OBNOVA STANOVANJSKIH STAVB
NA SLOVENSKEM PODEŽELJU THE RENOVATION OF RESIDENTIAL HOUSES IN THE SLOVENE COUNTRYSIDE
avtor / author.
Živa Deu naslov knjige / title of the book.
Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju / The Renovation of Residential Houses in the Slovene Countryside izdajatelj / publisher.
Založba Kmečki glas kraj, leto izdaje / place, year of edition:
Ljubljana, 2004 obseg / number of pages,
277 strani, 569 slik recenzenti / reviewers. prof dr Peter Fister, UL FA prof dr Vladimir Brezar,UL FA sofinancerji / co-providers of finance:
zunanji sponzorji naklada / number of copies printed.
2400 izvodov prodaja / sale. Knjigarne po Sloveniji
V sodobnih usmeritvah trajnostnega urejanja prostora in naselij je poleg varstva, oživljanja in prenavljanja posebej vredne in zavarovane stavbne dediščine poudarjen tudi poseben odnos do vseh podedovanih identitetno grajenih struktur, ki so pomembne kot sestavni deli naselij ali sooblikujejo podobo kulturnih krajin.
Razvojna prenova te dediščine ima gospodarsko in ekološko prednost pred graditvijo novega; je bolj smotrna v porabi prostora, sredstev in energije ter zato tudi manj obremenjuje okolje. Celovito varstvo stavbne dediščine je izhodiščna prvina ustvarjanja boljše kakovosti življenja.
Contemporary policies toward the sustainable management of space and settlements stress safe-guarding, revitalising and rehabilitating particularly valuable and listed architectural heritage. In addition, they also emphasise a special attitude toward all other inherited built structures expressing identity, which are relevant as integral parts of settlements or function as elements forming cultural landscapes. Development-oriented rehabilitation of this heritage is economically and ecologically advantageous over new construction. It is more reasonable with respect to the use of land, resources and energy, and therefore burdens the environment less. The integral safeguarding of architectural heritage is a starting element for creating a better quality of life.
OBNOVA STANOVANJSKIH STAVB NA SLOVENSKEM PODEŽELJU
Iz ocene Milana Vogla
(častnik Delo, Ljubljana, sreda 9. 6. 2004 /leto XLVI/ št. 133): Med redkimi, ki se strokovno (teoretično in praktično) ukvarjajo z obnovo stavbarstva na slovenskem podeželju, je arhitektka Živa Deu, docentka na Fakulteti za arhitekturo. Že pred tremi leti je njena knjiga Stavbarstvo slovenskega podeželja - značilno oblikovanje stanovanjskih hiš zbudila precej pozornosti, pred kratkim pa je pri isti založbi izšla njena nova knjiga Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju. Posebno pozornost zasluži uvodno poglavje, v katerem Živa Deu poleg svojih teoretičnih izhodišč in razmišljanj s pomočjo strokovne literature ali svojih razlaganj pojasnjuje marsikateri pojem, s katerim se v knjigi srečujemo, ki se zdi samoumeven, a je večini ni povsem jasen.
Knjiga o prenovi stanovanjskih hiš, tistih, ki so kakovostne in značilno ter razpoznavno sooblikujejo slovenske kulturne krajine, sem napisala predvsem:
-	v podporo trajnostnemu urejanju prostora, ki v oblikovanih načelih prenovo obstoječega postavlja pred novogradnjo in tako ohranja stavbno dediščino;
-	in tudi v podporo številnim mednarodnim usmeritvam, ki kulturno vrednost sveta vidijo v ohranitvi njegovih raznolikosti, vendar ne samo naravnih, ampak tudi tistih, ki jih je ustvaril človek;
-	za vse tiste, ki prenavljajo ali se odločajo za prenovo hiše, saj so poleg splošnih opisov poškodb, rešitev ter opozoril na morebitne pasti in zaplete v delu predstavljena tudi nekatera v stavbarstvu nekoč že uveljavljena vedenja in znanja o tradicionalnih stavbnih tehnikah - brez njihovega poznavanja namreč kakovostna nadgradnja ni možna;
-	za tiste, ki strokovna znanja šele osvajajo, kajti dejstvo, da strokovnjak zahteva natančne podrobnosti, za laika pa so že splošno podane informacije preveč, je zahtevalo izpeljavo zlate sredine, zato da bo gradivo uporabno tudi za stroko;
-	zaradi velikega pomena, ki ga imajo predstavljene in prostorsko določene raznolikosti likovnega oblikovanja stavbnih členov; njihovo umetnostno oblikovanje namreč identitetno stavbno dediščino razpoznavno določa, jo umešča v prostor in, kar je pomembno, dopolnjuje kulturno vrednost našega arhitekturnega ustvarjanja.
V knjigi so podane splošne značilnosti ter obravnavani le najbolj pogoste okvare in popravila, številne podrobnosti pa so na tem mestu izpuščene.
Povezano s tehničnim in tudi likovnim razvojem se je in se vedno znova poraja vprašanje, kaj storiti z novimi zamislimi.
AR 2007/2