Gibanje uiifeljstva in prosvete Ą drugih državah. Iz Repubiike Avstriie. —avstr Obrtno tehnično šolstvo na Duna.in, kakor poroča E. Sch efer. su naha.ia v stalni progresiii z zelo ia!sno tendencijo k specijalizacijv. Tako sta i. 1923./24. menjali občni pouk samo dvc profesionalni šoJi. od kateri'h ie ena giwhonemnica. Nasprotno se de številp specijakio - profesijonakiili šol dvignilo do 148, od katerih ie 111 ino§'kih in 37 ženskih. Vse tc šole spremalo v 57 profcs;jab. Skuipno število vpisanib znaša 48.766. od teh 34.880 moških in 13.880 ženskih. Kazen tega izdržavaio take 5ole tud privatne koriporacije s prtbli-žnim štcvilom 10.800 obiskujočili. R—ež. Iz Estonske. —est Osnovno šolstvo. Leta 1923. so na Estonskern naštelj 3833 učiteljev, ki 'podučuiao na 1387 osnovnih štflah s 16 paralelkami. V obzir je treba vizeti tu tudi nastavljence na obeh šolah za manjnadarjene ter obeh gluhonemnic Osnovna šola ic imela 1923. leta 114.407 obitskujočili. Estonski ;ezik ie v vseh šolah obligaten. Šole so prenatrpane z otroci, šolske opreme tnanjka. emako nedostaje učnih pripomočkov in učil. Upajo. da tekom petili let premagajo tudi te ovire. Iz Franciie. B. JURANČIČ: BO.I ZA ENOTNOST PLAČ V FRANCI.II. Zadružna zveza federativnih francoskih učiteljskib organizacj se bori na svo.iih skuipščinah in kongresih že od l. 1921. za enotnost plač. Na podlag, števiinib referatov in diskusii so pri'šli do zalcl.iučka. da mora enakemu delu slediti enako placlo, naj si ea opravlia mlad ai> star. mož ali žena. S tem so zavrgli današnii sistem plačilnih razredcv. pa tuui ono troie načel kv so utemelievala ta slstCim: Stare.iši tma več izkušenj kakor mlaiši zato nai nreiema višjo plačo. Starejši ima več potrefo. odlsrovar.iajo na.r jim večji: preje-rnlki. Postoipno povišanie vzpodbuja k intenzivnejšemu delu. Starejšiim ne odrekajo izkušeni veodar ne uvideva'io zveze istih z napred- kom v nagrad' za delo. Napredovanje se vrši redno vsakih 3—5 let, kakor bi se človek v svo.iih izkušniali z matematiCno preračunjeniini s'kok'.i bližal powtnosti. Po plačilni lestvi se dvigaiio 'enakomcrno vsi dela\rc;, dobri srednji in slabi. Včasili še slabši hitreje. ker imaupos:lj;veiši Mbet pred ipredstojnifki. Če bi sled li kcmsekvetno načelu. plača se ravtia ,po izkušnjah in zmožnostih. bi se ista morala uo dosegi gotovp starosti znižati in 'padati ipostopoina, ikakor zapuščajo človeka s;le. Potrebe rasteio s starosCio :u tem soraz.mer.no nai se viša plača Če no upaštevamo družinskih sik^bi težiko do.kažemo. da stareiši čilovek TOtrebuje več. kakor mlad. Mlad učiteli si mora ustanoviti dom. nabaviti knjfee. potovati po svetu v študifske svrhe itd. Ce bi upošteval- ootrebe mladih in starlh, b" skora rekli da mora biti nlačilni razred obraten. od' v.šjega na nižiieffa Dnvžinskli razmer pa tudi ne uipošteva. ker liapredujeio vsi samci in tisti brez otrok. tako kakor družinski oče z velikim štev.lom otrok Zadnii argument. da težnja po vzipcnjanju po plačilni lestvi navzgor prigania k deu se uničutie samo z dejstvom, da eiiako napreduje doiber, srednii n slab uradnik Sicer .na ima državna uiprava za »dobre« uradnike itak ¦pohvalne detkrete. medalie. dinlame. častne naslove. lepa inesta 'td. kar io seveda ne stane n ti beliča uteši ipa sam-oljuibje znača.ia. V glavnem prevladude naziranie. da ima državna oblast plačilne razrede. kategoriie iii ;i>odkates:orije. nekaii iz tradiic ie drugače na za opredelitev uradn^ štva po 'kastah. )kar ie jdavna ovira enotne-organizacije in sporazuimnega nastcoa Z" svojc pravice. Iz ieškoslovaške. —čh Knjiga Marik Chynove: Karla G. Masaryka. V Statnem nakladatelstvi v Pragj ie izšlo to delo. namenieno mladini a predvsem mladenkatn. Z veliko ljubezni'0 opisuie avtorlka izrediio ženo. ki !ie bila o>pora lnožu v vsem njegovem delovanju in ki ie posegla tako jjloboko v usodo češkega naroda. —čli Priprava za razdelitev narodnega šolstva. Ministrstvo šolstva priprav!|a šolsk;, in učni red za narodne šole v CSR. Ln sicer posebej za obče in posebej za meščanske šole. V tei razdvojenosti vidi večina češkega učiteljstva korak k razldelitvi narodnega šolstva. ki bi tnoralo tvoriti nerazdelieno celoto in b-Itl čvrst temelj za izobrazbo m vzgojo češkoslovaškega l.iudstva. Ne delite. teinveč združu.ite! Iz Danske. —dan Mala Danska ima šest Ijudskih univerz. katero iposečajo več''noma mladi Ijudje v starosti od 18—21 let v polletn h kurzih. taiko da tekotn zime posečajo zavod lp ženske poleti pa moški. V teh šolah širijo idc.ie zoper gospodstvo in dulm močne rolke ter rjropagiraio ide.ie bratstva 'n inedse'bojne l.iubavi. Vadiio mladino v ljubezni do dela in ustvarjanja. kar bogati človeštvo, kakor tud,. v ideii miru. spoznanja in skuipnosti, kar donaša človeštvu le ddbre rezultate. doč;'im vojna uniči vse te dobritne. po katerih se raizipase sovraštvo. iz zemljanisia in zgodovW ne predavajo onega kar ie ldkalno niim v prad. temveč tu dopLVščaio mladini č:m večie obzor.ie za n.iili svobodno volio. Ob teh de. iali ne smemo ?,abiti da sp ip Danska n-A lastno" iniciativo poipolnoma raz-orožiia tcr ie n; več smatrati za voiino silo R—ež. Iz Nemfile. —nem. Sieversova šola o izrazu čuvstev v jpoeziii ie dvignila obiln kr t kov na noge. Eugen Reinhard ie dodal uvodu svo.icga dela »Izraz radosti in neradost v kritiki« s pripombo. kjer razlaga rezultate svoii:h pofzikusov o gilasovni kvaliteti pri čitaniu razlion h pesmi. Izšel ie iz opazovani k so rriiu pokazala točno in razločno s.preimemibo glasovne višine. če noposredno ScliiHerjevi i|>esmi bereš Goethejevo: gla.s jc mehak rnelodozen. tcipel, dočm i> v drugein slučaiu trdne.iši in hladne.jšk To elasovuo lastnost. na katero nas .ie ¦opozoril Sievers (Eduard S;evers Rvtlnmischmelod sche Studien. He'<delberg 1912). naziva Remhard glasovno kvaliteto. ki skuša ie eksi>er'inentahio analizirat. S tem se ie ix>vzpel do teh trditev: 1. Vsak pisateli ima swio samolastno glasovno kvaliteto. ki io vr 'va besedarn in mislrm svojjih ustvarjanj. 2. Vsebina nas 'pris li da pri deklamovanju idonr iiašamo :pr'-iTionio gla'savno kvaliteto 3. Glasovna kvaliteta ie merilo: čuvstveni 1 rrki stoj; umotvor tem 'bl^žje, čim inehkejši in taplejšii ie glas. ki si ga moratno nadovzeti ob č''tan.iu taistega, oztroma um'stveni liriki stoii uinotvor tem bliž:ie čm hladnejši in trši ie glas ob čitaniu. Te definicije so s poizkusi utomeljene, ki i h ie Reinhard ipodvzel iz ipoetičnih in nroizaičnili tekstov. Izpit nad Reinhardovimi trditvam' potom znanstvene lnctodp. molderne psfhologiie. ni pa pr nesel dckafe:'la za Re:n-hardove zakone. lzpit ie vodil do slutn.tc, da ije to faroitrstvo. da ie to znvota v toJmačeniu oncga. kar ie že Sievers pred niHTi načel in kar se ie ovrglo Reinhard iina obilo nasprotnikov in težko. da bo uspeh v tei časttij barbi. R—ež. Iz Egipta. —eg Dežela, kier pripeka solnce ¦/. neusmiljenostjo. Zato se ne smeimo čud.ti da ie delo v šol.i zelo otežkočeno. Vendar tu lahko Kovorrmo že o šalstvu. Egipčanj iinajo eno univerzo za kateiro se hna.io zahvaliti A.merfkancem. k\ ]o materijalno in duhovno vzdržuiejo. Razen treh rnsi.joiiarskih višjih šol imajo Egrpčani sanio eiio viš.ie vzgojevališče. V osnovnem šolstvu je bolie. kjer so uvedli pravo moderno reformo. Vsak razred ie dobil svoj kino kjer predvajaio filme, oodučljVve vsebme iz geografije zgodovine ter ostalih realij. Predpisan ic tudi vsak teden obisk muzeia. inanuelno ročno delo ie že zdavna uvedemo v eleinemtarnetn šolstvu Iz hig-jeničnega ozira ne sme šteti nobeden razred čez 30 otrok. ' r Qf. Iz Zedimenih držav. —zjedrž. Platonova šola. — Platon Sh-col — šola dela. učenja, otroških iger, je nova šola. ki ie s svoio organfzacijo objela glavrie dblike in zabteve novili pravcev vzgoje. Za to šolo ie v Unji mnogo oduševlienih m izgleda. da je nastopila svojo zmagovalno not celo preko meje Unije. Pridobila ie zase vse osiioviiošolske ;n. sred<n:ešolslke nastavnike Po njei ie urejenih mmo?o šol v Severnj Ameriki zlaisti se odl;'ku.ie v tem mesto DebOi, ki ie že ¦prcuredilo 54 šol. Glavna vrlina šole je: 1. učni uSpeh Je več.ii i>otO(m posebnega učnega načrta. 2. strošk;. za šolo so r.ianjši. R—ež.