokroviteljstvo nad tem tekmovanjem tovarna Plamen, tako kot letos,« je povedal Cene Praprotnik, traser proge za alpske discipline. Predsednik organizacijskega odbora inž. Lado GoriŠek pa je povedal: »Prav bi bilo, da bi v prihodnje tekmovanja na Lancovem prišla v koledar smučarske zveze za kategorizacijo. Pa tudi na današnji prireditvi bi bil lahko kakšen predstavnik smučarske zveze. Skratka, ker je prav pri tek-movanfih na Lancovem v zadnjih letih opaziti vedno večjo kvaliteto, bi jim morali posvetiti tudi večjo skrb.« Malo po dvanajsti uri so mladi tekmovalci dočakali tudi uradno razglasitev rezultatov. Ob tej priliki pa je obudil spomine na borbo Cankarjevega bataljona tudi narodni heroj gencralmajor Tonček Dežman. REZULTATI: Teki — u*J* ke: 1. Slavka Fister (o. š. IJu niča) 7.40, 2. Majda Tajn'*%s (o. š. Žirovnica) 8.03,' 3. *%jt gita Dolžan (o. š. žirovnj^ig; 8.08, 4. Slavica Arh (o. *JJ8 Lesce) 8.38, 5. Sonja R°5li (o. š. Žirovnica) 8.40; — u*Jfc] cl: 1. Jože Lotrič (o. š. #W niki) 7.24.6, 2. Božo Koi*j0c (o. š. Lipnica) 7.45.3. 3. Tja Nastran (os. š. železn^Ju 8.05.5, 4. Jnn-z Jelene (o-.jfe Železniki) 8.19.4, 5. Eržen (o. š. Železniki) — velestolom — učenke! , r Andreja Urh (o. š. Rado^ro ca) 43,6, 2. Janja StanoVjJj (o. š. Golar Škofja Loka) J%đ 3. Polonca Oblak (o. š. Seljjj^ Kranj) 44,5, 4. Simona K1'' u, (o. š. Križe) 45,3, 5. And««, . Vagner (o. š. Križe) 45,4; ^. učenci: 1. Robi Bizjak (°'J±\ Kranjska gora) 41,2, 2. % Peskar (o. š. Cufar Jesc^^ 41,3, 3. Marko Pečar Toplic Kranjska gora) 41 4. 4. Jf^jl Ziblar (o. š. Križe) 41.* Jože Smoloi (Posebna Jesenice) 41 R. Ekipno le bil;* v tekih ijl osnovna šola Leniča, v ^ slalomu pa osnovna fJ^(0 Kranjska gora. Najho pet učencev ln učenk v °Ji^ disciolinah je noleg ^gffPi dobilo tudi praktične i^Jk^ de. Ekipa osnovne šol" 1 ^r ra le nonovno osvoii'f.^o? hodni kinec tekača, nrel» kipec alpskeea smučarjOj^ Je prvič osvolMa eklna °* bi ne šole Kranjska gora. jI j< Organizacijski odbof jh7j vsem podjetjem, ki so Pf »oi vala nagrnde, zahvaljuje SHke In besedil^ A. Žalar fe"na PriredSit;aka,nici V Kropi *e bi,a v soboto osrednja " Pr,rediteneT V poCastitev 30. obletnice slavne dražgoške livi'redn° doh ° Pai lizan Plamen iz Krope je tekmovali tn' k tem pHpravil- Skakalnica je bila odlično pri-01^'Kftko u Pa je pomagalo tudi izredno lepo sončno ivn 8 30 Kro S° Vzeli to Prireditev, naj pove podatek, da |Ji Ja,° čakalnico CV VCS tCden da" 23 dnem tIačHo in pri" kaiCi :aj?°iJ§i smučar^; llX3l ima aktivno moči « pr«m«ga vso »an ^ P°vemo \NaJ na za-skakalnt * ^ ^ ic k iJ~\ smučarski *}° ^obrab,,a konkurenca L^kateri^*0 s^ sp°- ^J1 Povemo, da Jienaa S^nica v Kropi Sh^tek in 1 ?aJa .,n?" Ja- »? k S V" Si Poretkom J1? tej L. ank° Bloudek 3^ kakSS .^d" *ka- - vojno je Rudi Finž ..l Tia nje} skakal 35 in 36 K tekmovanju v Kropi so attovali skakalci Številnih ^tnskih klubov, smučarski $ Jesenice, smučarski V Triglav, smučarski klub ^id nad Ljubljano, smučki klub Ilirija, TVD Par-yi Podbrezje, TVD Parti-i> Križe, TVD Partizan Mi-J*, smučarski klub Staho-% TVD Plamen Kropa, JLA iz Tolmina, ekipa w s Partizan z Vrhnike, ekl ^ftentjerne5- iir . "tinela ,n ekipa na Dolcnj-a Kamnika. se je avno po poskusni seriji i |#lo, da bodo imeli glavno ,«T.Qo trije priznani skakal-,y>'eteran Marjan Pečar, vo-V^ranci Mesec in Marjan jlfrivšek. Vendar je Marjan ^*.r prekosil vse. Z dvema i/:°™a po 36 m in pol je flakč najboljši in najlepši ^aku. Prisotni smo menili "i ga na tej* skakalnici 4 kdo od sedrmie državne ^Czentancc težko prekosil. *>rnin nam jc prišel nje- gov nepozaben let na plani-Ški prireditvi, ko je navdušil na stari 120-mclrski skakalnici. Predsednik TVD Partizan .Kropa in glavni organizator Stane Habjan nam je po zaključku tekmovanja povedal tole: »Mislim, da je bila udeležba dobra. Prav tako sodim, da je bila tudi kvaliteta na višini. S to uspelo prireditvijo je bilo naše trdo delo na pripravljanju skakalnice poplačano. Vseeno pa sodim, da bi morali dobiti od centralnega odbora za prireditev Po stezah partizanske Jelovice več moralne podpore, saj danes na primer vidimo, da niti enega od odbora ni bilo na prireditev. Materialne podpore tudi ne zahtevamo, ker za tako pomemben jubilej radi žrtvujemo urico ali dve prostovoljnega dela.« Rezultati: mlajši mladinci: 1. Boris Cuznar (SK Jeseni ce), 2. Boris Ribnikar (TVD Partizan Križe), 3. Janez Ma-toh (SSK Ilirija), 4. Dušan Justin (SK Jesenice), 5. Milan Dobre (TVD Križe) itd.; starejši mladinci: 1. Drago Lombar (Plamen Kropa), 2. Rado Bradcško (SSK Ilirija), 3. Zvone Prešeren (SK Jesenice), 4. Emil Bevk (SSK Tli-rija), 5. Vido Pcternelj (Tri-Rlav) itd.; člani: 1. Marjan Pečar (SK Jesenice) 209,4 (36,5, 36,5), 2. Franci M (JLA Tolmin) 204 (35,5 35 5), 3. Marjan Konrivšek (SSK .Ilirija) 198 (35. 36), 4. Bogdan Grom (TVD Partizan Vrbnika), 5. Janez Bukovnik (Triglav) itd. Besedilo in fotografije: J. Košnjek novi mixas ima aktivno rrioe ZLATOROG MARIBI > Prodam SUŠILNI STROJ candy 5 kg in .CENTRIFUGO 5 kg. Ogled pri Vukoviču, Cesta 1. maja 1, Kranj 35 Prodam devet mesecev brejo KRAVO. Voglje 45, Šenčur 102 Prodam PRAŠIČA za zakol. Mavčiče 40 103 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zapoge 17, Vodice 104 Poceni prodam dva dobro ohranjena ŠTEDILNIKA, električnega in levega na drva. Ogled vsak dan. Galičič, Stara Loka 48, škofja Loka 105 Prodam PRAŠIČA za zakol. Breg 9, Kranj 106 Prodam mlado plemensko KRAVO z lepo simentalsko teličko. Luže 16, Šenčur 107 Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO hohner, 120 basov. Praprot nik Metod, Ljubno 86 a, Podnart 108 Prodam večjo količino SENA. Cerklje 112 109 Kupim dobro ohranjeno diatonično HARMONIKO. Pu-stovrh Viktor, Ješetova 7, Kranj 110 ili Prodam avto RENAULT 10. Informacije na telefon 23-044 111 Prodam avto RENAULT 4, letnik 1969. Jezerska cesta 130, Kranj 119 Dve dijakinji iščeta SOBO v Kranju. Lenčck Sonja, Dijaški dom, Kidričeva 2, Kranj 112 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Te-lefoni. redakcija 21-835, 218*0; uprava lista, ma-loogiasna in naročniška služba 22 152. — Naročnina: tetna 32, polletna 16 din, cena /a eno številko 50 para Mali oglasi: be-leda 1 din, naročniki imajo 10''o popusta. Neplačanih oslasov ne objavljamo. Sprejmem kakršnokoli honorarno PISARNIŠKO DELO do 3 ure dnevno. Lahko tudi začasno. Ponudbe poslati pod »delo doma« 113 Sprejmemo kvalificiranega MESARJA. Plača po dogovoru! Mesarija Kunej, Šenčur, Pipanova 13 114 m Rabim 7700 din za šest mesecev, vrnem 10.000 din. Ponudbe poslati pod »gotovo« 115 j i b_i 1 e j na *** e š a, xx i c a. ©e©©IQ§) NAGRAJUJE Z UŽITKOM IN POČITNICAMI NA MORJU ■ Moški, 41 let, zaposlen, z dobrim zaslužkom želi spoznati dekle ali vdovo, od 35 do 45 let iz Ljubljane ali okolice, po možnosti s stanovanjem. Ponudbe poslati pod »Pošten« 116 PES foksterier se je izgubil blizu Škofje Loke (pod vasjo Brcznica). Ima belo dlako s črnimi lisami po telesu in rjavo na glavi ter rumeno ovratnico. Kdor kaj več ve o njem ali ga najde, naj proti nagradi sporoči na naslov: Per Primož, Ljubljana, Mivka 28 _117 pmnearrvE KRAJEVNA SKUPNOST PODLIUBELJ priredi 15. januarja ob 20. uri VESELICO. Igra ansambel METODA PRA PROTNIKA s PEVCEM. Vabljeni! 118 M' Kranj leta 1972 med cerkvijo in samopostrežno trgovino Pri Petrčku: pred kratkim SO w mestu odprli »podružnico« za smeti. — Foto: F. Perdan Samoprispevek za cesto spevek glasovali vsi> i teri kmetje, pa tu« u občani pravijo, da hi kar za nekaj let napfcjj Janez Dolenc z *0 brda: »Dokler cesta j asfaltirana, jo krajevi** nost Poljane ne mor* vati. Nimamo snežneiP ne kamiona, ne drug< ja. Bomo pa zato st da bo dobila asftdjjfljj vleko. Na zadnji seJi KS smo se že pogo^ uvedbi samoprispcvK^ tem smo tudi sezttf čane.« Franc Vidmar 1* i »Seveda sem za to, ^ \ Cesta Poljane—Javorje je bila zgrajena 1957. leta. Deset let so se sredstva za vzdrževanje dajala po predračunu del in cesta je bila urejena. 1968. leta pa jo je občina uvrstila v IV. red in jo izenačila z drugimi cestami tega reda v občini. S tem se je zmanjšala rudi dotacija. Večja popravila so se odlagala iz leta v leto. Cestišče je uničeno in skoraj neprevozno. Vse ostrejše pritožbe občanov so napotile krajevno organizacijo SZDL Volča in KS Poljane, da sta sklicali več posvetov s predstavniki občine škofja Loka in komunalnega podjetja Remont Škofja Loka, ki je po pogodbi z občino prevzelo vzdrževanje. Letos je denarja za redno vzdrževanje zmanjkalo že konec julija. Ostalo je le 5000 din za zimsko vzdrževanje. Ker ta vsota nikakor ne zadostuje, je skupščina občine odobrila pred koncem leta dodatno pomoč v višini 25.000 dinarjev. KS Poljane pa jc zastavila vse sile, da bi bilo vprašanje vzdrževanja te ceste rešeno. V KS Poljane in Javorje že teče akcija za izvedbo referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Plačevali bi ga zaposleni in kmetje. V teku so tudi pogovori s Cestnim skladom Slovenije, Gozdnim gospodarstvom šk. Loka in Transturistom za dodelitev pomoči oziroma kreditov. Nekaj pa bo prispevala tudi občina. Upajo, da bodo tako zbrali toliko denarja, da bi lahko najbolj obremenjen del ceste od Poljan do Delnic asfaltirali. Ko bo cesta dobila asfaltno prevleko, bo vzdrže vanje v celoti prevzela KS Poljan" Odbornik Jože Šubic je v začetku novembra obvestil skupščino občine škofja Loka, da je zaradi nevzdrževanc ceste izpostavljen vse hujšim obtožbam občanov in zato ne more več opravljati funkcije odbornika. Ker pa kaže, da se bo zadeva uredila, bo odslej redno hodil na seje skupščine in še nadalje zastopal interese občanov, ki so ga volili. O vzdrževanju ceste in uvedbi krajevnega samoprispevka sem se v krajih od Poljan do Javor pogovarjala z nekaterimi občani. Janko Peternelj iz Volče: »Ker cesta ni asfaltirana, je pa zelo prometna, je vas poleti vsa zaprašena. Zaradi slabe vzdrževanosti pa se pritožujejo šoferji avtobusov, lastniki avtomobilov, ki jih v našem koncu ni malo in tudi lastniki vpreg. Zato sem, prepričan, da bomo za samopri- sta asfaltira, čeprav^. ne moreva ničesar P Sva namreč pi"e Opozoril pa bi, da traso ceste skozi ali pa urediti zaščiti p da ne bi voda vdira'3 j Pozabljena cest* Golnik — Leten*5' Cesta Golnik-Letcncc je postala kar precej prometna, zato bi nujno morala biti bolje vzdrževana, pozimi pa redno plužena. Tam, kjer se cesta pribli-tuje Letencam, se cesta v dolžini 100 metrov ob vsakem večjem nalivu spremeni v potok. Pred več leti so že napravili načrte in meritve, da bi sedanjo preozko strugo razširili, vendar je ostalo le pri načrtih, fM južno od ceste Gorice — Senično je več morvirnatih zemljišč, ki pa so brez vrednosti. Toda v tem z.in's pluženje te ceste, so nanjo pozabili- ^ na Golniku je ceS* fM kov asfaltirana, kar, j terega voznika ZflP^t-m vozi od zadnjih J' lje proti Letencctn, * J tiči v snegu. NasPf j •tržiška občina red*0 J odcep s te peste &°^ kov, čeprav je na teflt dosti manj promet \ nesreče V križi NEZGODA V KRIŽIŠČU v petek121^" ljubljanske in škofjeloške ceste v Kranju je osebnc„' Januarja, nekaj pred deseto uro zvečer voznik danske avtomobila Emil Prcšern iz Kranja zavijal z Ljub-iz ingj. Ceste na Škofjeloško. V križišču je počakal, ker je hitenj % V°*'' v OSc',ilcm avtomobilu Viktor Rozman iz Zg. itiobiiu 'Julijanske smeri pa je tedaj pripeljal v avto-Se 2ar nernške registracije Ciril Zupan iz Brega ob Savi in neprimerne hitrosti zaletel v Prešernov avtomobil. 8* Je ni bjj Porinil še v avtomobil Viktorja Rozmana. V nesreči anJen nihče, škode na avtomobilih pa je za 20.000 din. v VOŽNJA PO LEVI *-°8u Drt0^' lanuarJa» popoldne je na cesti prvega reda v v°*nlk QsJu,lan^sk* gor' v nepreglednem ovinku vozil po levi Zaradj ne8a avtomobila nemške registracije Jovan Gajič. ^•»jsk - Vo/nJe je trčil v avtomobil Mihe Šimenca iz s° ranje 8°re' ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Oba voznika ^obilihT3 odPeljali v jeseniško bolnišnico, škode na avto-n & za 30.000 din. POLEDENELA CESTA osebna avto-n jek iz Kam- s°boto 8S ' t^ru8e8a rct'a nied Kranjem in Men£ dobila' v"'aniUu'a' n°kaj po dvanajsti uri trčila fiika je J0znik osebnega avtomobila Silvo Koši _ SreČanjern Po'e<-^'non cesti vozil z neprimerno hitrostjo. Pred Mogeij • 7 avtomobilom, ki ga je vozila Pavla Oselj iz V avtonrob"i°Zn'ka KoSnieka zaneslo v levo, tako da je trčil V°2nik K i1 .Voznice Oseljeve. V nesreči jc bil huje ranjen ^kode n,° nJ°k in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. d avtomobilih je za 25.000 din. Na TRČIL V ČRPALKO ^ v PoneTiPrvega reda PrJ bencinski črpalki v Radovljici 2lebnega 4 tek, 10. januarja, zavijal v levo na črpalko voznik ,lce- Vavto,nobila nemške registracije Vinko Kašnar iz Cestlšču , radi neprimerne hitrosti ga je na poledenelem fte škode inCSl° ,n ie trčil v eno od bencinskih črpalk. Skup-,e za 30.000 din, od. tega na avtomobilu za 10.000 din. Na ^ NEZGODA PRI SANKANJU J?- Januar? ^°ncta Tomšiča na Jesenicah se je v ponedeljek, avica Ar pr'Pe'Jala s sankami na cesto prvega reda 7-letna V°Zn'k osilhaVt0vić z Jesenic. Prav tedaj pa je mimo pripeljal Zaviranju°i[ur8* avtomobila Janez Mrak z Jesenic in kl juli eklieo zadel. Prepeljali so jo v jeseniško bolnišnico. Na c ZADEL OTROKA * *0, hnua^i' B°risa Kidriča na Jesenicah je v ponedeljek, I toniobii ,*Vecer neznani voznik kombija prehiteval neki n »naterio h tem zadel 4,etno Fadilo Porčič, ki je z očetom etres mož dHa po levi slranl cestc- Dck,ica Je dobila lažji *ganov in se zdravi v jeseniški bolnišnici. L. M. Kranj CENTER 12. januarja premiera amer. barv. CS filma DVOJICA BREZ 2ENE ob 16., 18. in 20. uri 13. januarja amer. barv. CS film DVOJICA BREZ ŽENE oh 16., 18. in 20. uri 14. januarja amer. barvni film RIO LOBO ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC 12. januarja franc. barvni film STOP ZA MORILCA ob 16.. 18. in 20. uri 14. januarja amer. barv. CS film DVOJICA BREZ ŽENE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 12. januarja premiera amer. barv. filma JEZDEC BREZ MILOSTI ob 18. in 20. uri 13. januarja amer. barv. CS lilm JEZDEC BREZ MILOSTI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 12. januarja premiera amer. barv. filma BOB-CAROL-TED AI.TCE ob 18. in 20. uri 13. ianuaria amer. barvni film BOB CAROL-TED ALT CF. ob 18. in 20. uri 14. januari:« amer. barv. CS film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU ob 18. in 20. uri Radovljica 12. ianuaria amer. barvni film OUO VADIŠ ob 20. uri 13. ianuaria amer. barvni film NASILJE IN STRAST oh 20. uri 14. ianuaria amer. barvni film NASILJE IN STRAST ob 20. uri Jesenice RADIO 12. januaria amer. angleški barv. film ROP IN PREVARA 13. ianuaria amer. barvni film IDEALNA PESTUNJA KOjMUNALNO podjetje bled ra*pisuje prosta delovna mesta: *r komunalnega ali gradbenega tehnika 2 najmanj 3-lctno prakso v operativi ?• gradbenega delovodje 2 najmanj 5-lctno prakso, nizke gradnje *» vodovodnega K V instalaterja 4* knjigovodje ^ 2 ekonomsko srednjo šolo, po možnosti enoletna praksa 5- vajenca 2a vodnoinštalatersko stroko ^aston h i Podjetij PO d°g° jetja *°nudb voru. Osebni dohodki kakor tudi poizkusno deto po pravilniku e PoSljite na naslov do 30. januarja 1972. 14. januarja angl. barv. film DOBRO DELO V ITALIJI Jesenice PLAVŽ 12. januarja amer. barvni film IDEALNA PESTUNJA 13. januarja amer.-angleški barv. film PREKLETA SREČA 14. januarja amer.-angleški barv. film PREKLETA SREČA Dovje Mojstrana 12. januarja nemški barv. film ZAKLAD AZTEKOV Kranjska gora 13. januarja amer.-anglešk i barv. lilm ROP IN PREVARA Javornik DELAVSKI DOM 12. januaria ame* .-angleški barv. film PREKLETA SREČA škofja Loka SORA 12. januarja Franc, barvni film JETNIČA ob 18. in 20. uri 13. januarja itali i Španski barv. film PRIHAJA SABATA ob 20. uri 14. januarja itali j španski barv. film PRIHAJA SABATA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 12. januarja franc. barvni film DRUŽBA ZA UMORE ob 20. uri 14. januarja franc. barvni film JETNICA ob 20. uri Svet delovne skupnosti občinskega sodišča v Kranju razpisuje prosto delovno mesto strojepiske Pogoj: dvorazredna administrativna šola. Osebni dohodki po določbah pravilnika o delitvi dohodka na občinskem sodišču v Kranju. Prijava kandidatov z dokazili o strokovnosti se sprejemajo 15 dni po objavi. časopis /a v, • \ rtnarstvo in sadjarstvo NAŠ VRT bo letos: nas vrt - lepše in bogatejše opremljen - vsebinsko zanimive, - pristopen vsakomur s koristnimi članki in nasveti Na leto izide 12 številk Letna naročnina znaša 45 din vam- Naročila Sprejema DRŽAVNA ZALOŽBA i r SLOVENIJE 61000 Ljubljana Mestni trg 26 Kupujemo slabo sadje in zelenjavo Konec prejšnjega in v začetku tega tedna je oddelek za higieno prehrane pri Zavodu za zdravstveno varstvo v Kranju obiskal nekaj samo-postrežnih trgovin in trgovin s sadjem in zelenjavo. Večje število potrošnikov se je namreč pritožilo, da sta zelenjava in sadje v kranjskih trgovinah zelo slaba in neprimerna za prodajo. Ugotoviti so, da trgovine res prodajajo precej slabega HOTEL EVROPA v Kranju zaposli takoj NOČNO CISTILKO Zaposlitev je staln«, OD okrog 1300 din. Informacije dobite v recepciji hotela Evropa v Kranju. sadja in zelenjave, vendar pa prodajalci zatrjujejo, da tako robo že dobijo. Celo isti dan cmbalirano sadje jc ie nagnit o. Pomarančam in limonam ie v skladiščih odstranijo ovojni papir, ki jih varuje pred gnitjem, nato pa jih embalirajo v prozorno, a premalo zračno folijo. Tako sadje in tudi zelenjava se znajde v trgovinah, ki največkrat nimajo ustreznih prostorov za hranjenje. Že v samih skladiščih je temperatura previsoka in vlaga prenizka, da bi sadje in zelenjava obdržala svoje lastnosti, dokler jih ne prodajo, če pa bi iskali še globlje vzroke, bi prišli do grosistov, ki slabo sadje ie kupijo. Tako sadje seveda ne vzdrii prevoza in pa neprimernega skladiščenja. Oškodovan je potrošnik, ker mora kupovati sadje slabe kvalitete in pa tudi trgovina, ki mora pač slabo sadje prodajati. L. M. Oktet Jelovica navdušil Oktet Jelovica se je v petek zvečer v galeriji na loškem gradu prvič predstavil Skofjeločanom s samostojnim celovečernim koncertom. Pred do zadnjega kotička napolnjeno dvorano so pevci okteta — basista Anton Blaz-nlk ln Srečko Peklaj, barito-nlsta Ivan Breznik in Franc Jenko, druga tenorista Marjan Kovač ln Leon Marolt ter prva tenorista Avgust Jamnlk In Zdravko Ogris — zapeli dvaindvajset pesmi. Koncert Je pokazal, da oktetu najbolj »leže« koroške pesmi, ki jih {e poleg slovenskih narodnih In umetnih največ v sporedu, niso pa redke tudi dalmatinske, češke in ruske narodne. Prav gotovo je treba omeniti še posebnost v petju okteta Jelovica — jodlanje v nekaterih koroških pesmih. Sicer pa pevci pod vodstvom umetniškega vodje prof. Peregrina Capudra iščejo vedno nove možnosti, da bi bilo njihovo Izvajanje čimbolj svojsko in živo. S celovečernim koncertom bo oktet v prihodnjih mesecih gostoval po mnogih slovenskih krajih. •Jg Od rove mame * ni vec Otroci v vrtcu Tatjane Odrove na Planini so letos zaman pričakovali obisk Odrove mame. še vsako leto doslej je ta živahna žena ob novem letu ali kaki drugi priložnosti obiskala vrtec, ki nosi ime njene hčerke. Pa ne samo otroci, tudi odrasli so bili radi v njeni družbi, saj je bila kljub osmemu križu ta žena neverjetno vedra ln živahna. Življenjska pot Odrove mame ni bila lahka. Mnogo se je ž tvovala med vojno, saj se je s celo družino vključila v boj za osvoboditev Njena hčer- ka Tatjana je kot partizanka padla na pragu svobode. Tudi po vojni je Odrova mama v raznih posebno v humanih organizacijah nesebično pomagala vsem, ki so potrebovali nasvet ali pomoč pri vsakdanjih težavah. Vedno je znala prisluhniti, vedno je našla čas za ureditev te ali one zadeve za kogarkoli. Zadnje leto je hudo zbolela, vendar do zadnjega nI izgubila svoje vedrine in živahnosti. Umrla je v 84. letu starosti, priljubljena in spoštovana pri otrocih in pri odraslih. Tržičani najboljši V nedeljo je bilo na Šmar-jetni gori sankaško tekmovanje za pokal mesta Kranja s tekmovalnimi sankami. Na 800 metrov dolgi naravni pro- Kurirski smuk 30. januarja Krajevni odbor ZB Javor-nik-Koroška Bela in Smučarski klub Jesenice se že pripravljata na organizacijo XIV. kurirskega smuka na Pristavi v Javorniškem Rov-tu. Kurirskega smuka se vsako leto udeleži precej članov ZB, učencev in dijakov jeseniških osnovnih in srednjih šol, člani športnih društev in drugih organizacij, ekipe in posamezniki. Najboljšim bodo tudi letos podelili pokal športnih organizacij, prehodni pokal tovarne športnega orodja Elan, in prehodni pokal občinske konference Z M za najboljši 8. razred na tej prireditvi Prehodni noknl občinske konference SZDL Jesenice bo prejelo tisto športno društvo ali šola, ki bo imela na tek movanju največjo udeležbo mladih v starosti do 18 let. Udeleženci kurirskega smuka bodo tekmovali na progi za Pristavo, na Suharjevcm Rovtu. Tovarna I BI za upokojence! Tudi ob letošnjem novoletnem praznovanju tovarna IBI iz Kranja ni pozabila na svoje upokojence, na tiste, ki so v tovarni pustili svojo mladost, na tiste, ki so s svojim delom prispevali precejšen delei za sedanje uspehe podjetja, na tiste, ki so s svojim trudom znatno pripomogli k temu, da današnja generacija laije dela in neprimerno boljše iivi. 30. decembra smo bili povabljeni v tovarno vsi upokojenci in štipendisti podjetja, da skupaj z delavci proslavimo uspešen zaključek poslovanja v preteklem tetu. Ob polni udeleibi, tovariškem kramlianju o delu, uspehih in nadaljnih načrtih podjetja ter obujanju spominov je čas, odmerjen za to srečanje, m''nil vse prehitro. Za prijetno doživetje, lepa darila in denarne nagrade se na iiskrencjŠc zahval ju iemo delovni skupnosti podjetja IBI, posebno pa še njinemu direktorju tovarišu Omanu za vso skrb in pozornost do bivših sodelavcev. Upoko^™*' nodjetja IBI Kranj gi z 12% padca se je pomerilo 75 enosedov in 15 dvosedov. Prizadevnim sankaškim delavcem sankaškega kluba Triglav iz Kranja je tako po sedmih letih uspelo prirediti zanimivo tekmovanje, ki je ob lepem in sončnem vremenu minilo v izrednih športnih bojih. Največ uspeha so dosegli Tržičani, ki so osvojili prehodni pokal in kar štiri prva mesta med P0** mezniki. ... Zmagovalci v posamez^j? disciplinah: enosedi — Čla*^ ce: Tišler (Tržič), mladin*«; Perko (Tržič), starejši Česen (Tržič), člani: Kh»J (Jesenice) in Zupan (SeS. nje), mladinci: Česen (Tržg dvosedi: Zupan-Gašperin 1™ gunje); ekipno: Tržič. ■V Tudi kombinatorec Janez Gorjanc v Sapporo Na prvem letošnjem tekmovanju kombinatorcev v Schonachu si je 22-letni Kranjčan Janez Gorjanc z odličnim petim mestom priboril vozovnico za letošnje zimske igre v Sapporu (Japonska). Med drugimi je pre- magal enega izmed onIt,^j skih favoritov Zahodna* Nemca Ralpha Pohlanda-Vrstni red: 1. Keller (Zj^ 417,82 Gorjanc 386. 21. Dovžan; med mladine« j P? je bil Jeseničan Cuznar najsti. Štitf -dl» Triglavani skrbe za naraščaj Zimski bazen v Kranju ne miruje. 2e v sredo bo vaterpolski klub Triglav spet organizator pomembnega začetka treninga mladih naraščajnikov letnika 1958, 1959 in 1960. Treningi bodo vsako sredo od 7.30 do 9. ure ter od 1330 do 15. ure in v sobotah od 7.30 do 9. ure Prepričani smo, da bodo mladi vaterpolisti v nekaj, letih pokazali vse veščine moderne igre in °a se v Kranju ni bati za naraščaj. -dh Jože Turk v vodstvu Na petem zaporednem izbirnem tekmovanju za sestavo kegljaške državne reprezentance, ki bo konec maja nastopila na svetovnem prvenstvu v Splitu, sta se odlično odrezala tudi keglja-ča kranjskega Triglava Jože Turk in inž. Riko Prion. V zadnjem nastopu je Turk na kegljišču v Pulju zasedel m odlično drugo mesto za ^ riborčanom Steržajem- .jj deveto mesto pa sc je uV Prion. (*1 j. čič 4536, 3. Farkaš 451»;^ Prion 4475. Lepe možnost' oba kranjska reprezenta da se uvrstita v modro ^ Smučanje na ZatrniM V soboto so na Zatrniku, sedem kilometrov od Bleda, začele obratovati vse štiri vlečnice. Tudi smučarske proge so bile dokaj dobro pripravljene. Cestno podjetje pa je očistilo cesto. Tako je na Za t mi k, novo smučarsko središče najbliije Bledu, prišlo precej smučarjev. Žal pa ni bilo pričakovani!1 tobusov za prevoz srntj^aAa jt Včeraj smo izvedeli, j*. $ v ponedeljek, republiŠ^1 [j špektor prepovedal pos* obratovanje vlečnic, ^ufi, vse naprave ni bilo tenrtl0 fj ga prevzema. Zato se ^ tem v petek sestala PoS komisija. Strelsko tekmovanje v Vincarjih Občinska strelska zveza škof ja Loka razpisuje že tradicionalno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško v počastitev občinskega praznika. Prijavijo se lahko člani sindikata, mladine, ZZB NOV, zveze rezervnih jj> ških starešin, pripadniki ^ in strelskih družin. Tek*^ nje bo ekipno in posa0»j / Pričelo se bo ob 9. uri *J deljo, 16. januarja, na *{, šču v Vincarjih pri Loki. Draga Žuraj V «p0njj°s Je ekipa mariborskega Branika prejela prehodni pokal Glasa za 1. mesto v slalomu na Igorja Janharja. — Foto: A. U. Pod Mežakljo se je treslo tekmovanje v slalomu v spomin na Igorja Janharja ^rehodni pokal našega spet v rokah ekipe uredništva Branika Krvavc kIub Trislav je bil letos že drugič zapored na Igorja t pr'redhelj II. tekmovanja v slalomu v spomin na Vt»uja anharja. Letošnja udeležba je presegla vsa pričako-30 si0vSaJ Je nastopilo nad 170 tekmovalcev ln tekmovalk iz '°1čnp ensk'h in hrvaških smučarskih klubov. V lepem in v °hračun skoraj vse elite slovenskega smučanja. *anim«. Vremenu smo na dveh slalomskih progah videli tekmo ianskoletnem prvem k°nkur nJU •je bi,a v ekiPni ?ranika°nCi naJbo'Jša ckiPa J°že c *~ Milena Pirnat, JaUnik aevčnikar in Dušan fca S(a 7~ med posamezniki ca]a rnS',prvo mesto prismu-^anka m. ženskami Mariborska M,Jena Pirnat, pri mo-$jak. pa Jeseničan Boris Pe- slalomaPrYem teku letošnjega ^enkn ^e pri članicah z ^ «°S.l_no Prednostjo pe-sekunde Draga Jik) zagotovila cl° Tp * Pred Triglavanko ,^rn Draga je v dru- dokazala, da jo ^vnot P.°Skodba ni vrgla iz getn tek a' je tudi v dru" ^t z J1 .Y°7iJa odlično in si k>vilaaajboljšim časom za-a. 2ura!St0«nk Da a Tevž -----JV: Flul"'" 1 ip ' na tretje mesto * ČWLP^cnetljivo uvrsti-fe... *■« lliiKi;«„„i____ vr~ Pomembno zmago, mestu je pristala ljubij vinarja Alenka Adamič, saj je premagala favorizirani tekmici Tatjano Žerjav (Olim-pija) ter Eti Kurnik (Akadc-mik-Ljubljana). čeprav sta si Jeseničana Cene Štraus in Tomaž Ber-nik v prvem teku delila najboljši mesti, je Cena v drugem teku z izredno vožnjo premagal svojega klubskega kolega-Tomaža. Na tretje mesto pa se je tokrat uvrstil Mariborčan Jaunik. Presenetil pa jc Oto Pustoslemšek, ki je s Četrtim mestom presenetil marsikaterega favorita za najboljša mesta. Razveseljiva pa je uvrstitev na peto mesto tekmovalca zagrebške Mladosti Andreja Kumra. Zanimiv je bil spet obračun za prehodni pokal našega uredništva. Že vse je. kazalo, da bo tokrat pokal pristal v rokah jeseniških tekmovalcev, toda zaradi slabe uvrstitve članice Jese- nic so ga spet osvojili tekmovalci iz Maribora. REZULTATI — članice: 1. Žuraj (Branik) 76,6,2. Tcvž (Triglav) 78,4, 3. Adamič (Novinar) 86,3, 4. Vukelie (Medvc-ščak) 87,7, 5. Kurnik (Akademik) 88,0; člani: 1. štraus 70,4,, 2. Bernik (oba Jesenice) 71,0, 3. Jaunik (Branik) 71.2, 4. Pustoslemšek (Mežica) 72,7, 5. Kumar (Mladost) 74,5, 6. Sevčnikar (Branik) 74,7, 7. Ramuš (Jesenice) 75,2 8. Gart-ner 76,3, 9. Mohorič (oba Alples) 76,9, 10. Forte (Trbovlje) 77.3. . . 16. Leban 81,3, 27. Ce-bokli (oba Triglav) 94,2. Ekipni vrstni red: 1. Branik (Žuraj, Jaunik, Sevčnikar) 222,5, 2. Jesenice (Krušič, Štraus, Bernik) 230,8, 3. Triglav (Tcvž, Lcben, Čebokli) 253,9. Poleg pokalov so prvi trije tekmovalci v obeh disciplinah dobili tudi praktična darila, ki so jih tokrat prispevale /skra — tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka, Gorenjska oblačila Kranj, LTH škofja Loka. Zveza borcev Kranj in Smučarski klub Triglav Kranj. D. Humer Minulo soboto zvečer je na Jesenicah vrelo: avtobusi iz Ljubljane in nekaterih krajev Gorenjske, osebni avtomobili in vlaki so pripeljali na Jesenice nešteto ljubiteljev hokeja, številni domačini so hiteli na drsališče pod Mežakljo, kjer se je obetala zanimiva in privlačna tekma med Jesenicami in Olimpijo. Med jeseniškimi navijači je tekma med tema dvema hokejskima kluboma vedno najbolj zanimivo doživetje, ki ga nikoli nočejo zamuditi. Čeprav letos ni šlo za naslov državnega prvaka, kajti Medveščak je petnajstkrat-nim državnim prvakom ie prej prekriial račune, so hiteli pod podvozom na igrišče tudi tisti, ki so po porazu Jesenic vztrajno trdili, da jih na igrišče ne bo več. Toliko ljudi na Jesenicah torej ie dolgo ne! Prepričevanja, namigovanja in sodbe o izidu tekme se je. med navijači začele tako kot po>iava-di ie v bifejih in pozneje na tribuni. »Ha, streho ste dobili in jasno, zvezdic ne vidite več,« so posmehljivo ugotavljali ljubljanski navijači. »In kje ste vi hodili petnajst let? Kar devet Jeseničanov vas mora učiti drsat,« niso ostali dolžni Jeseničani. »Tepeni boste tako kot nikoli!« so bili prepričani ljubljanski navijači. »In vi, reve ljubljanske ...« Tomaž Bernik Vide TevJ Dvogovori so postajali ostrej' ši, nujno podkrepljeni s sočnimi primerjavami in izrazi. Tribuni pa sta se polnili. Sem in tja se je slišal kak izzivajoč vzklik. Ljubljančani so mahali z zeleno-belo zastavo, Jeseničani s svojo. Ljub-Ijcniski navijači so »zasedh« večino nove tribune, jeseniški so bodrili na stari. Začela se je tekma in prve sekunde so stekle. Iz vseh grl so se oglasili bodrilni vzkliki. Ko so jeseniški hokejisti povedli z 2:0, je bobnelo in se treslo. Veselje in navdušenje na stari tribuni je preglasilo napovedovalcev glas, sodnikov žvižg. V tistem trenutku, ko so hokejisti Olimpije izenačili, se je — sicer malo manj bučno, a vseeno dovolj glasno — oglasilo iz nasprotne tribune. Toda pri četrtem zadetku so jeseniški navijači skoraj ponoreli: objemali so se, poljubljali, vzdigovali roke visoko v zrak in poskaka-li. Je-se-ni-ce, Je se-nice, bo-drenje, ki se sliši s tribune tja v središče mesta. In še tretji zadetek Olimpije ter izključitev Tomaža Koširja — minuto pred koncem. Jeseničani so stiskali pesti, Ljubljančani so z vsem srcem želeli zadetek, ki bi prinesel neodločen rezultat. Toda jeseniški hokejisti so vzdržali in ob pokanju, vi-hranju zastav in vsesplošnemu veselju in navdušenju se jc tekma končala s 4:3 za Jesenice. S tem so premagali letošnjega državnega prvaka Olimpijo. Zmaga pod Mežakljo je jeseniškim hokejistom prinesla moralno zadoščenje, ljubljanskim hokejistom dokazala, da njihovega večnega nasprotnika Jesenice ni podcenjevati, jeseniškim navijačem pa spet povrnila vero v domače moštvo. Tak(< kot znajo bodriti Jeseničani, zna le malokdo. To, kako /■ seniški ielezarji spremljajo hokej in hokejske tekme domačega moštva, se mora videti in ilo-iiveti. Hokej je niihov že petnajst let, s hokejem v srcu so odraščali in na mrzlih tribunah prestali že nečkoli-ko hokejskih tretjin. D. Sedej Na slavnostni seji skupščine občine Škofja Loka, ki je bila v soboto dopoldne v Žireh, so podelili žc tradicionalna priznanja ob občinskem prazniku. Najvišjo priznanje — veliko plaketo so prejeli: kolektiv Alpine iz Žirov, odbor prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«, Planinsko društvo Škofja Loka. Anton Jobst iz tirov, Miloš Mlejnik in Vinko Primožič iz Škofje Loke in Janez šter iz Železnikov, štirje Občani so prejeli malo plaketo, pet pa praktična darila. Trem nagrajencem smo zastavili vprašanje: »Vaša želja ob občinskem prazniku?« Anton Jobst je prejel veliko plaketo za 60 let prizadevnega in uspešnega dela na področju vokalno - instrumentalne umetnosti in vodenje pevskih zborov v Žireh: »V našem kraju imamo pet pevskih zborov, godbo na pihala in zabavni ansambel. Množičnost smo dosegli. Želim pa in mislim, da to ni samo moja želja, da bi z množičnostjo ra sla tudj kvaliteta. Mladinski zbori bodo vzgojili dober naraščaj za mešane in moške pevske zbore.« Vinko Primožič je prejel veliko plaketo za 25 let uspešnega vodenja podjetja Kroj iz škofje Loke: »Konfekcija Kroj se je v četrt stoletja razvila iz majhne obrtne delavnice v sodobno indu- strijsko podjetje. Uvclja vilj smo se na domačem trgu, lani pa smo poslali prve. kolekcije naših modelov, na zahodno tržišče. Prihodnost podjetja je v specializaciji in modernizaciji proizvodnje. Zato je želja kolektiva še večja povezava z zunanjimi partnerji, da bi še bolj napredovali v tehnologiji in znanju in s tem povečali produktivnost in konkurenčnost.« Miloš Mlejnlk je prejel najvišje »priznanje za dolgoletno in uspešno sodelovanje pri gospodarskem razvoju občine in aktivno delo v organih skupščine: »V zadnjih letih se škofjeloško gospodarstvo izredno hitro razvija. Pri tem ni brez pomena tesno sodelovanje organov skupščine občine, gospodarstva, banke in družbenopolitičnih organizacij. Zato želim, da bi se to sodelovanje še bolj okrepilo, saj vsi zasledujemo enaki cilj: še hitrejši razvoj.« L.B. rum, prima loška kava iz nove pražarne Gripa še čaka Iz raznih predelov Slovenije se slišijo glasovi o grl-poznlh obolenjih. Republiški zavod za zdravstveno varstvo sicer še ni potrdil, da gre res za gripo, ker so preiskave o povzročitelju dolgotrajne. Na Gorenjskem trenutno še ni tolikšne obo'evnostl, da bi lahko govoril] o epidemiji. Nekaj posameznih primerov je verjetno grinožnih, ostala obolenja na zdravniki štejejo med prehladna obolenja, ki so v tem času zelo pogosta. Gripa in pa prehladno obolenje Imata pogosto podobna zunanja znamen la ln le težko določiti, za kakšno obolenje pravzaprav «rre. Preiskave pa so dolgotralne ln zahtevne. Verjetno bo še ta teden znano, če je v S'ovenljl virus, ki povzroča grlno. Na Gorenjskem je bilo proti gripi ppnljeno z mrtvo vakcino 21 090 prebivalcev, število cepljenih sicer nI tolikšno, da bi onemogočilo epidemijo gripe, če bl zajela naše kraje, vendar na ne gre zanikati, da bo ceoHenle vendarle nekoliko vnllvalo na širjenje srrlne. Cenllp-^ Je bilo izvedeno predvsem v delovnih orgwnlzacH»h In pa v šolah, to le na krailh, kjer Je največ r^ožnostl za hitro širjenje okufbe z irrlpo. Čeprav uradno še nimamo gripe, pa I« treba vendarle vsa prehladna obolenja, posebno tista s temperaturo, vzeti precej resno. Najboljše zdravilo je počitek v oostelji ln ustrezni) prehrana, bogata z vitaminom C (sveže kislo zelje, limone). Zdravniška pomoč pa le notrebna pri težjih obolenjih. Posebno srčni bolniki ln pa bolniki z raznimi kroničnimi boleznimi naj ob prehladnih obolenjih poiščejo zdravnika. Uživanje antibiotikov pred zdravniškim pregledom nI priporočljivo. L. Mencinger Planica 72 Inž. Lado Gorišek: 157, ne pa 143 m Inž. Lado Gorišek je v soboto deinantiral časopisno vest, da bodo marca letos na planiški velikanki na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih mogoči skoki le do 143 metrov. Dejal je, da je glede na smučarsko velikanko od FIS že potrjena dolžina 157 metrov. »če bo v tekmovalni seriji več skakalcev preskočilo to dolžino, bo petčlanska žirija morala odločiti, ali se tekmovalna serija ponovi oziroma ugotovi, če je pri večjih dolžinah skakalnica še vedno dovolj varna. Skratka, nikjer ni rečeno, da ne bl mogel kdo od skakalcev pristati tudi na 170-metrskl znamki pa zaradi tega tekmovalna serija vseeno ne bo razveljavljena.« Ko pa smo ga poprašali, kako potekajo priprave na ta veliki spektakel v dolini pod Poricami, nam je povedal: »Skakalnica je pripravljena. Le nalet moramo še po naročilu tehničnega delegata oo-daljšati za sedem metrov. Vse tehnične ekipe so pripravljene In nekatere tudi že delajo. Konce februarja bomo začeli pripravljati zalogo snega, da nas morebitno prelepo vreme ne bl presenetilo. SIcer pa sem prepričan, da ho v Planici tiste dni, če bo vv&nm lepo, čudovito« »Kaj pa parkirni piosto Saj obiskovalcev prav goto* ne bo manjkalo.« »Pripravili smo 30 tiso* ~* dratnih metrov parkl*^jj prostorov. Sedaj gradijo 1 p sanitarne prostore, obje* ' prvo pomoč, svoj obje''* p gradi tudi RTV. Do t»ie^ prvenstva pa bodo P^-jil ljene nove aparature z* nlke, med drugim tudi ^ semafor za prikaz rezuUa žal* ocen in dolžin.« a Obolenje ni nevarno Veliko preveč hrupa in popularizacije Je dobilo nalezljivo črevesno obolenje učencev na osemletki heroja Grajzerja v Tržiču kot bi obolenje po svoji teži in razširjenosti pravzaprav zaslužilo. V začetku decembra Je na tej šoli en učenec zbolel. Bakteriološka preiskava je pokazala, da Je povzročitelj obolenja salmonella tvphi murlum. Kasneje je zbolelo še 21 učencev. Delavci zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju so pregledni! okoli 300 učencev od 500. kolikor Jih je na šoli. Ekina zavoda je skupaj s sanitarno inšpekcijo šolo večkrat obiskala in odredila osnovne epidemiološke ukrepe: umivanje in razkuževanje rok, poostren higienski režim v kuhinji in sanitarnih prostorih. Za nekaj časa Se učenci tudi ne bodo smeli kopati v šolskem bazenu. Za fcMj Še ne gre trditi, da je »»oiezen mimo. To bo tc~no šele, če se 14 dni ne bo pojavilo nobeno novo obolenje. Na kranjskem zavodu za zdravstveno varstvo so zatrdili, da ne gre za no- beno obol^ nevarno Omenjena bakterija sodi v skupino *a,n1% ki povzročajo tudi j/ in paratifus. To p« ^ hujša črevesna . obo« * ki se zdravijo bolnis^v Omenjeno črevesno nje pa Je pri nas v $y nlji pogosto, nek**^ narodna bolezen. renjskem morda v J črevesno obolenje vzamejo, kar Je v,e posledica razvitejše stvene službe. Te J obolenja se pojavljal ^ časa do časa, prC pa bodo takrat, kad** $t do osnovne hlgien««** vade lastnost prav * t* ga prebivalca. Pa & p1 krat, kadar se bo J te navade tudi Vfy Razredi imajo navadit po en umivalnik, rem si v enem °*V pred šolsko malico oO1 re umiti rok vseh fjV ali več učencev. PaP^/ brisače za enkratn*«^ rabo in pa milo v nih prostorih bi Sem nadzoru P**(f najmlajših verjetno / obolenja na šolan god znižala na L.Mend^