I j ' * It i PoSlnina platana v eMU im ^ Din jimrmshl dum Sleu. 173 V £fEibl|anl, » petek, 31. julija 1936 tete 1. Iz položaja na bojiščih še vedno ni jasno Kdo bo rešil Španijo iz bratomornega klanja Vlada: zdržali borno! Madrid, 31. julija, o.* Položaj na Španskem je prišel v odločilno fazo. Za koga bodo te notranje politične borbe v Španiji ugodnejše, je težko reči, ker prihajajo iz bojišč vladne strani popolnoma nasprotne vesti, kakor pa s položajev, ki so jih zavzeli na svojem pohodu na Madrid uporniki. Obe strani, vladna in uporniška, poročata o svojih uspehih, kljub temu pa je težko kontrolirati, koliko so te vesti iz ene, kakor iz druge strani resnične. Po vladnih poročilih so včeraj njene čete zavzele Alkadedt, ki so ga uporniki skušali še vedno držat L Ker pa so bile vladne čete v precejšnji premoči — tako pravijo poročila —, so se morali uporniki mlati. Vlada tudi odločno demantira vesti, ki so jih razširili uporniki, češ, da se je uprla garnizija v Valenciji. Vesti dalje pravijo, da je promet med Madridom in mestom Badaoz upostavljen in da so se uporniki v Vilki fvueva dela Serrena udali. Pariz, 30. julija. AA. (Havas) Po poročilu španskih levičarskih listov se življenje v San Se-bastianu vrača v normalni tok, v kolikor je to sploh mogoče, ker so bili zadnji boji združeni z ogromno škodo. Španska vlada je v San Sebastia-nu zaplenila lastnino nekih desničarskih prvakov. Večje število uglednejših osebnosti je \i-: j izjavilo, da bodo ostali na strani vlade do konca in da ji bodo pomagali z vsemi svojimi močmi. Med temi osebnostmi se nahaja tudi Ose Ortaega. Vladna letala so sinoči pozno zvečer bombardirala upornike, ki so se utrdili v bližini Sarragose. Živila potekajo I)a je položaj v Madridu precej napet, priča tudi dejstvo, da so prispele v območje španskih voda angleške križarke ii, da v Valenziji čakajo, da spravijo na svoj krov svoje pripadnike iz Madrida, katerim- pa je odhod odtod zelo otežkočen. Vlada sicer trdi, da je v Madridu na razpolago še vedno dosti živil in s tem pobija vesti, ki jih razširjajo uporniki, češ, da je sploh nemogoče, da bi vlada dobivala od zunaj življenjske potrebščine, ker da so uporniki prekinili vse zveze med Madridom in drugimi' mesti, odkoder bi se mogla dovažati hrana. Da pa položaj za vlado ni tako ugoden, kaže tudi to, da je zopet pozvala pod orožje dva letnika vojakov, katera je že prej odpustila, ker je smatrala, da položaj ni tako resen. General Harasko, ki je bil prej vojaški guverner v San Sebastjanu in ki je vodil upornike, kateri so se sedaj v kasarnah v Loyoli predali, je bil ustreljen in z njim vred še nekaj višjih olicirjev. Uporniki: zmagujemo! llitro pa so se razširile tudi vesti, da na drugi strani uporniki hitro napredujejo in da so zavzeli mesto Huelva, ki leži kakih 50 km od Seville proti zahodu. Govori se tudi, da so uporniki imeli velike uspehe na severnih bojiščih, kjer so zopet iztrgali iz vladnih rok mesto Oyarzun, katerega so vladne čete predvčerajšnjim z veliko težavo zavzele. Na svojih severnih postojankah so uporniki včeraj zvečer zavzeli Ferol, ki leži ob Biskajskem zalivu. Od juga pa se širijo vesti, da uporniki tudi tam napredujejo in da so po večjih uspehih Pr's'> v bližino Malage, za katero pravijo, da bo padla v dveh dneh v njihove roke. Prihajajo tudi poročila, da se španska v|ada namerava preseliti iz Madrida v Valenzijo. tako poroča agencija Stelani s francosko-španske meje. Ker pa je po najnovejših vesteh padla Valenzija v roke upornikov, je najbrž gorna selitev spanske vlade ostala brezpredmetna. Henday, 31. julija o. DNB poroča: Radiood-dajna postaja CastiHa v Burgosu in na katero so priključene vse druge oddajne postaje upornikov, je javila včeraj popoldne, da je vzpostavljen železniški promet med Pampeluno in Alsasujom. Postaja je tudi objavila, da je iz Cerle prejela vest glavnega vojnega poveljnika, ki poroča, da se ie Valencija priključila upornikom in za Valenoijo se je pridružila upornikom tudi utrdba Castellom med Valencijo in Alicantom. Včeraj so bile bitke okoli Magale, v kateri so uporniki v mnogo boljšem položaju. Verjetno je, da bodo v prihodnjih dveh dneh zavzeli Malago. Poleg tega poroča radiopostaja v Castilli in Seragosi, da je poveljstvo upornikov vzpostavilo včeraj brzojavno zvezo s Francijo preko Bordeauxa. Radiopoetaja v Ca&tilli je včeraj objavila, da je glavno poveljstvo upornikov imenovalo za vrhovnega poveljnika vsega letalstva generala Kin-delana, ki je eden izmed najbolj vdanih organizatorjev španskega letalstva. Iz Valadolida so poslali močne oddelke mladinskih dobrovoljcev in katoliške narodne akcije v oblast južno od Alile z nalogo, da naj se pridružijo fronti upornikov pri Gvadaraui. Po vesteh iz istega vira, vlada veliko navdušenje v Cordobi zaradi uspeha upor-nikov. Lizbona, 30. jul. AA. DNB poroča iz Leixoesa, da je tjakaj prispel iz Španije anglešk, rušilec s 122 tujimi državljani, večinoma Francozi in Angleži, Italijanska letala na delu Genova, 31. julija, o. Danes je že tretjič prispela; italijanska ladja >Orania« v Genovo in pripeljala iz Španije veliko beguncev. Število teh beguncev znaša 6i5, med temi pa je tudi ‘200 Nemcev. Begunci s strahom pripovedujejo o grozodejstvih in o klanju v Španiji, pripominjajo pa tudi, da je vlada v velikih težavah, ker se mora boriti v prvi vrsti za živila, potem šele z uporniki, ki so preskrbljeni z vsem. Algcria, 31. julija, o. Trimotorno italijansko lelalo, katero je odplulo s Sardinije v Maroko, je treščilo na zemljo ravno v trenutku, ko je hotelo pristati. Na letalu je bilo armiranih 5 strojnic. Vsi potniki, katerih je bilo 5, so se Ubili. Dve drugi letali, ki sta tudi pluli po isti poti in ki sta bili istega tipa, sta srečno pristali v Oranu, tri letala pa so se napotila proti Maroku. Oran, 31. julija, o. Italijansko letalo je pristalo blizu Bercane v neposredni bližini marokanske meje na francoskih tleh. Potnike so takoj aretirali in jih peljali v Bercane. Pariz, 31. julija, o. Danes je priletelo na pariški aerodrom vladno letalo iz Španije, ki je nosilo 1500 kg zlata. To je že tretja pošiljka zlata v Francijo, katero so člani madridske vlade spravljajo tod na varno. Portugalski zun. minister v Londonu Veliko pozornost je vzbudilo v politični javnosti tudi potovanje portugalskega zunanjega ministra Monteira na Angleško. London, 30. julija. AA. (Havas.) Angleška vlada ja priredila danes v čast portugalskega zunanjega ministra Monteira kosilo. Spremljevalci portugalskega ministra izjavljajo, da je zunanji minister Moteiro potoval z angleško ladjo in da se je pri tej priliki ustavil v Londonu. Angleški politični kregi pa smatrajo, da je zaradi izredno tesnih stikov ined. Lizbono in Londonom upravičena izmenjava misli v položaju v Španiji zaradi notranjepolitičnih razmer na Portugalskem- Mislijo, da se je med razgovorom z ministrom Edenem Monteiro dotaknil tudi gdanskega vprašanja, kjer je portugalski zunanji minister član odbora treh. Pravijo, da se je portugalski zunanji minister razgovarjal z ministrom Edenom med drugim tudi o kolonijalnem vprašanju. Anglija ščiti svoj kapital Pariz, 31. julija, o. Anglija, ki je s svojim brodovjem vsepovsod v španskih vodah, očividno podpira upornike, čeprav je malo v skrbeh, kako bi se rešila pred očitki mednarodne politične javnosti, češ, da s svojim vtikanjem v španske notranje zadeve pripravlja nevarnost, da bi se boji v Španiji ne prenesli tudi drugam, ali da bi vsaj imeli za posledico kake druge politične zapletljaje. London, 31. julija, o V angleških političnih in gospodarskih krogih so zaradi dogodkov v Španiji v hudih skrbeh. V Španiji je naloženega precej angleškega kapitala, in sicer deloma pri zasebnikih, deloma v javnih podjetjih. Če bi zmagali levičarji, bi prišlo po mnenju londonskih poslovnih krogov do zaplembe mnogih zasebnih podjetij. Razburjenost londonskih poslovnih krogov je še povečala vest, da so v Barceloni zaplenili rezervne fonde nekih tujih bank. London, 31. julija. AA. (Havas) Admiraliteta je prejela radijsko brzojavko z ladje »Repuls«, ki poroča, da prispe danes v Marseille s 400 tujimi državljani iz Španije. Davi je iz Malte odplul v Barcelono še en angleški rušilec. V španskih vodah je sedaj 37 angleških vojnih ladij. Odstop španskega poslanika pri Kvirinalu Rim, 31. julija. AA (Stefani) Nocojšnji rimski listi trde, da je španski {»slanik pri Kvirinalu de Carser odstopil. Zgradarana v priključenih občinah Belgrad, 30. julija. AA« Po uveljavitvi zakona o mestnih občinah iz leta 1934 ®o v mnogih primerih priključili mestnim občinam razne sosedne občine ali njihove dele, ki so naseljeni vsčinoma s kmetovalci. Ker je ta združitev zvezana z novimi rejonskimi črtami v teh mestih in zaradi tega tudi z dobavčitvijo kmečkih poslopij, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo: Kmečka poslopja v občinah, ki so združene ali ki bodo združene z mesti na podlagi čl. 6 zakona o mestnih občinah in ki pridejo kot take v nove rejonske črte meist, so obdavčene z redno zgrada-rino v smislu člena 34 in 37-1 zakona o neposrednih davkih. Davčno podlago za ta poslopja je treba v vsakem primeru redno določiti po določkah čl. 34 zakona o neposrednih davkih in odmeriti odgovarjajoči temeljni in dodatni davek. Pri kmečkih poslopjih pa, ki niso oddana v najem, marveč služijo kmetovalcem za stanovanja ali za drugo lastno potrebo, bodo davčne uprave pri določevanju leta kosmate najemnine ravnale tako, da ne bo nesorazmerne obdavčitve v primerih s'posestev izven rejonske črte, katerim se kosmata najemnina določa po čl. 37-3 zakona o neposrednih davkih za poslopja kmetovalcev in malih obrtnikov po vaseh in sedežem v okrajih in izven rejonov mest, kopališč in letovišč. Da bi to navodilo moglo doislednjo izvajati, bodo davčne uprave posredovale, naj bi v mestih, ki so na podlagi 6 zakona o občinah razširila svoja področja, čimprej začrtali nove rejonske črte. Točilcem alkoholnih pijač Belgrad, 30. julija. AA. Na vprašanje ali so iočilci alkoholnih poj&č tudi osebe, ki prodajajo na veliko samo verno im žganje, kii so ga pridelali iz kupljenih sirovin, ic davčni oddelek finančnega miinasksiva izdaj tole pojasnilo: 7. določbo odst 5 čl. 2 pravilnika o izvajanju določb tarifne številke 62 taksne tarife, je odvzeta osebam, kii pri izdelovanju alkoholnih pijač poleg šarovin z lastne zemlje uporabljajo tudii kupljene sirovinc, le pravica prodaje takega vina in žganja iz kleti na lastni zemlji a,la iz kleti v hiši, v ka.teri stalno prebivajo, v količinah čez 5 ali 10 I naenkrat oziroma pravica prodaije izven lastne Pred novimi pogajanji za Dardanele Carigrad, 31. julija, c. Tukajšne časopisje poroča, da bo v kratkem času prišlo do razgovorov iz pogajanj med Turčijo in Francijo. Te razgovore bosta vodila francoski zunanji minister Yvon del Vos in turški veleposlanik v Parizu Devez ter francoski veleposlanik v Ankari Ponsod Ti listi tudi prinašajo vesti, da je francoska delegacija v Montreuxu na tamošnji konferenci povedala svoje mnenje Turčiji in da Francija želi, da tudi Turčija sledi francosko-rusikemu paktu. Na ta način bi se mogla obvarovati sovjetska ruska komunikacija za primer vojne, kakor je to povedano v členu 19. nove pogodbe o morskih ožinah. Ankara, 30. julija. AA. Anatolska agencija: Velika narodna skupščina se je danes ob 14 sestala k izrednemu, zasedanju, da sklepa o novi konvenciji o morskih ožinah. Po določitvi dnevnega reda, je bila seja odložena do jutri. Nato se je vršila skupna seja odbora za zunanje zadeve in odbora za državno obrambo. Vršila se je tudi seia poslanskega kluba narodne stranke. Gdansko svobodno poljsko pristanišče Ddansk, 30. julija. AA. Havas poroča o položaju Gdanska naslednje: Narodni socialisti Gdanske se trudijo, da bi Poljska priznala suverenost svobodnega mesta Gdansku. Na drugi stremi hočejo narodni socialisti pripravljeni skleniti s Poljsko dvostransko pogodbo, s katero bi za 25 let ali pa tudi za 50 let zagotovili Poljski svobodno uporabo pristanišča v Odan.sku. Na drugi strani hočejo narodni socialisti uničiti opozicijo v Gdanskem z zakonitimi sredstvi. V tej smeri so že uvedli sodno postopanje proti voditeljem opozicije. Vsa ta akcija pa je od- klefi im kraja prebivanja z voza ali drugega prevoznega sredstva v količinam nad 50 1 vina ali 25 I žganja naenkrat. Ta določba torej ne zaimka osebam, ki pridelujejo vino in žganje iz‘kupljenih sirovin ali lastne zemlje zaradi trgooine, pravice, da smejo samo to vino' in žganje prodati v količinah, ki so navedene v odst. 2 čl. 2 navedenega pravilnika brez posebne točilne pravice za alkoholne pijače na veliko in brez plačila toeannske takse, toda samo pod pogojem, da prodajajo iz skladišča v kraju pridelovanja im da vodijo^ 'knjigo o vinu in žganju, ki ga prinašajo in iznašajo. visna od tega, kako bo Poljska reagirala Berlin, 30. julija. AA. DNB poroča: Notranji minister dr. Frick je priredil snoči svečan sprejem v mozeju Pergamom. Tega sprejema so se udeležili člani mednarodnega olimpijskega odbora, diplomatski zbor in mnogi ministri. Frick je imel govor, v katerem je podčrtal velike zasluge barona de Coubertina, za zmago olimpijske misli. Finančni minister v Karlovih Varih Belgrad, 31. julija, m. Včeraj je odpotoval na Češkoslovaško finančni minister dr. Dušan Letica. Tam bo preživel nekoliko časa na zdravljenju v Karlovih Varih. OBIŠČITE od 1.do 9. avgusta 1936 p® JUBILEJNI J. MARIBORSKI TEDEN POD POKROVITELJSTVOM NJ. KR. VIS. KRALJ. ANDREJA (60% popusta na železnicah od 30. julija do 11. avg. 1936) Velika gospodarska m kulturna revija! Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina - Kmetijska razstav«. - Pokušnja vin - Velika gasilska razstava ln gasilski kongres - Jadralno ln motorno letalstvo - Proti- Sllnska obramba - Filatelistična razstava ln borza znamk godovlna - Umetnost - Socllalno skrbstvo - Tajski Sromet - žena v obrti - Modna revija - Akvaristična -unoerelska - Oolobarska razstava - Kongresi - Koncerti - Šport - Veselični park na razstavišču. Mariborski otok, najlepSe kopališče v Jugoslaviji,,, Zeleno, romantično Pohorje,,« Gostoljubni, lepi Maribor... Vas vabijo! 6Q letni jubilej škofa dr. Tomažiča Maribor, 31. julija. Jutri, v soboto 1- avgusta, na osmo obletnico svojega škofovskega posvečenja, obhaja lavantinski vladika knezoškot dr. Ivan Tomažič 60 letnico svojega življenja. V nedeljo 2. avgusta bo v stolni in mestni župni cerkvi slovesna proslava tega jubileja. Ob 9.30 bo cerkveni govor stolnega dekana g. dr. Fr. Cukale, ob 10 pa slovesna pontifikalna maša z zahvalno pesmijo in molitvijo za škofa._ Verniki se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže zahvalne službe božje, da molijo za prevzvišenega nadpa-stirja. Katoliške organizacije naj pridejo k proslavi korporativno s svojimi zastavami. Proti demonstrantom na Dunaju Dunaj, 30. julija. AA. V dopoldanskem uradnem poročilu, ki ustavlja amnestijo za politične internirance zaradi demonstracij pri prenosu olimpijske baklje, omenja današnja Politična korespon-denca, da so bile vse dosedanje sodne amnestije pogojne in da bodo morale zaradi tega sodne oblasti v vsakem posameznem primeru ugotoviti ali so ti pogoji prenehali. Amnestirane osebei ki se v zvezi s snočnlmi dogodki izroče sodišču z obtožbo za nova dejanja, izgube avtomatično pravico do nadaljnega pogojnega odpusta. • Romunska beseda o Podonavju Bukarešta, 31. julija. AA. Rador: Izjavo, ki jo je dal zunanji minister Titulescu pariškemu »1 emp-su«, se obširno komentira v romunskem tisku. Ves tisk poudarja, da je vsa Romunija soglasna s Titu-lesconi. Poluradni list »lndependance Romaine« pia- vi med drugim tudi tole: Iniciativa, ki jo je podvzel romunski zunanji minister, odgovarja enodušni želji romunskega naroda, čigar potrpljenje glede podonavske komisije je postalo že legendarno in žrtve, ki jih je romunski narod prenesel za to ustanovo, morajo imeti svoje prave meje. »Universul« piše, da je stališče Titulesca glede evropske komisije za donavska vprašanja pravilno in da delo te komisije nikakor ne odgovarja dostojanstvu in pravicam romunske suverenosti, naletelo na popolno odobravanje romunskega naroda. Zahteve, ki jih je* pdBtavil Titulescu, se od strani mednarodnega mnenja ne smejo odbiti. Naša zunanja politika se nadaljuje v pravi smeri z logičnimi posledicami, ki iz te smeri izvirajo. Iniciativa našega zunanjega ministra je, kakor zmeraj, tako tudi tokrat, bila navdahnjena z uvidevnostjo in s pravilnimi dokumenti, ki si ]e lahko sigurna upoštevanja v vseh mednarodnih krogih. »Adeverul« piše: Argumenti, tako politični, kakor tudi pravni, ki jih je v svoji izjavi navedel Titulescu, se popolnoma strinjajo z našim mnenjem o podonavskem režimu, ki je bil Romuniji odrejen tedaj, ko je bila še kneževina in ko seje šele začela razvijati- Od tedaj pa se Romunija zmerom bolj uveljavlja v Evropi in tedanji pogoji so se danes že popolnoma sjjremenila. Zaupamo, da bo akcija Titulesca za spremembo tega režima kronana z uspehom. Tenis tekme na Madžarskem 3 : 3 Budimpešta, 30. julija. AA. (Madžarski korbiro) Danes so ponovili double igro, ki so jo v torek jugoslovanski in madžarski igralci prekinili. Punčec in Palada sta premagala Ferenczija in Dallosa s 6:4, 6:3, 5:7 in 7:5. Končni izid teniške tekme med Madžarsko in Jugoslavijo je 3:3 neodločen. Francija prepovedala uvoz jabolk Belgrad, 30. julija. AA. Po poročilu, ki ga je prejelo ministrstvo za trgovino in industrijo je Francija prepovedala uvoz svežih jabolk iz Jugoslavije, sovjetske Rusije in Urugvaja z utemeljitvijo, da je sadje okuženo z ušjo Sam-Joze. Uvoz svežega sadja iz teh dežel je dovoljen samo čez Strasbourg. Težka nesreča v Šibeniku Šibenik, 31. julija, m. V okolici Šibenika so se sinoči pripetile tri težke nesreče, pri katerih je za-dobilo deloma težje, deloma lažje poškodbe 12 oseb. Do nesreče je prišlo vsled tega, ker je pri popravljanju ceste predčasno naenkrat eksplodiralo dvanajst min. JNS bo dobila svoje... Belgrad, 31. julija, m. Danes dopoldne se bo tukaj sestal izvršilni odbor JNS. Med točkami dnevnega reda, o katerih bo izvršilni odbor razpravljal, je tudi vprašanje prihodnjih občinskih volitev, za katere JNS sedaj ne kaže posebnega veselja in navdušenja. Vodstvo JNS se zaveda, da bo ta stranka doživela pri volitvah strahovit poraz, ker bo narod obračunal s temi ljudmi za vsa nasilja in protizakonito postopanje, ki ga je JNS izvajala po vsej državi leta 1933, posebno v Sloveniji. Zato je vladalo med večino članov izvršilnega odbora, ki so do sinoči prišli v Belgrad razjioloženje, a bi bilo najbolje, če JNS pri volitvah 6ploh ne bi postavila po vsej državni enotne liste, temveč samo v onih Krajih, v katerih mislijo JNS-arji, da imajo dovolj pristašev. Vodstvo JNS hoče na ta način prikriti resnico, ki bi se pokazala in potrdila, da ta stranka med ljudstvom sploh ni zasidrana, da je bila umetna tvorba, ki je mogla živeti samo tako dolgo, dokler je imela v rokah vso blast, ki jo je pa izrabljala v svoje strankarske namene, in da je bila JNS ustvarjena brez ljudstva in proti ljudstvu. Kako je bila ustanovljena gasilska četa v Mariboru Maribor 31. julija 1936. Z nastopom ustavne dobe se je začelo precej hitro razširjali zavarovanje proti požarom, katero sta pri naš vršili zlasti zavarovalnici Phonix in As-sicurazione generali: zastopniki zavarovalnic pa so bili tudi naš prvi propagatorji za organizacijo prostovoljnih požarnih hramb. Nje, kakor tudi vso javnost, pa so k temu silile zopet dejanske razmere v naših občinskih požarnih brambah ter v izvajanju požarnega reda, kar naj ponazori dvoje primerov. L. 1870. je v mesecu aprilu javil plat zvona ogenj v Radvanju; limbuški učitelj ter eden posestnik sta takoj zapregla limbuško brizgalno ter konje pognala. Pri tem pa se je prednji del ojnice odtrgal, brizgalna je padla naprej, preko nje učitelj in posestnik, pri čemer si je učitelj zlomil roko, kmet se pobil, konji pa so zdirjali z ojnico proti Bistrici. Mesec dni nato je gorela v Kušerniku vi-ničarija ter so prišli gasit sosedi Ko je lesena koča zgorela, pa so gasilci ugotovili, da je ostala obokana klet nepoškodovana in v njej precej vina. Gasilci so začeli kljub protivljenju župana m lastnika popivati ter nositi vino domov in 'e ta zaključek gašenja končal šele čez dva dni, ko ie bila klet prazna. V mestu Mariboru je bil položa, sicer daleko boljši, vendar pa je z nastopom demokracije posamezni meščan le prerad prepuščal gašenje požarov mestnim uradnikom, policiji in pa vojaštvu. Radi tega dejanskega položaja gas;1£tva v Mariboru in okolici je občutila mariborska javnost potrebo po njegovi reorganizaciji, k čemur je odločilno prispevalo ustanavljanje prostovoljnih požarnih bramb drugod, predvsem pa ustamviiev pozorne brambf v Ptuju 1. 1870. To razpo!ožen'e je izrabilo sedaj mariborsko telovadno društvo ter je povabilo starešino požarne brambe v Celo/cu, Jer-f*iča, da je prišel februarja 1. 1870 v Maribor in držal agitacijsko predavanje o prostovoljnih požarnih brambah. Predavanje je dalo pobudo za ustanovitev pripravljalnega odbora, ki Ie dobil nalogo pripraviti pravila, sklicevati javno skupščino, da pravila odobri, ter zbrati potrebna sredstva pri mariborskih podružnicah zavarovalnic :n s sub-skripcijo pri mariborskem meščanstvu. Prioravl;aini odbor kateremu sta stala na čelu prof. J. Schaller | kot predsednik in prof. O Rieck kot tajnik — in katera sta bila obenem tudi vodilna moža *nan- l borekega telovadnega društva — je imel od'očilno j sejo 4. maja 1870., na kateri je redigiral pravila, sklenil sklicati skupščino meščanov ter vzel na znanje obljubo mariborskih zavSrovalnic. da bodo gmotno prispevale k ustanovitvi mariborske pro-j stovoljne požarne brambe. s Medtem pa so državnozborske volitve z notranjim razkolom med mariborskimi liberalci, naprednjaki in levičarji končno pa tudi izbruh nem-ško-francoske vojne preusmerile miselnost mariborskih meščanov drugam ter se je zlasti radi politične zainteresiranosti mariborskih meščanov zavlekel občni zbor do 16. avgusta, ko se je vršil ob navzočnosti 70 meščanov, med katerimi so imeli večino telovadci, v lokalih Goztove pivovarne. Predsednik pripravljalnega odbora in skupščine prof. J. Schaller je poročal o delu pripravljalnega odbora, prof. O. Rieck pa je predložil skupščini pravila in jih utemeljeval. Po predloženih pravilih je imela prostovoljna požarna bram-ba nalogo varovati mesto in po možnosti tudi bližnjo okolico pred ognjem Požarniki se delijo v plezalce, vodarje in stražnike; vsi imajo primerne uniforme. V požarno brambo lahko vstopi vsak moralno in materijalno neoporečen Mariborčan, ki je dopolnil 18 let. Na čelu požarne brambe je starešina s tremi vodniki in namestniki, ki vodijo gašenje požarov. Nadzorstvo nad požarno brambo in njenim delom ima mestna občina, ki izvaja požarno policijo, vendar je taktično starešina požarne brambe pri vodstvu gašenja popolnoma samostojen. Ena tretjina odbornikov telovadnega društva, člani plezalske ter vodne čete pa morajo biti aktivni člani mariborskega telovadnega društva. Gospodarsko se požarna bramba vzdržuje e prostovoljnimi prispevki, pri čemer so ustanovitelji mislili predvsem na zavarovalnice, mestno občino, ki je pod vplivom dela pripravljalnega odbora votirala podporo v znesku 100 forintov, ter s prispevki meščanov. Mariborski gasilci bodo 1. in 2. avgusta svečano proslavili 65 obletnico rojstva prostovoljne gasilske čete in prikazali v Unionski dvorani v sliki in besedi delo nesebične požrtvovalnosti. Velikopotezna tujsko-prometna razstava MT Tudi letos bo agilna Tujsko-prometna zveza (Putnik) v Mariboru priredila na jubilejnem »V. Mariborskem tednu« od t. do t). avgusta propagandno tujsko-prometno razstavo, ki bo zelo zanimiva in posebnost letošnje prireditve. Ta razstava namreč ne bo samo lokalno propagandnega značaja, marveč bo posvetila vso pažnjo letoviškim in zdraviliškim krajem vse Jugoslavije. Tudi ne bo na tujsko-prometni razstavi vsakoletnih diapozitivov in diagramov, marveč bodo letovišča prikazana v velikih in krasnih fotografskih posnetkih, ki bodo prave umetnije Velike povečave bodo prikazale vse karakteristične zanimivosti letovišč in zdravilišč vse naše prelepe domovine. Pripomnimo, da so bile vse dosedanjp tujsko-prometne razstave največja privlačnost Mariborskih tednov, pri čemer gre ne mala zasluga aranžerju teh razstav, gospodu Alfredu Kralju, ki se je v tem svdjstvu pokazal pravega tujsko-pronletnega strokovnjaka. Tudi letošnjo rzstavo bo aranžiral g. Kralj m ne dvomimo, da bo tujsko-pro-melna razstava odlično uspela. Iz!eti mariborskega „Putnika" V nedeljo, dne 2. avgusta p^lje »Putnikov« udobni avtokar na Vrbsko jezero. Vozna cena z vizumom vred Din 1*20.—. Kolektivni potni list. Odhod iz Maribora od hotela »Orel« ob 5 zjutraj, povratek ob približno 23. Vse nadaljnje informa- | cije in prijave pri »Putnikut, Aleksandrova c. 35, ' telefon 21-22 in 21-29. Ob priliki gostovanja ljubljanske opere v Rogaški Slatini dne 1. in 2. avgusta (1. avgusta: »Traviata«, 2. avgusta: »Madame Butterflyc, začetek oba dneva ob pol 21) priredi »Putnik« dva izleta z avtokarom v Rogaško Slatino. Odhod v soboto 1. avgusta od hotela »Orel« ob 18, odhod iz Rogaške Slatine ob 1 |>onoči. Odhod v nedeljo, dne 2. avgusta od hotela »Orel« ob 13 — popoldne kopanje v novem modernem bazenu v Rogaški Slalini, koncert, promenada, zvečer opera. Odhod iz Rogaške Slatine ob 1 ponoči. — Vozna cena Din 45—. Ker sodelujejo najboljši solisti ljubljanske opere, je pričakovati izrednega zanimanja za oba izleta in prosimo interesente, da se čimprej prijavijo pri »Putniku«, Aleksandrova c. 35, telefon 21-22. Avto, zdravilišča v Rogaški Slatini zgoreS na cesti , Celje, 30. julija. V noči od srede na četrtek se je zgodila na cesli med Sv. Jurijem ob j. ž. in Štorami huda prometna nesreča, katera pa k sreči ni zahtevala ni-kakih človeških žrtev. Okrog pol 11 ponoči je vozil z veliko brzino iz Sv. Jurija ob j. ž. proti Celju osebni avto zdravilišča v Rogaški Slatini. V avtomobilu so se nahajali šofer, njegov brat in neki Hrvat. Na cesti proti Štoram je avto, ki je vozil, kakor že povedano, z veliko brzino, dohitel nekega voznika, ki je vozil pred avtomobilom brez luči. Soler je avto, hoteč preprečiti katastrofo, z vso silo zavrl, pri tem pa povzročil katastrofo. Avto je vrglo z vso silo 3 metre pod cesto in se je avtomobil postavil na glavo. Medtem so se odprla vrata in vsi trije potniki, katerim se ni nič zgodilo, so izstopili iz avtomobila. Užili so pa zelo veliko strahu, predvsem Hrvat, ki je v temi izginil od strahu in ga ob času tega poročila še niso dobili in se sploh ne ve, kam je odšel- Avto se je nato vnel in je popolnoma zgorel. Bil je štirise-dežni salonski voz in se nahajajo ostanki še sedaj ha kraju nesreče. Vsi, ki so videli avto in kraj nesreče, se čudijo, kako je mogoče, da so se vsi irije potniki rešili nepoškodovani. Zagonetna smrt starega krošnjarja Celje, 30. julija. V sredo dopoldne so našli na Ločici št. 43 pri Polzeli mrtvega v postelji v njegovem stanovanju 58 let starega krošnjarja Jesenka Alojzija. Hiša, v kateri je stanoval Jesenek, stoji na samotnem kraju blizu državne ceste- Stanovanje je bilo znotraj zaklenjeno s ključem. Na postelji je ležal mrtev Jesenek in je bil oblečen samo v spodnje hlače. V bližini postelje se je nahajala na štedilniku pločevinasta posoda, ki je bila napolnjena z ogljem, ki se je pa že izpremenija v pepel. Smrt je nastopila po zdravniški ugotovitvi pred približno štirimi dnevi vsled zastrupljenja z ogljikovim monoksidom, s katerim se je jesenek zadušil. Truplo je že močno smrdelo in so ga prenesli na farno pokopališče na Polzeli. Jesenek je prebival v navedeni hiši, ki je bila nekoč njegova last sam, a je zadnji čas živel v bedi in pomanjkanju. Bil je samski in zelo siromašen. Gotovo gre za nesrečo, katere žrtev je postal neprevidni krošnjar. ■V Se h kolesarska nesreči v Sav. dolini v it. Petru Celje, 30. julija. V torek smo priobčili poročilo iz Sv. Petra v Savinjski dolini o kolesarskem karambolu, ki se je zgodil v nedeljo zvečer pred občinsko hišo v Sv. Petru in katere žrtev je bil posestnik Ribič. Sedaj smo izvedeli o tej nesreči še nekatere podrobnosti. Posestnik Ribič je vozil v nedeljo zvečer po pravilni strani ceste, nasproti sta pa privozila po isti, to je napačni strani ceste, dva dosedaj neznana kolesarja.^ Prve priče pravijo, da so slišale ob omenjenem času karambol več koles. Podale so se hitro na kraj nesreče in videle res ležati ob cesti poleg jablane nezavestnega posestnika Ribiča, poleg njega pa še dva neznana kolesarja. Oba kolesarja sta bila zelo zaprašena, eden je imel celo rano na desnem komolcu,- iz česar je sklepati, da so se pri karambolu vsi skupaj prevrnili, Ribič je drago plačal s svojim življenjem, medtem ko sta ostala dva ostala nepoškodovana. Zena bližnjega posestnika Mariniča je postregla kolesarjema z vodo in dodala še steklenico salmiiaka. Oba neznana kolesarja sta se trudila, da bi ponesrečenega Ribiča spravila k zavesti, vendar pa se jima to ni posrečilo. Pozneje sta še pomagala naložiti Ribiča na voz- Po izpovedbi prič sta govorila kolesarja neko kranjsko narečje. Nato sta kolesarja izginila neznano kam po cesti proti Dobrteši vasi. En kolesar je bil oblečen po izpovedbi prič takole: imel je sive pumparice, modro srajco s kratkimi rokavi, bil je blond in srednje postave ter star navidez kakih 20 let. Drugi kolesar je bil navidez oblečen v dolge hlače, belkasto srajco z dolgimi zavihanimi rokavi. Oba sta bila brez suknjiča in dozdevno gologlava. Na kraju nesreče se je hitro zbralo precej ljudi, prišel je tudi sam župan občine Sv. Peter g. Cetina. Nikomur pa ni prišlo na misel, ne ljudem, ne županu, da bi vprašal kolesarja, kako se pišeta, od kje sta in kam sta namenjena. Tako bo cisto gotovo ostala skrivnost, kdo sta bila mlada kolesarja, ki sta vsekaor tudi kolikor toliko zakrivila žalostno nesrečo, katere žrtve je postal ugleden posetnik. Ponesrečenega posestnika Ribiča so pokopali v sredo zjutraj na pokopališču v Sv. Petru v Savinjski dolini. Celjske novice Žrtve nesreč in napadov. Berzelaka Franca, po sest. sina s Slatine pri Šmartnem ob Paki, starega 28 let, sta v nedeljo ob 11 ponoči napadla na postaji Šmartno ob Paki Železnik Stanislav in ru-stoslemšek Martin z Rečice ob Paki z noži in ga poškodovala po hrbtu, desnem ušesu, desni roki in vratu. — Kelner Ivan, viničar, star 62 let, od Sv. Križa pri Petrovčah, je pred dnevi zvečer padel v tarek in se poškodoval po vsem telesu. — Kramar Ivan, sin finančnega preglednika iz Podloga pri Sv. Petru v Sav. dolini, star 14 let, je doma padel s konja in si izpahnil levo roko. — Srebotnik Gvidon, sin učitelja, star 20 let, stanujoč na Hribu sv. Jožeta v Celju,, je v sredo ob 13.30, ko se je peljal domov, padel s kolesa in si zlomil levo roko. — Sporn Franc, posestnik iz Parfželj pri Braslov-čeh, star 48 let, se je ponesrečil pri nalaganju premoga; velik kos premoga mu je namreč padel na levo roko in mu zmečkal palec. — Volavšek Jože, 62 letni dninar iz Brnice pri Petrovčah, je v ponedeljek doma padel, si zlomil desno roko in se poškodoval po glavi. — V sredo je padlo pri delu železo na desno nogo ključavničarskemu pomočniku Zmaharju Karlu pri tvrdki Rebek in mu jo zmečkalo. — Rataj Ivana, 17 let stara hči posestnika od Sv. Rozalije pri Sv. Jurju ob j. ž. je v sredo doma na dvorišču padla in si zlomila desno roko. Včeraj na Blokah: V enem dnevu dva rekorda Stanko Raznožnik Bloke, 31. julija. Precej odstranjena od hrupnega sveta živi čez poletje na starodavnih Blokah skupina mladih ljudi, ki se neopaženo, toda tem vztrajnejše iri uspešnejše uri v brezmotornem letalstvu. PRED TREMI LETI je bilo prvič zgrajeno pri nas začetniško letalo in se istega leta se je otvorila šola za brezmotorno letanje. Strokovnjaki so kmalu ugotovili vso prednost bloških terenov in so se zato odločili prav za Bloke, kjer so si izbrali sedež svojega letalstva. Začetki so bili skromni, saj so imeli fantje šele dve letali, obe začetniški. Prvo leto je bilo zaznamovano s precejšnjim uspehom. Raznožnik Stanko je tedaj dosegel rekord s tem, da je ostal v zraku 1 uro 20 minut. - PRED DVEMA LETOMA so si letalci toliko opomogli, da je prišel učit letenje inž. Kasper, znan in izkušen letalec, z brez-niotornimi letali, iz Nemčije. Ta je dosegel nad Blokami čas 3 ure 30 minut. Inž. Kasper pa je dosegel doma v Nemčiji Seveda že boljše čase, to- ! da z drugačnimi letali Tudi nad Blokami bi se dalo doseči boljše uspehe, vendar tedaj fantje še niso imeli primernih letal. LETOS pa so si jadralci že toliko opomogli, da so si zgradili dve novi lelali tipa Grunau-Baby. Ta nemški model je pokazal že na drugih terenih najboljše uspehe. Vsega skupaj imajo sedaj jadralci na Blokah devet brezmotornih letal, ki so jih preteklo nedeljo skupno krstili. Seveda bi bilo delo fantov brezuspešno ali pa vsaj zelo otežkočeno, če bi jih ne podpirala osrednja uprava Aerokluba, kakor tudi ljubljanski Aeroklub, ki nosita pri vsej stvari menda glavno finančno breme. Delo na Blokah je porazdeljeno na skupine. Tako imamo grupo Ljubljana I (centralna grupa Aerokluba), dalje grupo Ljubljana II in Ljubljana III (mlajši začetniki) ter grupo Stična. Vsaka grupa šteje po 10 do 12 fantov, ki vež-bajo pod enotnim vodstvom. V Ljubljani pa obstoja razen lega še akademska grupa, ki je bila ustanovljena lansko leto. Akademiki so ravno danes peljali na dveh tovornih avtomobilih svoje novo lpta'° na Bloke. Akademska skupina je letos prvič začela s šolanjem. V celoti je sedaj na Blokah 30 Taiitov. Vodstvo šolanja pa je poverjeno visokošolcema Stanku Raznožniku in Milivoju Širclju. Velike zasluge za jadralno letenje pri nas si je pridobil tudi univerzitetni docent in z. dr. Kuhelj, po katerega načrtih so grajena domača brezmotorna letala. VČERAJ NA BLOKAH Kakor vsak dan, so fantje ludi včeraj bili že na vse zgodaj na nogah. Dva, Raznožnik in Šircelj, sta^ so odločila, da ostaneta v zraku, kolikor mogoče dolgo bosta izdržala. Že nekaj dni so bile namreč zelo ugodne vremenske razmere ter prikladni vetrovi. Že ob šestih zjutraj se je videlo, da bodo zračni tokovi ludi tokrat prikladni. Prva je odrinila iz hanarja Šircljeva skupina, „Jutro" se izmika Zelo neprijetno je postalo gospodom okoli »Jutra«, ki so nas obtožili, da nalašč nismo priobčili oficielnega poročila o letalski nesreči, potem pa so na svojo grozo spoznali, da tudi »Slovenski Narod« ni priobčil tega komunikeja. Danes nam je »Jutro« ostalo dolžno odgovora na včerajšnje vprašanje, »Slovenski Narod, ki je prav tak grešnik, kakor nii, seveda molči. Lepo bi bilo, ako bi zamenjali vloge, recimo, da bi »Slovenec« obdolžil »Slovenski Narod«, češ, da ni priobčil uradnega komunikeja! »Slovenec« je v današnji številki ob-l|ubil, da zadeve z letalsko nesrečo ne bo pustil kar tako zaspati, mi s svoje strani pa zagotavljamo gospode od »Jutra«, da tudi ne bomo zanemarili svoje dolžnosti do resnice! Sedem žrtev letalske nesreče, ki jih ni mogoče zanikati, zahteva od nas, da stalno zasledujemo krivce, tam, kjer so. Danes so drugi časi, kakor so bili tedaj, ko so gospodje v Kazini v ožjem krogu prebirali odtise »Slovenca« ter črtali iz vsebine celo gospodarske vesti. Svobode sicer ni nikoli premalo, toda toliko jo je sedaj že, da - ponovimo zahtevo javnosti, naj vzrokov letalske nesreče avtoritativno ne ugotavljata gg. Son-dermajer in dr. Rape, temveč drugi in pri nesreči povsem neprizadeti činitelji! Racija na potepuhe Ljubljana, 31. julija. Obsežno racijo na delomrzneže je napravila včeraj policija. Racija je trajala ves dan, ter so od jutra do večera gnali stražniki delomrzneže in potepuhe na stražnice in na upravo policije. Aretiranih je bilo okoli 70 ljudi, po večini domačih potepuhov Policija je temeljito slehernemu izprašala vest, toda ni mogla med njimi ugotoviti nobenega težjega grešnika. Prijeti potepuhi imajo na vesti Milivoj Šircelj ki je zavlekla brezmotorno letalo na Pečnik, lo ie holm v neposredni bližini Nove vasi, kjer fantje bivajo. Bilo je okrog pol osmih, ko je Šircelj startal s Pečnika ter se začel dvigati nad bloškimi holmi. Kmalu se je pokazalo, da bo lahko dalje časa ostal v zraku. Medtem je ludi grupa Ljubljana I transportirala lelalo Grunau-Baby na Piškovec in s lem letalom se je dvignil ob 8.10 v zrak Raznožnik. ENAJST UR V ZRAKU Raznožnik je danes zjutraj pripovedoval: >Ze vnaprej sem se odločil, da ostanem dalje časa v zraku. Zato se mse presluhe! tudi s potrebno hrano. Hrana v takem primeru seveda ne more biti to, kakor sicer. Mesto običajne hrane sem si stisnil v žep nekaj čokolade, pozabil tudi nisem cigaret in vode. In tako sem se začel dvigati nad Pečnik. Zračne struje so bile zelo ugodne, vreme lepo in kmalu sem bil prepričan, da bom dosegel svoj najboljši uspeh, ki sem jih doslej imel. Predvsem sem se seveda trudil, da bi vzletel kolikor mogoče visoko. Letal sem sem in tja nad grebenom Pečnika na dolžini okrog 2 km. Med 12. in 15. uro sem dosegel svojo najvišjo točko, nekako 200 metrov nad grebenom. Medtem sem videl, da se je dvignilo v zraku tudi že tretje brezmotorno letalo. Kakor aeinr Jpokne-je izvedel, je bil to Ambrožič Lado, ki je jadral na dve uri na letalu domačega izdelka in konstrukcije ing. dr. Kuhelja. Videl sem tudi Šircljevo letalo, ki se je enkrat po drugi uri popoldmjjspustil. Kakor sem potem izvedel, je dosegel čas 5 ur in 20 minut. Postavil je s tem nov državni rekord, ki je znašal dotedaj 2 uri 37 minut. Medtem ko sem jadral nad grebenom Pečnika, mi je bila seveda prav dobrodošla čokolada, kakor (udi voda. Hotel sem tudi kaditi, a mi vžigalnik ni hotel vžgati. Bilo je v njem premalo bencina. Preveč se pa tudi nisem mogel ukvarjati z njim, ker se seveda v brezmotornem letalu ne sedi tako udobno, kakor v avtomobilu. Proti večeru sem moral na žalost opaziti, da so zračne struje, ki so me držale v zraku, začele ponehavati. Moral sem počasi manjšati nižino. Povrh je postajalo tudi mračno. Radi zračnih struj bi po mojih predvidevanjih mogel 06tati v zraku še kake pol ure. Radi mraka pa sein se spustil. Pristal sem tik ob cesti v bližini vasi.« NOV REKORD Ze v zraku je g. Raznožnik vedel, da postavlja nov jugoslovanski rekord. To ni samo videl |x> soncu in po uri, marveč je to tudi čutil v — želodcu. Pa ni mu žal ne želodčnega krulenja ne žeje, ki' jo je moral prenašati potem, ko je izpil vodo, Saj je postavil nov rekord, ki je neprimerno boljši od prejšnjega, kakor tudi od onega, ki ga je šele včeraj postavil Šircelj. Vsega skupaj je ostal Stanko Raznožnik v zraku 10 ur in_47 minut. Po je uspeh, ki mu ga lahko vsak, tudi še tako izkušen jadralni letalec, zavida. Prepričan pa je g. Raznožnik, da se bodo dali doseči na Blokah še boljši rezultati. Sedaj namreč razpolagajo fantje s prvovrstnimi aparati, ki jamčijo tudi za prvovrstne rezultate. pač le male grehe, kakor beračenje, nadlegovanje ljudi in pa alkoholi/.iranje z metilnim špiritom. Težje zločince je policija namreč že poprej prijela. Opaziti je, da je ljijbljanska policija pod vodstvom pol. nadsvetnika g. Pestevška. ki ta mesec vodi upravo policije, temeljito očistila Ljubljano raznih sumljivcev tako, da se zadnje čase k sreči ni pripetil nob^n težji zločin. Policija je pri nekem sumljivem človeku zaplenila rdeče popleskano ogrodje kolesa sistema »Waf-fenrad« Steber. Kolo je bilo nedvomno nekje ukradeno. Lastnik naj se zglasi na kriminalnem oddelku policije. Dolgo so ga iskali Ljubljana, 31. julija. Odkar je nastala kriza hranilroic in denarnih zavodov in od tega je že pet let, se je polastila raznih goljufov, ponarejevalcev in sleparskih posredovalcev kar nalezljiva bolezen, namreč da sleparijo z vlogami in s hranilnimi knjižicami. Kupčije z vlogami cveto v mraku in žrtve teh kupčij so navadno nepoučeni ljudje. Policija pa ima seveda mnogo posla. Sedaj je policiija prijela zopet takega goljufa, namreč 28 letnega mizarskega pomočnika Josipa Škofiča, doma iz ljubljanske okolice. Tega sta ljubljanska policija in pa okrožno sodišče že precej dolgo iskala, namreč od aprila meseca tega leta. Škofič je tipičen goljuf, zagrešil pa je sedaj malo »pomoto« v hraniilni knjižici, ki jo je nekoliko »popravil« tako, da je bila vloga v njei označena z mnogo večjo številko. Žalujoča soproga: »Gospod doktor, pri vsakem pregledu ste rekli «sijajno!», a mož mi je umrl.« Zdravnik: »Mislil sem vedno na bolezen, ki se sijajno razvija.« Ljubljana danes Koledar '>etek, 31. julija: Ignacij. Sabata, 1. avgusta: Ver. sv Petra. * Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Marijini trg 5; mir. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bobincc ded., Rimska cesta 31. * Avtoizleti: 3.—7 avg. na Dunaj, 3.—11- avg. v Berlin. 7.-9. avg. na (Jrospglockner. 22.-—26. avgusta na vsa jezera Salzkammerguta. Prijavo: Izletniška pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon. telefon 26-45. Koncertno življenje v povojni Rusiji Radio Programi Radio Ljubljana Prlek, 31. julija: 1*2.00 Slovenska umetna pesem h>loHrc) 12.43 i’oro£41a, vreme 18.0(1 Ca«, spored, obve-Kl.i4a 13.15 Operetni von«M (j>loM«) 14.00 VTeme, Ix>rza Cas, vrorne, porodil«, stitoreu, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Nove smeri jugoslovanske stenografije (dr Vladimir Kestorf-nnek iv. ZagTeba) 10.30 Kvartet 1/isiiKski poje (plošče) 20.10 Zenska ura: Pouačii Milka, lirvatnka socialna ilolavka (ga. Minka Govokarjova) •J0 nalogah filharmonije v dani etapi z dokazili nujnosti sodelovanja filharmonij z množicami (prof. Ossovskij iz Leningrada), 2. >0 principih in vrstnem redu gostovanj inozemskih umetnikov« (Ganjeckij), 3. >0 načrtih dela Mosfila in Lenfilac (Ossovskij in Kajaki,j). Tako so bile dosežene vezi med filharmonijami ter Zvezo skladateljev in izdelan je bil načrt o izvedbi starih in novih del, kakor' tudi del drugih narodnosti v SSSR. Postavljene so bile te-le 'zahteve: 1. Široko razvitje sovjetske glasbene kulture tako med tvorci in reproduktivnimi umetniki ter med množicami z zvišanjem umetniškega nivoja koncertnega dela v SSSR in tudi s pritegnitvijo množic h glasbeni kulturi. 2. Sodelovanje vseh organizacij, ki prirejajo koncerte, z namenom združitve in načrtnosti njih dela pod vodstvom Mosfila in Lenfila. 3. Organizacija koncertnega dela po posameznih pokrajinah v soglasju s posebnimi delavskimi organizacijami. Takoj se je začelo delovanje v tej smeri, najprej v Moskvi, kjer je bil že prvi koncert sezone 1933/34 izveden po novem načrtu. Igrani sta bili Berliozova fantastična simfonija in 4. simfonija Mjaskovskega. Torej ne več samo sovjetska dela kot preje, temveč po eno domačo in eno tuje, da je mogel poslušalec primerjati in tako več zahtevati od domače tvorbe. Koncert je vodil z velikim uspehom Sebastian. Takšno je bilo delo Mosfila vse leto. Razpisanih je bilo 6 abonentnih serij po 5 koncertov (2 simfonična, 1 operni v koncertni izvedbi, 1 solistični in 1 literarno glasbeni), za dijaštvo pa 3 serije po 6 koncertov. Naslednje leto je bilo razpisanih kar 75 koncertov (iz njih 7 abonentnih serij po 6 koncerlov; 18 koncertov za dijake, 8 za komsomolce in 7 z.a poklicne glasbenike). Poleg tega so priredili še komorne in druge koncerte. Tudi s|K>redi so bili po načrtu urejeni: predvsem so bila iz sovjetske tvorbe izbrana pomembnejša dela: 3 simfonije Mjaskovskega, nekoliko skladb Šostakovičevih, Prokofjev, Knipper, Kaba-levskij, Šehljer, Starokadomskij, Vasilenko, šeba-lin, Davidenko in iz najmlajših Želobinskij (od teh smo slišali v Ljubljani že Šostakoviča in Prokofjeva). Iz starejše glasbe so bili izvajni celi# cikli, predvsem Čajkovskega ob njegovem jubileju; dalje Schubert, Berlioz; naslednje leto Bach in Handel, pravtako ob jubileju, dalje Schumann in Mendelssohn ter Chopin, Škrjabin in Tangjejev, a končno nekateri modernisti kol n pr. Strawinsky, tam prišteva k tujini in starejšim skladateljem. (Stravvin-sky je Rus po rodu in tudi njegova skladba je pretežno ruska. Živi pa v emigraciji večinoma v Parizu. Izmed njegovih številnih del smo slišali v Ljubljani: balet »Petruška«, oratorijsko opero »Oe-dipus rex« in »Psalmsko simfonijo«.) Prirejeni so bili tudi stilni cikli kot: nemška glasbena romantika, ruska umetna pesem, virtuozna smer glasbe v 30. in 40. letih 19. stoletja in slično. A tudi širjenje glasbe med množicami ni bilo zanemarjeno. Filharmonija je prirejala predavanja o sporedih na raznih zavodih in to v zvezi s poučevanjem in razkazovanjem glasbil in njih tehni-ke ter s posebnimi večeri, izmed katerih je imel zlasti »Puškin v glasbi« tak uspeh, da so ga :>onav-ljali tridesetkrat na raznih krajih. Tako jc Mosk. filharmonija v sezoni 1933/34 izvedla nič manj kot 150 takih množicam namenjenih koncertov. Dalje je sodelovala z orkestrom pri produkcijah delavskih diletantskih društev; pravtako je tja pošiljala posamezne godbenike, da bi svetovali onim, ki so seučili, in jim kot primer kaj zaigrali. Podobno je delovala tudi Leningrajska filharmonija in z delom med množicami dosegla, da se je ob jubileju Čajkovskega sestavil iz množic >kuit-pohod (kulturni pohod), ki je 1000 ljudi no številu šel poslušat 4. simfonijo Čajkovskega. .S tem svojim delom sta obe filharmoniji še danes središče vsega koncertnega življenja v Rusiji. ' H. R. (Konec.) Po najmodernejših vidikih zgrajena nova avtomobilska cesta na Jadran bo usmerila tujski promet skozi naše kraje Kako neprikladne, zamudne in nemogoče so vse prometne žile, ki vežejo Slovenijo z morjem, spoznamo šele tedaj, kadar se odločimo za tako potovanje. Če vpoštevatno, da meri zračna razdalja Ljubljana—Sušak 82 km, bi upravičeno mislili, da zveza Slovenije z morjem ni nič posebnega. In vendar imamo danes dve železniški zvezi, ki sta v primeri s to kratko razdaljo vprav neznansko dolgi. Proga Ljubljana—Zagreb—Karlovec—Sušak nicri 369 km. Proga Ljubljana—Novo mesto—Karlovec —Sušak pa je dolga 330 km. Kljub razliki 40 km v korist zveze čez Dolenjsko je njen krajši vozni čas 13 ur. Najugodnejši vozni čas čez Zagreb pa znaša d'/, ure. Da je vožnja po krajši progi daljša, ■sta dva vzroka: prvi vzrok so neugodne železniške zveze, drugi pa slabo stanje proge med Bub-n,jarci in Karlovcem, kjer proga skoraj niti lokalna ni več. Razumljivo je, da se inozemski tujski promet nikakor ne poslužuje za pot na naš Jadran fia-ših železniških zvez, dokler mu je dana mnogo ugodnejša zveza čez Italijo v smeri Ljubljana— Št. Peter—Sušak, kjer znaša vozni čas le 3 '/< ure. Predolge in slabe ceste odvračajo tujce Prav nič na boljšem nismo s cestami. Dve smeri prideta v poštev za zvezo Ljubljane s Susa-kom. Tako cesta Ljubljana—Novo mesto—Metlika— Netretič pri Karlovcu in »odtod naprej državna cesta, ki vodi iz Zagreba proti Sušaku. Ta proga meri 243 kin, torej trikrat toliko, kakor znaša zračna razdalja med Ljubljano in Sušakom. Za primer, povemo, da je zračna razdalja med Ljubljano in Trstom dolga 72 km, cesta, ki gre iz Ljubljane čez Postojno v Trst, pa je dolga le 105 km, lorej komaj ra polovico več, kakor znaša zračna razdalja, čeprav se mora tu vzpenjati cesta čez kraško planoto in spušščati nato k morju. Ker je ta naša najboljša cestna zveza s Sušakom v resnici predolga, je popolnoma razumljivo, da se v poletnem času naš domači avtomobilski promet usmerja po obstoječi cesti Ljubljana—Kočevje—Delnice—Sušak. Ta cesta je že občutno krajša in ineri le 154 km. Ker pa je radi ovinkov, hudih klancev, velike ožine in vprav obupnega stanja kaj neprimerna za avtomobilski promet, tudi na tej progi ni mogoče pridobiti mnogo na času. Avtomobili morajo voziti s povprečno brzino 25—30 kni, tako da vozijo dobrih 150 km 5 do 6 ur. V primeri s tema cestama je seveda neprimerno ugodnejša zveza skozi Italijo mimo Št. Petra, kjer znaša dolžina le 130 km. Poleg tega je pa ta cesta izredno lepa, in nadvse primerna za avtomobilski promet. Jasno je torej zopet, da se za sedaj mednarodni avtomobilski promet nikakor ne bo odločil za naše ceste in bo šel zato mimo nas. Ker grade danes po vsem svetu mogočne avtomobilske ceste, ki bodo še bolj pospešile razvoj avtomobilskega prometa v velike razdalje, moramo tudi mi zastavili vse sile, da ob teni vsesplošnem napredku prometa ne ostanemo ob strani. Ciin več lepih in sodobnih cest bo na razpolago, temvečja bo izbirčnost mednarodnih avtomobilskih izletnikov in zato je popolnoma upravičeno mnenje, da jih v bodočnosti ne bomo mogli z našimi neprimernimi cestami več zadovoljiti. Iz tega pa izhaja za bodočnost žalostna bilanca, da se bo mednarodni 1 avtomobilski in izletniški promet vedno bolj izogibal naše zemlje, kar bo povzročilo v teku let lahko velikansko škodo v našem narodnem gospodarstvu. 120 km dolga avto-cesta Leta in leta opozarjajo že vsi poklicani faktorji na nujnost nove cestne zveze Slovenije z morjem. Da končno pridemo iz sleherne nejasnosti, jc ihanska uprava osnovala poseben odsek in mu dala potrebna sredstva za izdelavo podrobnih načrtov za moderno avtomobilsko cesto Ljubljana—Sušak. Letos so bila opravljena vsa potrebna dela in sedaj delajo podrobne načrle, lodo na notranji strani imeli napete jeklene žice. Ta način se je izredno dobro obnesel v Ameriki. Če se slučajno avtomobil zaleti s ceste proti tej ograji, ga jeklene žice prožno ujamejo in vržejo nazaj na cesto, pri čemer se avtomobilu ne zgodi ničesar drugega, kakor to, da ujame nekaj prask. Posamezni betonski stebrički niso tako močni, niti tako trdno postavljeni, da bi poškodovali avtomobil, če se zaleti vanje. V lakem primeru avtomobil prevrže en ali dva stebrička, žice pa, ki so napete na celi vrsti stebričev, kljub teinu vzdrže in potisnejo avto nazaj. Ta ograja še najbolj odgovarja živi meji in je za sedaj najbolj varen način zavarovanja cest v nasipih. Zavarovanje pred zameti Ker se bo vzpenjala cesta zeio visoko, bo prišla tudi v kraje, kjer so pozimi pogosti zameti. Ob takih mestih bodo zgradili ob cesti posebne snežne ograje in odkopali pobočja na vetrovni strani, lako da zameti ceste ne bodo mogli preveč zadelati. V mnogih slučajih bodo za zaščito ceste pred zameti nasadili tudi žive meje, predviden pa je tudi motorni snežni plug, kakor jih uporabljajo Švicarji na svojih alpskih cestah. Priključki drugih cest Križanja te ceste z drugimi občinskimi in banovinskimi cestami bodo izpeljana po možnosti vedno s podvozi in nadvozi. Priključki takih cest na to cesto pa bodo zgrajeni z dovoznimi rampami v obeh smereh, tako da vozila, ki bodo hotela prili na avtomobilsko cesto, ne bodo motila prometa na njej. Jasno je, da bo ob cesti na primernih razdaljah treba postaviti prodajalne za bencin in olje. Prav važne pa bodo tudi vodne postaje, saj motorna vozila večinoma vsa potrebujejo za hlajenje svojih motorjev vodo, ki je na kraškem svetu ni vedno lahko najti. Sodobna signalizacija Signalna oprema ceste b6 kar najbolj sodobna jn bodo povsod nameščeni potrebni mednarodni znaki. Ograjni stebrički pa bodo s svojo zunanjostjo cipozarjali voznike na krivino ceste. Kadar bo šla cesta v ravni črti, bodo ograjni stebriči imeli pod rumeno glavo 15 cm rdečega pasu. V zelo blagih lokih bo ta rdeči pas še enkrat širši, v običajnih lokih bo širok okrog pol metra, v 150 m lokih pa bo rdeči pas barve širok 70 cm. Širina rdečega pasu bo torej opozarjala avtomobiliste na krivino ceste in jim tako narekovala, za koliko morajo znižati brzino voza. Prav tako bodo vidno označeni vsi odporni zidovi, ki bodo zgrajeni iz surovo obdelanega kamenja, nadalje vse ograje in podobno. Vsaj 30 milijonov Cesta bo torej z vso svojo izvedbo oni »gočala hiter avtomobilski promet, ki bo lahko po njej vozil s hitrostjo 100 km in več. Vožnja po taki cesti do Sušaka ho trajala v osebnem avtomobilu doliro uro, avtobus pa bo razdaljo Ljubljana—Sušak z lahkoto premagal v dveh urah. Seveda je razumljivo, da taka moderno zgrajena nova cesta ne sta-lie malo. V tej izvedbi je proračumma s popravili Luizino ceste na okrog 145,000.000 Din. Brez betonskega tlaka in drugih modernih naprav pa bi se dal odsek ceste, ki leži v Sloveniji, zgraditi za kakih 30,(UMI.IKK) Din. Ta denar bi zadoščal, da bi bila cesta dograjena v toliko, da bi jo mogli izročili navadnemu prometu. Tudi to bi bilo za nas že neprecenljive vrednosti in upajmo, da bodo pristojni činitelji v bližnji bodočnosti omogočili uresničenje te tako potrejine zveze. Od Aten do Los Angelosa Sc en dan in v Berlinu bodo padali rekordi. Vsi, ki bodo v katerikoli panogi nastopili, so sc za nastop kar najtemeljiteje pripravili. V naslednjem prinašamo najboljše rezultate nekaterih disciplin, ki so bili doseženi od 1. 18% do 1932. Tek na 100 m: 1896 ftuTke USA 1Z0, 1900 Jar-vis USA 11.0, 1904 Habn USA 10.8, 1908 Walker j. Afrika 10.8, 1912 Craig USA 10.8, 1920 Paddock USA 10.8, 1924 Abraham s Anglija 10.6, 1928 Willi-ams Kanada 10.8, 1932 Tolan USA 10.3. Tek na 200 m: 1900 TewkesbuTY USA 22.2, 1904 Kahn USA 21.6, 1908 Kerr Kanada 22.4, 1912 Craig USA 217, 1920 Woodring USA 22.0, 1924 Scholz USA 21.6, 1928 Milliams USA 21.8, 1932. Tolan USA 21.2. Tek na 1500 m: 1896 Flack Angl. 4:33.2, 1900 Beinnet Angl., 4:06.0, 1904 Li*■- : :';:S::V'>:-V: •I ':. •■:■ •■; 15 | Zeleni pekel »Mreža proti komarjem?« me je zasmehoval. »Kakšne načrte pa prav za prav imate?« Povedali smo mu, da mislimo deželo preiskati. Njegov obraz se je začudeno raztegnil na široko. »Raziskati? Vi?« Njegov glas je bil več kakor kritičen. Ril je podoben poku, ki ga slišiš, kadar izvežban jezdec udari po boku mlado žrebe. »Veliki Bog!« je nazadnje sunil iz sebe. »Temu pravim jaz predrznost. Če bi ne bili moji gostje, če ne bi v teh svojih jahalnih hlačah natlačeni poslušali samotnega moža, bi dejal, da ste največji, najbolj zabiti norci v vsej Južni Ameriki. »Se bomo že kako pretolkli,« je izjavil Bee- Mason z mirom izkušenega raziskovalca. »Tja v Novem letu enkrat pričakujem poročila o vaši smrti,« je izjavil prijazno farmer. Kljub temu nam je pomagal, ko smo napenjali svoje mreže. Svetoval nam je, naj se nikar ne praskamo in nam je želel lahko noč. Od te ure dalje se je začel obnašati pozorno, skoraj očetovsko, kakor čuvaj v jetniš-nici, ki nadzoruje celice na smrt obsojenih. Naslednje jutro nam je naložil spet novo preskušnjo. »Kako bi bilo, če bi poskusili pojahati malo na divje race?« je vprašal. »Ali znate jahati?« je pristavil po kratkem premoru. To nedolžno vprašanje, ki je grozilo, da bo razkrinkalo, kakšen je duh in smisel našega podviga, je imelo za posledico mučen molk. Bee-Mason in jaz sva komaj kdaj sedela v svojem življenju na sedlu. To sva tudi odkrito priznala. Nato so nas posadili na nekaj domačih belcev, ki so bili mirni kakor krave in zajamčeno varni za prenašanje vsakega norca. Njihova lenoba je kljubovala celo ostrogam. Ko je prišla vrsta na Urrija, so mu pustili, da je izbiral med ognjevitim, gladkim, rjastim belcem in med staro mrho, ki je bila še bolj opotekava, kakor naši krampi. Brez mrmranja si je naložil pokoro za zvestobo in se uvrstil med nas. To je bilo odlično dejanje, s katerim je označil slogo v ekspediciji. Toda veljalo ga je globokega vzdiha, zakaj bil je ves divji na konje in je bil mojster v igranju pola. Ko smo jahali skozi močvirje in se pogrezali vanj do členkov, smo se učili spoštovati brezdelje in samoto, v kateri je živel naš gostitelj. Na naši desni se je vila reka v lenem, vijugastem teku skozi brezupno pusto pokrajino. Obzorje je bilo sestavljeno iz močvirij in gričev in spet iz močvirij. S svojo zmedo zelenja je bilo na pogled povsod tako obupno enolično, da je človek imel občutek, kakor da se širi do drugega sveta. V grozni sončni pripeki se ni ganilo nič. Noben oblak ni plaval čez nebo, da bi s tem j pretrgal trdo sinjino na njem. Samo zoprno i grenki duh iz močvirskega rastlinja je izda-: jal, da zares jahamo. Mož, ki bi hotel v taki puščavi ohraniti svojo zdravo pamet, bi moral biti nenavadno obdarjen z domišljijo ali i pa biti nenavadno top. Nenadno pa se je-kar iz nič rodilo bo-: gato življenje in je začelo polniti zrak. Še to sekundo smo poparjeni strmeli in gledali ducate milj, ki jih je pokrivalo mrtvo trsje, naslednji trenutek pa je bilo nebo že zamračeno j od divjih ptic Vreščeča, valujoča množica črnih peruti in -belih prsi je zakrivala nebo. i Vse skupaj je učinkovalo kakor snežen metež j v soju senčnih žarkov. Prestrašili smo se tako zelo in tako z vsem telesom, da nismo zganili niti prsta, marveč smo kakor budala čepeli v sedlih z : razprtimi usti in se začudeno izpraševali, če nimamo pred seboj spet kake nove prevare Zelenega pekla. Šele po nekaj minutah smo mogli zbrati svoje misli. Zdaj sem razločil nekatere podrobnosti. Velike črne gosi so se s težavo dvigale v dolgi verigi navzgor, plahutale s perutmi in se držale v skrbni razdalji. Roji jerebic so l žvižgaje smukali križem kražem osemdeset metrov daleč in potem spet padli na tla. Majhni, rjavi močvirni ptiči z vretenčastimi i nogami so nalahko drseli skozi zrak, ne da | bi kazali kaj strahu. Deževniki s krili, podob-| nimi ostrogam, so nevoljno vreščali in letali tik nad našimi glavami. V verigah in jatah nas je obkrožalo hreščeč toliko divjih rac, da jih je zrak komaj mogel držati. Gneča je bila tako velika, da sta po šestih strelih, ki smo jih kar na slepo srečo sprožili proti nebu, padli dve divji raci plahutaje k našim nogam. Nazadnje smo doumeli, zakaj ni postal Avstralec melanholičen. Imel je družbo. Šesto poglavje. Naslednje dopoldne je ležal Bee-Mason okoli enajstih iztegnjen pod drevesom. Njegove koščene noge, ki so se razločno risale pod njegovimi jahalnimi hlačami, so kakor orjaški vrhunci strmele iz ploščatega trupla. Njegova usta so bila odprta, klobuk mu je predrzno počival na ušesu. Ogabna, pikčasta žepna ruta je pokrivala vse, razen konca rdečega nosu. Počasno streljanje smrčečih glasov je skrunilo zamolklo tišino Zelenega pekla. Nad glavami nam je stalo žareče, neizprosno sonce, ki je imelo dela s tem, da je sesalo vlago iz močvirij. Tančica vročine je plesala nad pokrajino. Deževniki so trudno plavali po blesketajočem se ozračju. Suvali so iz sebe hreščeče glasove, kakor da bi se bila tropska lenoba polastila njihovih kril. Iz daljave je zadonel zamolkli pot Urri-jeve puške, zakaj zmenili smo se bili, da bo orjaško jato rac pripodil mimo filmskega aparata. Skozi molk je brenčal mrčes, močvirje je izdihavalo svoje bodeče vonjave. Svet in Bee-Masson sta ležala v spanju, zdelo se je, da se tudi Urriju nikamor ne mudi. ^irdifesfca pri mandiurskem essarfu Avdijenca pri vsakem poglavarju države ima svoje posebnosti tako po načinu sprejemanja kakor po načinu ostale avdijence same. Dopisnik velikega nemškega novinarskega koncerna opisuje avdi-jenco pri kralju najmlajšega kraljestva, to je pri mandžurskem cesarju. »Velik moder avtomobil zunanjega urada se je ustavil pred mojim hotelom. Prišli, so po mene, da giem v avdijeneo h kralju PuYi. Mandžurski uradnik Ma me je spremljal Kmalu jo avlo zavrl pred nekim velikim zidanim vhodom, ob katerem so stali na straži'v temnozelene uniforme oblečeni mandžurski vojaki. Skozi ta vrata in skozi še nek drug vbod smo prispeli v notranjost ogromnega dvorišča, Id se razprostira okrog palače Hsinking. Lična hiša na levi strani, v katero so me pustili vstopiti, je cesarska pisarna. V veliki, z mnogoštevilnimi preprogami obdani dvorani sedijo ob več mizah cesarski pribočniki —• vsi sami veliki in postavni možje, ki delujejo zelo učinkovito Takoj so mi ponudili čaj in cigarete. Nek postaven Japonec se je prizibal k meni in prisedel k isti mizi. Neprisiljeno se je začel najin razgovor Bil je — kakor sem kmalu zvedel — japonski poslanik v Ženevi, sedaj pa je določen za finančnega strokovnjaka in svetovalca mandžurskemu cesarju. Skozi SabirimS hodnikov Po nekaj minutah se je pojavil cesarjev pribočnik: »Njegovo Veličanstvo prosi L Sledil sem čez majhno dvorišče nato skozi obokan vhod, nato pa zopet skozi dvorišče. Zadnja vrata, proti katerim me je peljal, so tako nizka, da sem se moral znatno prikloniti, da se nisem zadel z glavo v obok. Tako sem prispel v cesarsko palačo. Palača — to je vsekakor preveč povedano. Hitela sva čez nizek in ozek hodnik, ki nalikuje hodnikom iz povprečnih stanovanjskih hiš. Tudi oprava je temu primerna. Tla celo škripijejo. Vrata na levo in desno, pred vsakimi vrati pa oblasten častnik. Skoraj bi prezrl, da se je šele tu začel pravi labirint hodnikov. Prišla sva pred vrata, na katera me je spremljevalec, že opozoril, da so to vrata v cesarjevo delavno sobo. Ko sva se jim približala, so jih pribočniki odprli, zagledal sem cesarjevo sobo, cesar sam pa je vstal in mi prišel malo nasproti proti vratom. Zelo prisrčno mi je stisnil roko in dejal: »Kako je kaj z vami?« — seveda v svojem jeziku. Nato mi je ponudil stol. On sam pa je zavzel mesto na robu divana, v katerega ozadju se je svetila zlata stena neke španske pregrade. Cesar, ki rad sprejema častnikarfe »Veseli me, da vas moreni pozdraviti,« je otvo-ril cesar pogovor. »Saj od vas novinarjev izve svet to, kar se dogaja kjerkoli po svetu. Tako bo morda svet zvedel tudi vse o našem novem cesarstvu Mandžuriji.« Medtem, ko je govoril, me je gledal zelo prijazno in na njegovem obrazu se je vedno odražal smehljaj. Njegov pogled sicer ni prodoren, vendar pa odkrit in osvajajoč. Nad visokimi obrvmi valovijo lasje, nekoliko štrleči nazaj. Njegove lahno nabrekle ustnice so nekak odraz njegove miselnosti. S svojimi ozkimi in dolgimi rokami, o katerih se vidi, da so zelo negovane, se neprestano igra na kolenih. Konice njegovih nohtov so nalahno zavihane navzgor. Poklon Nemčiji »Za Nemčijo sem bil že vedno nekako navdu-i šen,« je nadaljeval cesar. »Osebno sem Nemčiji zelo hvaležen: Svojčas, ko sem bil v Pekingu v življenjski nevarnosti, me je nemško zavetišče : sprejelo in ščitilo. To okolnost sem že pred nekaj | dnevi poudaril nekemu novinarju, ki mi je zelo | ugajal radi načina, kako je govoril o Nemčiji, Mandžuriji in sploh o svetu. Nemci so ljudje, ki se jim | čutim zelo blizu. V ostalem pa sem o Nemčiji po-j učen samo površno. Dnevno si puščam prevajati iz nemških listov.« Proivetftelji... Na vprašanje, kaj pravi k temu, da razven Japonske Mandžurije še ni priznala nobena druga država, je cesar odgovoril; »To pride s časom. Mi se moramo kot država tudi šele uveljaviti. V Mandžuriji je treba še mnogo dela. Vesel bom, če boste poročali vse tako, kakor je v resnici. O Mandžuriji krožijo vse mogoče vesti, ki so posledice ne-i sporazumov. Mi nimamo ničesar prikrivati, vemo, j da je treba še mnogo spremeniti in izboljšati, da i bomo vzgojili v dogledni bodočnosti zavedne dr-i žavljane. Predvsem manjka našemu ljudstvu šol-! ske izobrazbe in zato tudi ni čudni,, da je ljudstvo i tudi politično brezbrižno. Mi nosilci ;n predstavniki države čutimo vso to odgovornost in bomo zgradili državo kakor stavbo na kamen. Zato pa hočemo ustvariti predpogoje, ki bodo zagotovili ljudstvu blagostanje in napredek. Upamo, da bomo tudi mi prispevali svoj delež k zgraditvi vsesplošnega miru. Pomoč Japonske smo mi pozdravili. Mi bomo vsaki državi hvaležni, če nam nudi roko z namenom, da nam olajša in podpre naše delo pri graditvi naše države.« Medtem, ko je cesar tako govoril, se je vedno bolj razvnemal. Vidim ga točno pred seboj. Izgleda zdrav, njegove njegove poteze izražajo energijo in resnično voljo. Njegov pogled je zastrt z lahno tugo. Jaz se skozi življenje nisem prebijal lahko. Bel sem lakorekoč že vse. Predstavljali so me v vseh mogočih karikaturah, bili so to seveda moji nasprotniki, ki jih sedaj lahko vprašam, kaj so napravili iz naše države?« PuYi govori jasno in določno. Iskal sem v cesarju nekaj takega kar bi lahko označil kot slabost. Toda o tem nisem našel niti sence. PuYi govori prebrisano in osvajajoče. On ima iskreno lastno mnenje. Znajti se zna tudi v vrtincu svetovne politike. Na njegovo vprašanje, kakšne vtise sem odnesel iz Mandžurije, sem odgovoril: »Imam za seboj šele nekaj potovanj. Mandžurija je zelo velika. Mnogo je še v njej dela. Mnoga zemeljska bogastva ležijo v tej zemlji neizrabljena in nedotaknjena. Ljudstvo, s katerim sem na poti govoril, je srečno, da ima zopet cesarja, ki mu daje zopet upanje. Kmetje, rokodelci in trgovci čutijo, kako je popustil davčni vijak v primeri s prej. Vsi ljubijo svojega cesarja. Cesar se med mojim pripovedovanjem nalahno smeje in pravi: »Ali vedo to tudi vaši evropski rojaki ?k Za zlato špansko steno sem zaslišal pritajeno kašljanje. Ali naj so za steno skriti poslušalci? Ko sem začel govoriti o palači v Pekingu, se mi je zdelo, da je postal cesar raztresen. Ni se hotel spustiti v tozadevne razgovore. Jaz pa sem iz gotovih razlogov vztrajal pri nadaljnih vprašanjih. PuYi ljubi Peking. Pa kdo bi ga ne ljubil, če ga enkrat pozna. Kakšna palača pa je to? Govorila sva še dolgo o Pekingu, ko so je prikazal ob vratih sluga, se z globokimi prikloni približal cesarju ter mu izročil dve posetnici. Smatral sem to kot znak, naj odidem. Še enkrat mi je PuYi i ponudil roko, medtem ko jo je držal, je dejal: »Po-zdravite mi Nemčijo!« Spremljal me je zopet do vrat. Njegova postava je zelo visoka, uniforma pa mu ne pristoja posebno. Na levi strani prs se mu je blestela velika zvezda — edino odlikovanje, ki ga ! je nosil. Odlikovanje orhideje — najvišje odliko-I vanje Mandžurije. Parada francoskih tankov v Parizu. Mo&oiizirane gondole v Benetkah Te dni bo z odlokom beneškega župana prenovljena 'in premodernizirana ena največ jih zanimivosti v raju na vodi v Benetkah. Vsak popotnik, ki 'jc kdaj prišel v Benetke, ni opustil vsaj kratke vožnje z gondolo. Gondole so dolgi, vitki, elegantni čolni, ki jih delajo danes še po^ istem vzorcu, kakor so jih delali za časa benečanske slave, ko so v mestu vladali doži. V novejšem času pa so gondolam začeli močno konkurirati motorni čolni, s kaienmi ubadale, ki imajo enega samega veslača, niso mogle konkurirati. Zato so lastniki gondol kljub vsemu odporu do modernih zadev, iz življenjske nujnosti večkrat prosila oblasti, naj jim dovoli namestiti na gondole motorje. Fašistovska vlada, ki hoče skrbno ohraniti vse značilne drobtine italijanske preteklosti, je temu zelo nasprotovala vse do i zadnjega časa. Kakor pa poročajo italijanski listi, pa se pripravlja zdaj skilep, da bodo gondolieri lahko oskrbeli svoja dolga elegantna srednjeveška vozita z motorji, ki bodo z zasanjanih kanatov pregnali vso nočno tišino in romantiko. Po načrtu, ki so ga pripravili inženirji, bodo motorji postavljeni pod potnikovim sedežem. Na zunaj ne bo videti nič, da je vozilo modernizi-j rano. Edino ropot motorja bo to naznanjal. Veslač bo ostat na svojem mestu in bo dolgo veslo uporabljal kot krmilo. Tako modernizirane gondole bodo dosegle brz.ino 6 do 7 kilometrov na uro, kar je zelo malo in skoraj nič več od brzine, katero so jim dajala vesta voznikov. Now egiptovski stavbni sEof Velemesto New York, v ospredju novi most, ki je stal 54 milijonov dolarjev. Egipčansko prosvetno ministrstvo je pred kratkim razpisalo natečaj za najbolj posrečena dela iz arhitkture, urbanistike in dekorativne umetnosti. Natečaj ima po eni strani v mislih dela, ki naj ohranijo celoto spomenikov in kraje, ki so ovenčani s slavo, nato pa dela, ki naj bi izgradila nov slog, ki bi sintetsko vezat karakteristični klasični egipčanski slog s potrebami sodobnega Egipta. Zato pa pri izgradnji tega sloga ni treba iti v skrajnost in sc vrniti v dobo faraonov ter se slepo pokoriti preteklosli. Narobe, treba je preteklost oživiti v sedanjosti in moderne potrebe v arhitekturi urbanistike in dekorativnih umetnosti prilagoditi egipčanskemu mitjeju in sedanjim potrebam. Novi stog se bo imenoval Fuad 1.. Razpis natečaja omenja v tem pogledu uspelo sistematsko delo maršala v Maroku; njemu sc je posrečilo, da je tej deželi ohranil tradicionalno zunanjost, po drugi strani pa dal priložnost za razvoj sodobne umetnosti. Početniki tega natečaja upajo v velik odziv vseh svetovnih umetnikov, ki bodo sodelovali pri iskanju tega novega umetniškega sloga pod imenom »Slog Fuoda 1.«, ki bi dal novega poleta egipčanski arhitekturi. Da se doseže ta cilj, bo egipčansko prosvetno ministrstvo priredilo razstavo, na kateri bodo razstavljena delu umetnikov in arhitektov, ki bodo sodelovali pri tem natečaju. Razstava se bo začela meseca aprila 193/ in bo trajala tri tedne. Novol Novo! F. M. Willam Das lesen Marias ter Mnffer lesu 587 strani z mnogimi slikami, vezano Din 102 JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/TIL Telefon 2994 in 2996 Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: BI. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.