Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto
JJr- 80 kr. -»cy
jj Za tuje drž. več poštni stroški.
„S o č a“
ji z ,Gosp. Listom1 in .Primorcem1 stane na leto 5 gld. 20 kr.
Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 j in trikrat 6 kr., večkrat po po- j godbi. Vsa plačila vrše še naprej. j| Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v II Gosposki ulici št. 9.	||
Rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček. — Tiska .Goriška tiskarna11 A. Gabršček (odgovoren Josip K.rmpotič).
O gojitvi značajev.
(Govoril pri zborovanju učiteljske „Zaveze11 v Opatiji dne 20. avgusta 1. 1896. g. Fr: Praprotnik).
Beseda „značaj11 se kaj mnogovrstno rabi. Zemljepisec govori o značaju pokrajin, naro-dopisec o značaju narodov, naravoslovec o značaju večjih	in manjših naravoslovnih
skupin, zgodovinar o značaju te in one zgodovinske dobe, zgodovinska dogodka, jezikoslovec o značaju posameznih jezikov. Vsi ti kažejo in povdarjajo v takih slučajih posebno očividne in značilne znake, ki tako močno prevladujejo,	da	ostane vse	drugo	nekako
prikrito in bolj v ozadji. Ako pa posebno očividnih znakov ni zaslediti, tedaj pravimo, da ta in ona pokrajina, zgodovinskega doba itd. nima pravega značaja. Življenjepisec nam kaže in predstavlja človeka v vsem njegovem dejanju in nehanju, ter nam ga slika kot značajnega, ako to njegovo dejanje in nehanje izvira	iz	nravstvenih	načel,	ako pa
načela niso nravstvena, tedaj tudi njegova dejanja niso	nravstvena. V	prvem	slučaju
govorimo o nravnem, v drugem pa o nenravnem značaju, Le nravni značaj je pravi značaj, nenravni značaj pa sploh ni značaj. Značajen človek odlikuje se po svoji odločnosti, stanovitnosti, redu, njegove misli in želje teže vedno po istem smotru, da izvršuje nravstveni zakon. . Neznačajnik pa je lahkomiseln, neodločen, nestanoviten, nezanesljiv itd. Dostikrat se kaže prava značajnost tudi zvunajno. Ploja značajnega Človeka je sigurna in krepka, oko mu je mirno, lice je prikupljivo in veličastno, govor njegov pa je jasen in odločen. Vse nasprotno pa lahko opazujemo pri neznačajniku. Obča znano je tudi, da se,dostikrat iz rokopisa sklepa na značaj dotičnika. Plemenit značaj izvira iz trdnega prepričanja in krepke volje storiti vedno to, kar je lepo in dobro: pediatra plemenitemu značaju so plemenita načela, ki vodijo vse človeško početje. Teh bačel se značajen človek drži, od njih ne odjenja nikdar in nikakor in bodi, da ima še toliko ovir premagati. Človek, v kojem so se le-ta načela dovolj utrdila, išče in se bori vedno za resnico in pravico, vse njegovo Življenje je krepostno, vsako njegovo dejanje nravstveno. Dušeslovje pa pravi, da značaj ni drugega, nego neka vstrajnost v vsem Potenju in dejanju, le-to hotenje in dejanje Pa je podrejeno praktičnim načelom, in ta Praktična načela podrejena so zopet najviš-Jornu načelu. Ako je vsebina teh praktičnih bačel nravstvena in ako velja kot najviše na-^elo, sklep, nravstveni zakon, kojega nam "arekuje vest, vedno izpolnjevati, tedaj je 2bačaj v resnici nraven, ako pa le-ta načela biso nravna, tedaj tudi značaj ni nraven in človek tega nenravnega značaja končno sam Seboj popolnoma propade.
Ako bi pa hoteli bolj razumno in bolj P°ljudno govoriti, kakor je to v ljudski šoli Potrebno, tedaj bodemo rekli, da je značaj beka skupina vseh lastnosti, ki v človeku tako prevladujejo, da celo njegovo dejanje |b nehanje vodijo. So-li te lastnosti lepe, tedaj ■nia dotičnik lep značaj, so-li pa slabe, tedaj J® ludi njegov značaj slab, ali kakor pra-‘bio, tak človek nima značaja, on je brez-
2bačajnež.
Smoter in vrhunec vse odgoje je in v <?ra Pili, odgojiti po vsem krepostnega člo-vsi 8 i ^r®P°sl je najvišji smoter vse odgoje, ba > i i U?'. sniolr' 80 le postranski. Človeka c umiti z duhom prave kreposti, tako, da
je on nje popolnoma prešinjen, da išče v njej svojo moč. svojo slavo, svojo radost in veselje, to je največja umetnost, pa tudi najsvetejša naloga vse odgoje in največja zasluga tako za posameznika, kakor za človeštvo sploh. Kreposten človek je uzor človeka, on je pravičen pošten, dobrosrčen v vsem svojem početju, kaže neko vzvišeno plemenitost, on je Čez vse vesten v dopolnjevanju svojih dolžnosti. „Kreposten človek je tako odličen po svojem značaju, tako blag po duhu, tako velik po srcu in vsled vzvišenih svojih načel tako nezavisen, da nikomur ne odreka resnice in pravice, ljubezni in modre svobode", pravi škof Dupanloup.
Značajen človek je velik, požrtvovalen in neomahljiv rodoljub, ki vslrajno dela za blagor in srečo svoje domovine, svojega naroda, ter se v tem oziru ne straši ne truda, ne preziranja, ne nehvaležnosti in tudi ne zaničevanja; njega ne vodi nikdar slavo-hlepnost in ne sebičnost, temveč najčistejša ljubezen do svojega doma in ljudstva ; obema koristiti po svojih močeh mu je največje veselje, najslajša zavest, najsvetejša dolžnost. Značajen človek izkazuje svojemu bližnjemu povsod največjo ljubezen, on stori dobro zato, ker tako ukazuje nravstveni zakon, on ne išče pri tem ne časti in slave, še manj pa odlikovanja in poplačila. Kakor skala v sredi razburjenega morja, tako stoji človek značajen v sredi viharnega sveta: njih se drži, od njih ne odjenja, in bodisi tudi, da mu je za-nje žrtvovati življenje. Po vsej pravici se mora torej reči, da je kreposten, plemenit in možat značaj vse odgoje. Le tak značaj daje človeku pravo veljavo, le on čini pravega moža, le v krepostnem značaju se nam kaže v nebeškem svitu božja podoba v človeku.	(Dalje pride).
Goriške novice.
*Taka je pravica v Gorici. — V
zadnjem „Primorcu" smo povedali, kako je komisar Resen odpovedal Slovencu prostor za kostanj, ker pošilja otroke v slovensko šolo. — Avstrijski podanik torej ne dobi prostora v Gorici, dočim bo pekel kostanj italijanski podanik tik Orzana v Gosposki ulici. — Ali niso to hujše nego turške razmere ?! Pa še hote, da bomo mirni in krotki!
*	Sadna trga v Št. Petru in v Pevmi.
—	Z ozirom na pristransko ravnanje magi-stratovih plačancev na sadnem trgu goriškem nam piše rodoljub: „Ali bi ne bilo mogoče ustanoviti sadni trg v Št. Petru za vso vipavsko stran, v Pevmi pa za Brda? Uverjen sem, da bi pripravili vse sadjarje do tega, da bi v mesto niti ne nosili več sadja. — Ali to reč naj bi vzele zadruge v roke, da bi le udje smeli kupčevati na teh trgih. Tak6 bi ostala vsa sadna kupčija v naših rokah. Zadruge bi imele vrhu tega več veljave in ugleda v tujini nego ga imajo največji laški prekupci".
*	Knk6 smo priprosti. — Neki Slovenec nam piše: „Kupil sem nekaj blaga pri slovenskem trgovcu ; ker moram dati račun o kupljenem blagu društvu, sem zahteval tudi pisan račun. Ali kaj sem dobil ? Na koščeku papirja, odtrganem kar z roko od večjega kosa, je bilo s svinčnikom nekaj popisano, da sem komaj pretuhtal, kaj je napisano!
—	Ali nima dostojnega tiskanega računa, kakor se spodobi zlasti za trgovca v mestu? Glejmo nekoliko tudi na zunanjost!"
*	Slovenski stariši v župniji sv. Ignacija so silno razburjeni, ker baje g. kaplan Budi n zapusti Gorico, kakor je povedal župan Venuti v seji starešinstva. Gospod Budin je prvi duhovnik, ki je nekoliko poskrbel tudi za slovenske otročiče ob nedeljah, kakor skrbe drugi za laške, a zato se bo moral pokoriti in — iti, ker tako hoče lahonska svojat ! Namesto da bi poklicali na odgovornost g. N a n u t a za drzno umeša-vanje v cerkvene posle druge župnije, — bo moral g. B. iz Gorice! Slovenci v Gorici niti v cerkvi nimamo enakopravnosti! Povsod nas pritiskajo, kjer le morejo. Lepa hvala!
*	Porotniki za prihodnje zasedanje (19. okt.) so že izžrebani. Med 45-timi je celih 14 Slovencev! To je sad nezakonito sestavljenega letnega imenika! — Vendar bo prihodnjič mogoča čisto slovenska porotna klop, kar zadnjič ni bila. Seveda mora vsak Slovenec narediti svojo dolžnost: porotniki, da ne prosijo oproščenja, zastopniki slovenskih strank pa, da odklanjajo laške porotnike. Storiti treba vse možne korake, da dosežemo čisto slovensko porotno klop, za kar gre eno naših glavnih prizadevanj. — Slovenski obtoženci naj si izvole le slovenskih zastopnikov.
*	Drobiž. — V P o d t u r n u v Gorici je strela raznesla neki dimnik; druge nesreče ni bilo. — V V o 1 č a h je zgorel nekemu finančnemu nadstražniku 2VŽ leti star otrok. —
*	„Ruska" zastava je začela strašiti tudi v uredništvu pobožne „Eco del Litorale". „Ruska" zastava, to je strašno! Pobožni gospodje so se kar prekrižali, ko so čitali v „Corrieru" novico, da je nekdo razobesil belo-modro-rdečo trobojnico. — In ta list se vidi še v marsikateri slovenski hiši!
*	V „Sloglnc" zavode se je vpisalo veliko otrok ; v treh otr. vrlih jih je nad 150; v razredih nad 490; v višjo žensko obrtno šolo 24 deklic. — Deška obrtna šola bo imela letos tudi pripravljalni tečaj in dva razreda. — ^ivo zopet napredek! Slovenci, podpirajte društvo pri takem delovanji.
*	Prošnja domobrancem. — Vojaške vaje so končale! Že od Čakovca na Oger-skem smo dobivali poročila, kako neusmiljeno so nekateri častniki postopali z moštvom. Vse možne psovke so švigale našim ljudem na ušesa, da človeka kar krv šine v glavo, ko sliši le pripovedovati o njih. Jako gosta psovka je bila tudi „ščavo", s katero so častili naše vojake, ki so se v neznosnih razmerah mučili za to državo! — O takih kričečih odnošajih ne bomo molčali, marveč govorili jasno in glasno besedo. Da bodo pa naša poročila točna in popolna, prosimo vse domobrance, ki so bili zasramovani in žaljeni, naj nam natančno opišejo, kako se je to godilo.
*	Knjižnica za mladino. — Izšel je že 21. snopič; prinaša zbirko izbranih pesmic „Pisanice", katere je spisal znani pjesnik g. E. Gavgl, mestni učitelj v Ljubljani. Cena trdo vezanemu snopiču 25 kr., za naročnike pa le 20 kr. — Vsaka slovenska rodbina, ki ima otroke, bi morala biti naročena na to knjižnico, ki izhaja redno vsak mesec in prinaša prav obilo primernega berila naši mladini. — Ako se mladeži priljubi čitanje, je že pridobljena za nadepoln napredek. Vsaka šola bi morala imeti vsaj po dva iztisa.
*	Starišt! — „Slogini“ zavodi še vedno sprejemajo vaše otroke, da jih vzgoje tako, kakor veleva Bog! — Male otročiče od 3 do 6 let vpišite v o tr o š k e v rt e, ki so pod Kapelo, v ulici sv. Klare in Barzellini.
—	Otroke od 6 —14 leta sprejema osem-razredna ljudska šola. —Dečke nad 14 let, ali tudi malo mlajše, sprejema obrtna šola ; deklice v enaki starosti pa višja dekliška šola v ulici Barzellini! — Ne zamudite te lepe prilike in vpišite svoje otroke v te šoje !
*	Prošnja do usmiljenih Slovencev.
—	Poročali smo, da 26. avgusta je nastal ogenj v hiši št. 1. v Kapucinski ulici. Dvema slovenskima rodbinama je pogorelo skoro vse pohištvo; obe rodbini ste slovenski. Toda jedna pošilja otroke v laške šole in je tako za Slovence izgubljena; druga pa je vseskozi narodna, kajti otroci so v slovenskih ljudskih in srednjih šolah. Za prvo so Lahi zbrali precej darov, za slovensko rodbino se nikdo ni pobrigal; poleg škode in žalosti mora zdaj slišati vsak hip še zbadanje: „Glejte, kaj vam daje vaše slovenstvo!“ — Škode je okoli 300 gld. Kdor le more, naj kaj pomaga, kajti ta rodbina zasluži naše podporč. Darove sprejema naše uredništvo; objavijo se v „Soči“ in Primorcu". •— Odpri srce, odpri roke, sirotam olajšuj gorje!
*	„Goriška ljudska posojilnica" napreduje zares čudovitimi koraki. Lani je imela celo leto 255.000 gld. prometa, a letos ga ima do danes že 356.127 gld. 79 kr. Ako pojde v tej meri do konca leta, bo prometa letos skoro pol milijona gld. — Posojilnica je sklenila zadnje mesece veliko prav izdatnih posojil na vknjižbo. Ker delajo vse uradniki brezplačno, se omejujejo stroški pri vknjižbah skoro le na koleke in pristojbine. To je uzrok, da se oglašajo prosilci v veliko večji meri nego prej. — Ali hranilne vloge ne prihajajo v isti meri, kakor rastejo prošnje za posojila. Tako je posojilnica naprimer odbila jedno prav dobro stranko, ki je vprašala 25.000 gld. — Kdor ima torej denar v drugih zavodih ali doma, naj ga prinese, ker posojilnica daje še vedno 47* % obrestij. Svoji k svojim! Posojilnica je naša nada za prihodnost slovenskega življa v Gorici, od česar pa bo imel velik hasek ves narod. — Kmalu se preseli posojilnica v hišo, katero je kupil poseben konsorcij, v ulici Vetturini št. 9. (za gostilno „pri zlatem angelju"). Imela bo pri tleh na levo tri lepe sobe. Evo napredek, ki mora veseliti vsako rodoljubno srce!
*	Trije Slovenci pod ključem. —
Po mestu se je raznesla govorica o nekem ravsu v nedeljo zvečer, pri katerem je bil ranjen v Gorici splošno ne najbolje znani težak Ant. Berginz detto „Klinz". Po naši verodostojni poizvedbi se je zgodilo tako-le: Pet Slovencev se je sprlo mejsebojno radi litra vina in so reč živahno razpravljali na solkanski cesti. V njih prepir se je umešal nepoklican zgornji A. Berginz in po malem besedovanju je bil težko ranjen na desni prsni strani. Kdo ga je ranil, še ni znano. Osumnjičeni so dejanja največ A. V. in A. B. ter S. P. kot pomagač, ki so pod ključem in izročeni državnemu pravdništvu na daljne uradovanje. Pri tej reči je popolnoma i z-ključena politika in narodnost. Ranjenec je v bolnišnici; upa se, da okreva.
*	Pouk na glasovirju in v glasbi bo dajal od 1. okt. naprej g. Andrej Vogrič, doslej pevovodja v Tolminu, ki se preseli v Gorico. Mož je nadarjen glasbenik; dovršil je orgljarsko šolo v Ljubljani. Pri „Sokolu" poučeval bo petje; enako Št. Andrežu, kjer začnemo letos pridno nadaljevati, kar smo lani morali prenehati.
*	Stariši na deželi, pazite na otroke.
— Neki gospod nam poroča, da bi se bila lahko zgodila velika nesreča pri biljskem pokopališču prošli teden. Proti sedmi uri zvečer je dirjal proti Gorici voz mimo biljskega pokopališča; ko je bil voz v najbržem letu, hotel je prestreči cesto neki pet ali šestletni otrok, a je pri tem padel uprav na sredi ceste. Le prisotnosti voznikovega duha in odločnosti se je zahvaliti, da je ustavil voz le eden korak pred ležečim otrokom. V slučaju, da bi mu tega ne bilo mogoče storiti, ne-
sreča bi se bila zgodila gotovo. Kdo bi bil tega kriv? Največ seveda stariši, ki puste otroke na ulici brez nikakega nadzorstva. Pozor torej stariši!
*	Vzgleden dijak bi prevzel poučevanje gimnazijcev do 7. razreda. Kdor potrebuje dobrega pomočnika, naj se čim prej oglasi.
*	Opozarjamo somišljenike na deželi, da ne naša tiskarna in tudi ne gosp. Antv Jer e tič nista poslala na deželo še nikakega potovalca, ki bi bil pooblaščen v njiju imenu sprejemati naročila kolikor za tiskarska dela toliko za šolske in druge potrebščine. Pač pa je odpotoval iz Gorice na deželo mož, ki zastopa sicer slovensko tvrdko, a ponuja blago, izdelano v ta borju naših n a s p r o t,n i k o v. Vsa naročila, prosimo, poslati nam naravnost.
Duhovske in cerkvene novice. — V Biljano pride za kaplana č. g. K. Maghet. — V Gabrije pride za kurata preč. gosp. A. Bratina. — V Lokovec pride za kurata preč. g. V. Mežan. — V Kanal za kaplana č. g. L. Pečenko.
V	Logu pod Predelom so imeli ponovitev sv. misijona.
Na Sv. Gori je služil novo mašo č. g. R. Barbieri.
Na Gradu pri Mirnu so imeli 20. t. m. novo mašo, katero je daroval domačin č. g. J. Ferfolja iz Rupe. Vas je bila primerno okrašena, ljudstva pa prav mnogo. Duhovnikov je bilo dvanajst. — Pri slavnostnem obedu novomašnika so se gospodje spomnili tudi slovenskih šol in slov. Alojzijevišča v Gorici. Nabrali so 22 gld., katere se razdeli na polovico.
V	Biljah so imeli 17. t. m. sv. birmo in posvečenje prenovljene cerkve. Vas je bila vsa v majih in zastavah. Slavnost je trajala 6 ur. Prepoved je imel dekm preč. g. A. Hvalica. — Občina je postavila slavolok, kjer so pričakovali in sprejeli prevzv. knezonad-škofa.
Deputacija županov goriškega okraja pri grofu Badeniju. — Dornberški župan g. Feni. Perozzi je nagovoril ministra tako-le (slovenski):
„Vaša Prevzvišenost! Visokorodni gospod! Župani in podžupani goričkega okraja si štejemo v izredno čast, da moremo pozdraviti na svoji zemlji, v svoji sredi prvega svetovalca presvitle cesarske krone. Vaš pohod, katerega smo se iz srca razveselili, naj bo srečen začetek boljše bodočnosti v gmotnem in narodnem oziru v naši deželi. V to ime ponavljam v imenu navzočih in v imenu vsega okraja : Dobro došli!
(Nadaljeval je nemški): Na ta kratki pozdrav si dovoljujem najiskrenejše zahvaliti Vašo vzišenost za vladino predlogo, s katero je bila zagotovljena zgradba krajevne železnice Gorica-Ajdovščina. Mi vemo, kajti naša državna poslanca sta nam povedala, da se imamo zahvaliti za to železnico v prvi vrsti Vaši vzvišenosti, še posebe za to, da je bil znižan prispevek interesentov za 100 000 gl., s čemur je bila omogočena izvršitev te naše vroče želje. Prosimo, da bi se pričela graditi železnica, če mogoče, že na jesen ali na zimo, in sicer zategadel, ker bo trgatev, ki daje glavni dohodek tega okraja, vsled neprestanega deževja le neznatna, da se je bati bede, ako ljudstvo ne dobi zaslužka pri javnih delih.
V	politiškem oziru smo mi Slovenci na vseh poljih poniževani in tlačeni. V vseh strokah javne uprave veje nam neprijazna sapa. Z nami se postopa slabše nego pred tridesetimi leti vkljub velikemu napredku našega jezika in naše ljudske šole. Posebno velja to za okrožno in porotno sodišče. Slovenski obtoženci se sodijo v laščini. Slovensko dvetretjinsko večino nadvladuje laška tretjina, in to le vsled nezakonito sestavljenega porotnega imenika. Prosimo v imenu zatiranega prebivalstva, naj bi Vaša vzvišenost uvedla potrebne premembe v našem sodstvu. (Grof B. se je čudil takim pritožbam. Govornik mu je omenjal v dokaz imenovanja sodnega osebja v naših krajih).
Še nekaj imamo na srcu, vzvišenost. Prošnjo namreč, da blagovolite ves Svoj vpliv napeti na to, da se predrugači domovinska postava v prid kmečkim občinam.
V šolskem pogledu prosimo, da bi se uvedle vsporednice na tukajšnji državni gimnaziji, da bi mogli prestopiti otroci iz ljudskih šol naravnost na gimnazijo, kar se zdaj ne godi.
Zapuščeni in zatirani smo brez prijatelja in zagovornika, nasprotno pa imajo naši italijanski sodeželani povsod najgorečniše podpornike in pokrovitelje. Na Vašo vzvišenost, na prvega svetovalca krone in na vitežkega sina nam bratskega vitežkega naroda zidamo svoje nade.
Vzvišenost, pomagajte nam, rešite nas, in Vaše ime bodo imenovali najpoznejži rodovi s častjo in hvaležnostjo".
Kakošni so bili odgovori ministra in sploh razgovori med gornjim govorom in po njem, ne bomo naznanjali javnosti. Le toliko lahko rečemo, da smemo biti z deputacijo naših županov povsem zadovoljni.
Naša sodišča. — Notar g. J. Kavčič je poslal v Gradišče slovensko vlogo; sodišče jo je vrnilo stranki brez sleherne opombe in rešitve, dasi je zakon, da vsaka vloga se mora rešiti tako ali tako. Vloga je romala s pritožbo na višje sodišče, ki jo še-le vroči sodišču v Gradišču. Da jo pa to sodišče reši v laškem jeziku, to je gotovo, ker tako prakso podpira samo višje sodišče. Ali— enako naj bi delala slovenska sodišča v deželi! Tudi nemške in laške vloge bi potemtakem morala reševati v — slovenščini! Zob za zob!
1 O goričkem okrajnem sodišču se slišijo tožbe vsak dan. To sodišče sicer rešuje slovenske vloge tudi v slov. jeziku, ali zapisniki so vsi laški. To je nezakonito! — Zem-Ijeknjižni spisi se vročajo strankam z laškimi vročilnimi listi! Te dni je šla na ministerstvo pritožba v tem oziru, ker zavračanje ni nič pomagalo!
Višje deželno sodišče rešuje civilne pritožbe v laščini, a ob enem naloži prvi instanci,naj izda stranki slovenski prevod. Kolika muka je to za sodnika prve instance! — Ali ko-nečno je to vendarle prevod, kar dobi stranka v roke! Kdo jamči za točnost prevoda?! — Zategadel se je bil dr. Stanič pritožil na najvišje sodišče in zahteval, da mora višje deželno sodišče samo reševati slovenske vloge v slovenskem jeziku. Ali najvišje sodišče je potrdilo dosedanjo prakso! Gospodje so se gotovo zbali, da bi ob enem obsodili tudi — sebe, ako bi ugodili pritožbi. Opozarjamo na ta slučaj gg. državne poslance.
Cerkljanska Čitalnica imenovala je na občnem zboru dne 20. januarja dr. A. Gregorčiča, državnega in deželnega poslanca, svojim častnim članom. Dne 21. t. m. izročil je Čitalnični predsednik g. Vekoslav Ravnikar novemu članu krasno diplomo, povsem delo domačih rok. — Ob okvirju, sestavljenem iz dveh vštričnih kosov, vije se na levi vinska trta z grozdjem, na desni pšenično klasje, spodej olj kini veji z jagodami, zgorej hrastovo perje s sadom. V sredi zgornjega dela svetita se pozlačena križ in sidro, v sredi spodnjega dela pozlačeni začetnici A. G. — Diploma je ukusno opravljena po sestavi, risariji in barvah ter nosi napis: „Narodna Čitalnica v Cerknem imenuje prečastitega in veleučenoga gospoda dr. Antona Gregorčiča svojim častnim članom". — Pod tem napisom in podpisom narisano je Cerkno s cerkvijo in okolico, obdano z raznim kmečkim orodjem in poljskimi pridelki. Ob straneh visita od srede navzdol okraska z rudečimi jagodami; dva trakova nosita pozdrav novemu članu. Vse to objema dvojin, podolgast in voglat obod, umetno delo, ki hvali svojega delavca. — Naša tiskarna je uprav končala tri diplome po m*' ročilu bovškega županstva za visokor. rr-Alfreda grofa C o r o n i n i j a in Miros aV grofa M a r e n z i - ja ter veleč. g. dra. Anton
e g o r č i č a.	.
Pust v septembru. — Da so spravi1 )vskega pomočnika g. Severja iz i, so potrebovali le 40 podpisov „dei g i freschi"; da bi pregnali iz Gorice ® skega duhovnika č. g. Budina, so P »arih nad 600 podpisov „dei fedeh pm-chiani". Zdaj je pa na vrsti — Anarj bršček, katerega je proglasil »c<orrl^ : „najhujšega sovražnika Lahov", toda z j
t
je treba najmanj 2000 podpisov, po mnenju nekaterih modrih glav pa 0000. — In res nam pripovedujejo, da tekajo različni platani agitatorji po mestu in nabirajo podpise; pravijo tudi, da nabiralci so magistratov! služabniki ali vsaj najeti od njih. — Kedar bo 2000 podpisov, tedaj pa hajd iz Gorice! Za vse je že preskrbljeno! „Goriško tiskarno” dobi v nagrado oni, ki dobi največ podpisov ; mesto „Soče” bodo tiskali „Eco deli’ Alpi Giulie”; starosta „Goriškega Sokola” postane sam župan Venuti itd. — Pametni ljudje se od srca smejejo tej „pustni burki1, v septembru, norci pa se radujejo in so ponosni na to svojo „ženijalno“ iznajdbo, kako se spravi iz Gorice lahko tudi posestnik in davkoplačevalec II. razreda. In tako skrbe naši Goričani za originalne zabave, da bi se tujci ne dolgočasili in ne ušli kam drugam, kjer Uganjajo pusta le od sv. Treh Kraljev do pepelnice.
Dostavek. V petek smo izvedeli vsebino okrožnice, katero nosijo podpisavat. V njej pravijo, da Slovenci so bili vedno znani kot mirno in krotko ljudstvo (kajpak, po takih lepih časih se jim cede sline ! Uredn,), ki je v miru živelo z Italijani, dokler ni prišel v Gorico Andrej Gabršček, kateri v svojih listih neprestano hujska Slovence proti Lahom tako, da zadnjim kmalu ne bo več prestati v Gorici. Da se vrnejo v Gorico zopet tisti lepi stari časi, naj se odstrani Andrej Gabršček iz Gorice. To je modra vsebina te zelo „kunštno“ sestavljene okrožnice. Podpisal jo je baje tudi „prvi slov. tiskar“ A; Obizzi, ki je sedaj dal v najem svojo prvo slovensko tiskarno dvem Lahom. — Zabave torej dovolj !
Vipavska železnica. — Ministerski predsednik grof B a deni je dejal deputaciji slovenskih županov, da vlada nima nič proti temu, ako bi se začela graditi železnica še to zimo. — Onih 50.000 gld. je zdaj menda že podpisanih in v kratkem se naprosi vlada za koncesijo. — Goriško mestno starašinstvo se obnaša prav hladno, da ne rečemo nasprotno do te železnice. Nič ne de, zato bo treba gledati, da ne bo imelo ne besede ne upliva v nikakem pogledu!
Narobe ,je res! — „G.” pripoveduje, da v Dornbergu govore ljudje, da noben go-riški Lah se ne vrne iz slovenske okolice s
celo glavo_____ Na to pa pravi, da goriški
Lahi lahko opuste zvezo s Slovenci, a Slovenci da morajo prihajati v laške kraje. — To ni resnično ! Slovenci lahko pretrgamo z Lahi sleherno zvezo, t. j da mi njim ničesa ne prodamo in nič od njih ne kupimo. To se tudi zgodi! Da reč čim prej dozori, zalo skrbe laški zagrizene!, ki neprestano hujskajo proti Slovencem. In zato smo jim še — hvaležni ! Le pretepajte, napadajte, režite, sai vsak tak čin pomaga slovenskemu življu k
—	samostalnosti v vsakem oziru! Le dalje!!
Kak6 učć!! — „Corriere” izve vse, redarstvo le malo ali ničesa! Tako pripoveduje v številki od torka, da dva Solkanca sta jih dobila po grbi, ker sla v ponedeljek zvečer kazala „un contegno provocante”. — Verni učenci „C.” se tako lepo učć, kaj treba storiti, kedar kažejo Slovenci „un contegno provocante”, t. j. če sploh slovenski črhnejo na ulici. — Ali le dalje tak6, Žakelj bo že poln!
Škandalozna agitacija. — Vikarij g. Josip Vidmar v Zapotoku nam je vrnil »Primorca”, naslovljenega posestniku Antonu Veluščeku, z opombo: „Od prevzviše-ftoga g. knezonadškofa goriškega prepovedan
—	nazaj!” Ubogi kmetič je seveda verjel Svojemu „gospodu”, ki po svojem stanu ne snie „lagati”.
Pri sv. Antonu v Gorici je imel v 20. L m. sv. mašo ob ‘J. uri č. g. Zoratti, I. ^aplan pri sv. Ignaciju, po stari ^navadi, dasi je Nanut že naznanil laško prepoved tudi Za to nedeljo.,— Pred cerkev se je priteplo tudi kakih 30 sumljivih pouličnih pohajačev, so bili brez dvoma tjekaj poslani; čakali so< da bi prišel k maši „Soči n” urednik, katerega bi bili namlatili, ako bi se bil Pustil.
Namesto g. B a i c a je imenovan za uskrbnika te cerkve č. g. Luigi T o m s i g,
bivši denarničar „Pr o Pa trije”, sploh mož, katerega je „Corriere” pozdravil z največjim veseljem! — V Gorici ima zdaj odločilno besedo v cerkvenih rečeh — dr. Venuti.
Ni irredente. — Tak6 sta vedno govorila grof Franc Coronini in knez Ho-henlohe; tako poroča na Dunaj tudi vitez Rinaldini. Tako zatrjujeta na vso sapo tudi lista naših laških katoličanov, „Eco del Litorale” in „Eco del Popolo“,ki sta radi tega večkrat drzno napadala naše vse časti vredne poslance!
Ali kaj govore dejstva? Evo dogodek zadnjih dni j!
V	nedeljo 20. t. m. je bila 26. obletnica, kar so Italijani papežu vzeli Rim. V Italiji so se vršile velike slavnosti v proslavo tega dne, a teh se je udeležilo prav mnogo Lahov iz Avstrije, tudi iz Gorice.
V	noči od 19. na 20. dan t. m. je bilo po mestnih ulicah v Gorici kar nastlano be-lo-rdeče-zelenih listkov, a po zidovih je bilo nalepljenih nešteto malih lepakov z napisom:
W.
Roma intangibile
1870 — XX Setembre — 1896.
Laški listi se seveda vesele tega čina in še obžalujejo, da Gorica ni mogla proslaviti tega dne tako kakor bližnji Videm.
Naše skrbno redarstvo je še pred dnem potrgalo one lepake z zidov. Jeden mož je pa videl okoli 372 po noči neizogibnega magistralnega komisarja Resna, ki je stal pri nekem zidu in nekaj nalepljal. Kaj ? To se pokaže ! Vrši se preiskava.
Kdo je raztrosil po tleh pa trobojne laške listke ? Kdo ?
Tako se godi v Gorici, ker....! Hoteli smo nekaj reči, ali prihranimo to za druga usta in za pripravniše mesto!
Neznosni odnošaji. — V Gorici je bil zopet eden Slovenec tako pretepen, da je moral iti v bolnišnico. — Čevljarja A. P. so neko noč pretepli, ker ni hotel kričati-„Viva Gorizia italiana” ; mestni stražnik je prišel mimo in ta je dejal P.: Pa kriči, potem te puste. — Bratoma R. in F. B-ič pa neka laška družba grozi, da ju namlati, ako prideta v pesti.
Pet Dornberžanov je imelo precej sit-nostij v krčmi „pri Bimbotu” zraven sv. Antona. — Tam je bilo tudi več Lahov, ki so baje dajali odduška svojemu „patrijotičnemu” čustvu, ne da se jim je kaj zgodilo, a Dorn-beržani so imeli sitnosti z redarstvom. Ker nam niso znane vse podrobnosti, prosimo one Dornberžane, naj nam vse natančno naznanijo.
Goriška glavna davkarija ima v svojem okrožju veliko več Slovencev nego Lahov ; toda zato pa ima — da se „pogliha !“ — nemško-laški pečaL a pobotnice daje slovenske le tedaj, ako jih kdo izrecno zahteva. Škoda, da ni izvedel o teh dokazih „narodne enakopravnosti” grof Badeni !
Viva Giordano Bruno ! — Našteli smo že razne cvetke vzvišene laške kolture, katere so razcvele na večer Badenijevega dohoda, no pozabili smo na vsklik; „Viva Giordano Bruno!” — s katerim je goriško „meščanstvo” pozdravilo nekatere slovenske duhovnike. (Giordano Bruno je bil odpadnik, ki je zavrgel redovniško obleko in se oženil).
Laskav naslov je dal „Corriere” našemu uredniku, namreč „il semi-scomunicato Gabršček” ali „scamicciato Gabršček". Še dr. Mahnič je zdaj lahko zadovoljen. Potem pa udriha po uredniku, da je najhujši agitator in najnevarniši hujskač proti Italijanom. — To pač ni resnično ! Vsakdo ve, da zagovarja le koristi slovenskega življa v Gorici in odbija sovražne napade in obrekovanja. To pa je vse nekaj druzega! Ne prevračajte in ne mešajte pojmov!
Trgovski pomočniki. — Že večkrat smo imeli priliko naglašati, da trgovski pomočniki v Gorici so večinoma najbolj zagrizeni naši nasprotniki. — Evo zopet par slučajev:
Neka Solkanka je šla kupit slovensko zastavo k trgovcu P„ — ali mladenič v šta-
cuni ji je hotel namakniti mesto plavega blaga — zeleno. Solkanka ga je pošteno oštela in šla iz štacune.
V Borghesovi štacuni z jedilnim blagom pri sv. Antonu je pomočnik pred več ljudmi poljubil „Corriere" in opljuval „Sočo“. Od takrat ne gredo več v štacuno oni Slovenci, ki so izvedeli ta čin „nade-polnega“ mladiča. — No, do Kuštrina in Čermelja pač ni daleč.
Pretirano poročilo. — „C.” je poročal, da g. Edvard Rožanc je v Bocnu prišel pod kolo železniškega voza, da so mu morali nogo odrezati. — To ni resnično, ker odrezali so mu le prste, drugih nasledkov pa ne bo. — Ko je hotel stopiti iz voza, zapel se je s suknjo za vrata, da je padel. Gosp. R. je sin znanega našega kroj. mojstra v Vrtni ulici ter uradnik pri gozdnem ravnateljstvu.
Iz Gorice: — „Na Studencu sta se pogovarjali dve gospi z delavcem, ki je raz-kladoval pohištvo raz voz. Pri tej priliki pride mimo neki italijanaš in reče furlanski tema dvema gospema : „ali se ne sramujete govoriti slovenski?” Na to ga te dve zelo rezko po slovensko zavrneti: „Govorimo, kar hočemo!” To je ubogega Laha tako ujezilo, da si je mogel svojo italijansko kri in čut tolažiti s tem, da je grede godrnjal in rotil, da Slovenci še vedno slovenski govore po Gorici. Smešni ljudje!
Čast komur čast. — Pod tem naslovom nam pišejo: „Vsako leto se obhaja v Nemškemrutu na Tolminskem 17. sept. sv. Lambert, patron (župne) cerkve. Letos pa je bil ta dan večjega pomena, ker ta dan sta se blagoslovila dva nova stranska oltarja iz belega marmorja. Še precej od daleč so nekateri gospodje prihiteli v Rut, da bi prisustvovali redki slovesnosti. Pred dvemi leti je g. župnik dal napraviti veliki oltar iz belega marmorja, letos pa še dva druga. Pač veliko truda in neprilik je navadno pri takem delu. Toda po končanem delu je vse pozabljeno, posebno, ako se delo posreči. V zadnjih letih je sedanji g. župnik vse prenovil, tako, da prejšnje notranje cerkve ni skoraj več poznati, čast, komur čast!”
V Solkanu je bil učeraj teden zopet izvoljen županom g. Anton Mozetič, ki je grofa Badenija pozdravil z onjm izbornim govorom, kateri je zbudil veselje in zadovoljnost vsakega zavednega Slovana. Tudi razni poljski listi so prinesli njegov govor v večjem ali manjšem povzetku. — Po volitvi so zložili 7 gld. 58 kr. za slov. šole v Gorici in enako za slov. Alojzijevišče. — Dal Bog, da bi g. župan ostal veliko let na čelu solkanske občine!
Nova orožniška postaja. — Iz idrijske doline nam pišejo: Dne 15. t. m. so prišli orožniki na Slap. Postaja sestoji iz treh mož. Pod to postajo spadajo občine: Slap, Idrija, Ponikve, Pečino, Prapetno, Št. Viška gora, Police, Dolnja Trebuša.
Dne 16. t. m. ob 9. uri so se vsi orožniki pod vodstvom tolminskega štražmojstra udeležili službe božje v Ročah. —
S šentviškogorske planoto: „Cesta z naše planote do Slapu je še vedno v žalostnem stanu. Potrebno bi bilo, da bi vsaj enkrat vsi spregledali in vse občine se združile za eno cesto. Od male občine Slap ni mogoče zahtevati, da bi sama to cesto delala in jo vzdržavala, ker jo najmanj rabi. Ako bi bile vse občine združene, bi se lahko prav lepa cesta zgradila. Ali se to zgodi ?“
Nova preccnitcv zemljišč. — Komisija za uravnavo davčnega katastra je začela svoje delovanje v Trenti.
Pri tej priliki moramo nekaj opomniti. Vse občine bolškega okraja in tudi tolminskega so izdelale pritožbe proti prvi previsoki cenitvi; v to so porabile jako pregledno tiskane obrazce iz naše tiskarne, ki ze!6 olajšajo delo pritožniku in oblastniji. Na nekem merodajnem mestu se pa zelo čudijo, da goriški okraj ni storil skoro še ničesa ,v tem pogledu. Ta nemarnost je graje vredna! Gg. občinski tajniki naj se požurijo ! — 100 tiskanih obrazcev stane gld. P50 s poštnino.
Ostala Slovenija.
Trst. — Slovenski stariši so v zadregi, kam pošiljati v šolo svoje otroke, ker vsi jili ne morejo pošiljati k sv. Jakobu v Ciril-Metodovo. Ta je pretesna samo za otroke šentjakobske župnije. Iz drugih mestnih ulic pa nimajo kam pošiljati. Na tisoCe je slovenskih otrok godnih za šolo, a ni slovenske šole. In s polno pravico se obupno vprašujejo tržaški rodoljubi in stariši: kam z otroci, da se nam isti ne odtujijo ?	— Tržaško tramvajsko
društvo'je uložilo prošnjo pri mestnem magistratu, da bi smelo svoje proge preosno-vati na elektriko ; to delo bore izvršiti neka berolinska tvrdka za 1,500.000 gld. — Slovesnost kronanja kipa Matere božje se je vršila 20. t. m. z velikim sijajem. Ukljub neugodnemu vremenu je prišlo veliko vernikov k predpoludanski slavnosti, da so morale stati množice pred cerkvijo. Velika udeležba je bila sijajna manifestacija proti ropotanju židovskih časopisov, ki so se ogrevali radi katoliške slavnosti. Procesija se ni mogla vršiti radi dežja: vsled tega se je vršila v nedeljo 27. t. m.
' Istra. — Še se niso utolažili duhovi izza potovanja Badenijevega po Istri. — Ščuvanje italijanske druhali proti našim poslancem in rodoljubom ostane dolgo v spominu marsikateremu, ki je naletel po nedolžnem pod pesti naših nasprotnikov. Tako so napadli tudi v Pazinu nekega posestnika iz Berma, ker je upil „živio“. Ker je to jezilo italijanske razgrajalce, so poklicali orožnike in jim veleli, naj zapro tega posestnika, češ, da je metal kamenje na nje. Zaman je bilo posestnikovo dokazovanje in pričanje drugih ljudij, vse ni pomagalo, kajti orožniki so izvršili ukaz italijanske druhali in posestnika zaprli. Tako je bilo na enem kraju v Pazinu; na drugem so pa pazinske „gospe* uzročile, da je neki surovež podrl na tla sedemdesetletnega starčka, ker je upil „živio*. Žandarji so vse videli, — a se niso zganili. Sploh proti žandarjem se očitajo pritožbe v časopisih, češ, da niso branili onih, kateri so jih prosili pomoči. Kakor v Pazinu in drugod, tako se je godilo tudi v Buzetu, a Seveda, italijanski časniki kričijo sedaj na naše, da so oni vzročili vse take nerede. Oni kričijo, ker vedo, da kdor kriči ta ima prav! — V Piranu so baje natepli tamošnji ribiči nekatere svoje gospode, da so si morali zdraviti prerahljane kosti v Trstu. O tem je prišlo le nekaj na dan, ker se vse prikriva, da se ne izve resnica, kako piranski kmetje niso zadovoljni s postopanjem svojih kolovodij.
Iz Kopra. — „Izgubili smo te dni značajnega 18-letnega mladeniča, četrtoletnika na tukajšnjem c. kr. učiteljišču, Dragotina Maska, katerega je pokosila nemila smrt 15. t. m. po kratki a mučni bolezni v njegovem rojstnem kraju v Cerovem v Brdih.
Koperski gojenci slovenske narodnosti so izgubili v njem izvrstnega sogojenca in zvestega prijatelja ; narod naš pa domoljubnega in navdušenega učitelja.
V sredo, t. j. 24. t. m., je bila v tukajšnji cerkvi za gojence ob 7. uri črna sv. maša po pokojnem mladeniču.
Prijatelji mu so pa nabrali v tukajšnjih krogih mesto venca v blagi spomin 10 kron ter jih odpošljejo njegovi bedni materi-udovi.
Lahka ti bodi zemljica domača, ljubi Dragotin!“
Kranjska. — Otvoritev „Narodnega Doma* v Ljubljani se bo vršila 11. oktobra. „Narodna Čitalnica* priredi o tej priliki sijajen ples, h kateremu bodo imeli pristop le čitalnicarji in povabljeni proti vstopnini 2 gld., za rodbine 4 gld. — V ljubljansko višo gimnazijo se je vpisalo 721 učencev. — Društvo „Radogoj* je imelo letno skupščino 19. t. m. Iz tajnikovega poročila se posnema, da je društvo podpiralo lani 13 visokošolcev z rednimi in 2 z izrednimi podporami. Blagajnikovo poročilo kaže, da je bilo lansko leto rednih dohodkov 2882 kron in 68 vinarjev, stroškov pa toliko, da je bilo primanjkljaja 101 kron 83 vinarjev, fri volitvi novega odbora so bili na predlog g. prof. Pleteršnika izvoljeni vsi dosedanji funkcijonarji, in sicer gg. Ivan Hribar, predsednik ; Ivan M urnik, podpredsednik ;
Anton Koblar, dr. Danilo Majaron, Ivan P 1 a n t a n, Simon Rutar, dr. Ivan Tavčar in Fran Žužek odborniki. Zunanji odborniki so gg.: Gustav Gregorin za Trst, Slavoj Jenko v Podgradu za Istro, dr. Iv. Kos v Gorici za Goriško, Vekoslav Legat v Celovcu za Koroško, dr. Josip Ser n ec v Celi za Štajersko in dr. Jakob S c h e g u 1 a izvenljubljanski odbornik za Kranjsko. Kot pregledovalci računov so bili izvoljeni gg.: Ivan G ogla, dr. Fr. Štor in Karol Pleiwes. — O deželnozborski volitvi 29. t. m. glej dopis iz Ljubljane.
Svclicva sedemdesetletnica v Litiji je izpadla v vsakem pogledu sijajno. Veliko zbranega razumništva je slavnost poveličevalo. Zastopane so bile vse slovenske dežele in vsa slovenska narodna društva, če ne po zastopnikih, tedaj po brzojavnih pozdravih. Goriška je bila zastopana po gospodični Maši Dolenčevi, g. Planincu iz Divače in našemu uredniku. Že v predvečer slavnosti (19. t. m.) so mu priredila sijajno bakljado in serenado narodna društva iz Ljubljane in bližnjih krajev. Druzega dne je slavljenec sprejel poklonstva deputacij: zastopnice ženskih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda so mu podarile v spomin krasen album s 60 fotografijami. Banketa se je udeležilo 200 oseb. Umevno je, da so bile izrečene krasne zdravice slavljencu in domovini. Oglasili so se z zdravicami zastopniki vseh slovenskih dežel. Mej banketom se je deklamovala slavnostna Simon Gregorčičeva pesem, katero smo prinesli v „Soči*. Slavljencu je došlo 43 pismenih in 175 brzojavnih čestitk. Z Goriškega tudi mnogo. Vsa slavnost je končala najlepše na splošno zadovoljnost.
Štajerska. — Izid volitev v kmečkih občinah kaže, da je bilo od 23 poslancev, katere volijo kmečke občine, izvoljenih deset konservativnih Nemcev, osem Slovencev, štirje neodvisne nemške kmetske in jeden nemške narodne stranke. Konservativci so zgubili dva sedeža in radi tega ne bodo imeli večine v skupini kmečkih občin in tako tudi svojega zastopnika v deželnem odboru ne, ako se udeleže sej slovenski poslanci in se jim postavijo po robu. Izvoljena sta tudi konservativca Karlon in Kaltenegger, proti katerima je bila najhujša agitacija. Od Slovencev so izvoljeni: Dr. S r n e c, dr. Dečko, Robič, L e n d o v š e k, dr. Rosina, dr. Ju rt e la, Ivan Vošnjak in župnik Ž i č e k. — Mestne skupine so volile 23. t. m. Izvoljeni so bili samo nemški poslanci.
Koroška. — Kakor na Štajerskem, so se vršile volitve v kmečkih občinah tudi na Koroškem 21. t. m. Izvoljeni so trije slovenski poslanci: Einspieler, Muri in Grafenauer ter nemški konservativec H u b e r. Nemški konservativci si niso nič priborili, in ako ne bi bili Slovenci volili Hub er j a, ne bi imeli v deželnem zboru niti enega zastopnika. V ostalih okrajih so izvoljeni nemško-narodni kandidatje. Ako se morejo zanašati na Grafenauerja, Slovenci so si priborili eden sedež več. Slovenski odpadnik dr. Abuja ni več izvoljen.
Zahvala. — Vsem čč. gospem in gospodičnam, ki so poslale slike za Svetčev album in darovale zneske za napravo istega, se tem potom prav lepo zahvaljujemo. Tudi se lepo zahvaljujemo slikarici gospodični Ivani Kobilca v Ljubljani, ki je v album brezplačno napisala pomen daritve.
Preostanek doneskov za album pošlje se sl. družbi šv. Cirila in Metoda.
V Litiji, 21. sept. 1896.
Milivoja Vončina, c. kr. sodn. uradnika soproga.
Kristina Demšar	Ljudmila Roblek
učiteljica	not. činovnica.
Poziv slovenskim skladateljem. —
Odbor „Slov. pevskega društva v P tuji* razpisuje s tem dve častni nagradi a 80 kron za dve najboljši skl dbi za moški ali mešani zbor, ter se obraača do vseh rodoljubnih slovenskih skladateljev z iskreno prošnjo, da se temu pozivu v povzdigo in razvoj domačega petja častno in mnogobrojno odzovejo.
Opozarja se, da se bode oziralo v prvi vrsti na takšne skladbe, ki morejo priprosti narod v najširšem pomenu navdušiti, tedaj bodi pesem veličastna, lepa priprosta, a ne pretežko umetna.
Rokopisi naj se blagovolijo podpisanemu odboru — ime skladatelja v posebnem zavitku — do novega leta 1897. doposlati.
Ptuj, dne 10. septembra 1896.
Odbor „Slov. pevskega društva.*
Društvene vesti.
Vabilo. Slovensko narodno-politično društvo ,,Sloga“ v Gorici bo imelo svoj letni redni občni zbor v četrtek 1. oktobra ob 11. uri predpoludne v prostorih goriške čitalnice z naslednjim dnevnim redom: 1. predsednikov nagovor in od-borovo letno poročilo; 2. društveni letni račun; 3. morebitni nasveti; 4. volitev predsednika, devet odbornikov in pet namestnikov. — Kar ima priti na dnevni red po nasvetu družnikov, mora se pismeno poslati ali osebno sporočiti predsedniku vsaj osem dnij pred občnim zborom. — Društveni račun je 14 dnij pred občnim zborom pristopen vsem društvenikom.
V Gorici, 12. septembra 1896.
Dr. A. Gregorčič,
predsednik.
Razgled po svetu.
Avstrija. — Predsednik gospodske zbornice grof Trauttmansdorf seje odpovedal svoji časti. Kot naslednik bo izvoljen baje bivši ministerski predsednik grof Win-dischgratz. — 7. septembra so bili na Dunaju razni obrtni shodi, kakor čevljarjev, krojačev in mizarjev. Pri čevljarskem so sklenili resolucijo, naj se odpravi vsako delo v kaznilnicah. Na shodu se je povedalo, da neka dunajska židovska tvrdka daje delati čevlje v neki ogerski kaznilnici in plačuje od para 28 kr. za delo. Na mesec naredijo v isti 783 parov. Na mizarskem shodu je bilo največ Slovanov, posebno Cehov. Ko je hotel govoriti neki Čeh češki, mu je to predsednik prepovedal. Ceh je hotel varovati svojo pravico in naglašal je, da je na shodu veliko Čehov in da se Dunaj ne poštovani radi jednega češkega govora, a ni pomagalo nič, kajti moža so vrgli na cesto. Trdijo, da 'so to storili protisemitski obrtniki. — Drž. poslanec Lienbacher je umrl. — 13. t. m. je bil na Dunaju shod dolenjeavstrijskih kmetov. Bilo jih je blizo 900. — Ministerski svet se je posvetoval 15. t. m. o proračunu, ki se predloži državnem zboru, ki je sklican na 1. dan oktobra. Na dnevnem redu prve seje je domovinski zakon in poročilo kazenskega odseka o zakonu v varstvo svobodne volitve. — Vprašanje o ustanovi j u-goslovanskega kluba v državnem zboru se razpravlja po vseh časopisih in povrhu dostavlja, da grol B a de ni pripravlja večino iz vrst Poljakov, Čehov, Jugoslovanov m nemških konservativcev, — oziroma stranko, v kateri bi bili združeni vsi veleposestniki io oni elementi, ki so imeti za pozitivno delo. — 20. t. m. (nedeljo) je bil v mestni hiši d e-lavski shod, katerega se je udeležilo 4000 delavcev. Strobach in Lucger sta baje dovolila porabo mestne dvorane s pogojem, da se na shodu ne sme češki govoriti. — ?^a’ rodni Lisly“ zahtevajo, naj se izključi dr. Vašety iz mladočeške stranke, ker je napadal posl. Eima. — Bivši državni poslane^ Czerkawski je umrl v Lvovu. — Delavc državnih železnic na Dunaju in Pragi se pr pravljajo za štrajk, ako se jim ne Povl^-plača. — Zunanji minister Goluchovs^ je šel na dopust na svoje gališke Poses 'h , Naši škofje so se obrnili do IV. avsti. J shoda s posebnim pismom, v katerem s sirijskim katoličanom v kratkih poteza risali program, na kojega podlagi naj slej skupno postopali. Glavne točke teg grama so: 1. svoboda katoliške cerkve,	_
nadležnega, morečega birokratskega	j
rovanja; 2. šola naj se teme jito p ..a na verski podlagi; 3. pokrajinska a v to no. J na podlagi zgodovinskega prava; 4.
ostani nedeljiva monarhija; 5. narodna ravnopravnost; 6. korenita socijalna reforma.
Ogerska. — Državni zbor razpravlja proračun. — Grof Bela Ozira ky je imenovan dvornim maršalom namesto pok. grofa Szeirena. — Razstavo je obiskalo še-le 2 nhlijona oseb. Ogenj je uničil nekoliko proda-jalnic v razstavi. — Zbornica bo kmalu zaključena in razpuščena. Volitve se bodo vršile še letos. — Na shodu v Temešvaru je govoril grof Appony in rekel, da zgodovina ne pozna tako srditega volilnega boja, ka-koršen se uname pri prihodnjih državnozborskih volitvah. Naglasil je, da se kvota ne sme povišati, a da se je bati, ako bi imel razsoditi cesar o njej, da razsodi na škodo Ogerske.
Ostale države. — Ruski car in carica sta bivala dva dni v Vratislavi na Nemškem. — Po vsi Angliji se pripravljajo shodi (meetingi), na katerih se zahteva, naj bi naredile velesile konec klanju Armencev na Turškem. — V B e n e t k a h je umrla črnogorska kneginja Olga, sestrična kneza Nikole. Pokopali so jo na Cetinju. — Naši sosedje preko luže so proslavili dan 20. septembra na poseben način, kakor poroča „Patra del Priuli*'. Vsa manifestacija je bila le „porcheria“. Kar čez noč je bilo prilepljenih neštevilno lepakov po zidih, ki so predstavljali razne podobe, n. pr. obešenega duhovnika, potem napisi „Evviva Menelik, di-fensore della liberta" in razne druge razža-Ijujoče tiskovine. Po zatrdilu istega lista je bila razširjevaua tiskovina proti prihodnji italijanski kraljici, črnogorski kneginji Jeleni. Vsa počenjanja je ocenil ta list kot „porcheria“. — Iz Carigrada prihajajo vesti, ki niso tolažljive. Tako poročajo, da je bilo prošli teden vse pripravljeno, da prične na sultanovo povelje splošno klanje Evropejcev. Sultan je baje izjavil, da se morajo pokončati vsi kristijani in razrušiti vse mesto, čim se prikaže tuje brodovje pri Dardanelah. Najnovejše vesti trdijo, da se je že pokazalo tam rusko vojno brodovje. Anglija je opustila misel postopati s silo proti sultanu, kakor je bila to namenila. V Londonu se je postavil Gladstone na čelo odboru, kateremu je namen, razširiti agitacijo in primorati vlado, da stori odločilen korak z.a rešitev turške krize. Meseca oktobra pripravljajo v to svrho velikanski meeting (shod) v Londonu. — Iz Anverze javljajo, da je redarstvo dognalo, da so anarhisti izdelali 300 bomb, katere so baje prenesli v Glas-gow. — Londonsko redarstvo ima baje dokaze, da so nameravali anarhisti izvršiti atentat le na angleško kraljico in prestolonaslednika, ne pa na ruskega carja. — Iz Pariza poročajo, da je redarstvo ulovilo v Montpellierij u anarhista C1 a r e n s o n a, kateri je leta 1894. uzročil v Parizu dve dina-nhtni eksploziji. — Belgijski kralj je ukazal zapreti deset častnikov, kateri so v Kongo-državi počenjali grozovitosti. Le eden njih je đal odrezati roke 1300 zamorcem. — Iz Brus el j a poročajo dalje, da so redarstvene poizvedbe dognale, da so nameravali anar-histi razstreliti grad Balmoral (letovišče angleške kraljice v Škotski. Ur.) v času, ko bi tam prispel ruski car. Iz A n v e r z e se Javlja, da so v hišah pri Londonu zaprtih anarhistih našli do 100 gld. ,dinamita in v?č pripravljenih bomb. V T o u 1 anu so ujeli hajnevarnejšega anarhista Tynana. kateri Je h 1882. v doblinskem vrtu ubil z dinamitom lorda Kavendischa, irskega namest-nika in njegovega tajnika Burke-ja. Tynan Je bil v zvezi z anarhisti v Anverzi. — Iz Btare Srbije prihajajo žalostne vesti o vedno vršečih se napadih na kristijane, Ker se turška vlada ne zgane, da bi storila emu konec. — Večina članov pravnega od-seka v norveški zbornici v Kristjijaniji se je 'zjavila proti smrtni kazni. — V B 1 n c o 1 n u (Nabreska) so proglasili pred-Sedniškim kandidatom B r y a n a, kot pristaša Rebrne veljave. — V Rimu so našli v jieki ulici tri bombe zavite v cunje. — 10.
' ln- je bil v središču Pariza strašanski .r, ki je uzročil veliko škodo; polomil je k ,.IZ zemlje iztrgal veliko dreves in ubil ne-‘ko oseb, a mnogo ranil.
Razgled po slovarjem svetu.
Hrvaška. — Umrl je odvetnik Matija Mrazovič, svojčas vodja narodne stranke na Hrvaškem in vrli rodoljub. — Časopisi natolcujejo o sporazumljenju opozicij o priliki bližajočih se novih deželnozborskih volitev. — Sedanji politični sistem meče zelo slabo luč na javne odnošaje na Hrvaškem. Pričenši od bana navzdol — kar 1 se dostaja uradne Hrvaške — vse služi le klečeplaztvu in kruhoborstvu brez narodnega ponosa. Da je temu res tako, nam pričajo izleti k razstavi v Budimpešto, katere pripravljajo okrajni predstojniki in veliki župani. To vse pa gre na stroške dežele in v svrho, da se še bolj priližejo prireditelji onim, ki so jih v to postavili. Tako nedostojno kortešovanje z uradne strani v proslavo onega naroda, ki je doslej deloval vedno v propast Hrvaške in si prizadeval podložiti jo sebi, ne dela nikakoršne časti Hrvatom. Ne vemo, kako dolgo bode nadaljevala ta pot, ki resnično vodi v brezdno propada. Čudom se čudimo le, da pri vsem tem počenjanju uradne Hrvaške, ki je očitno poniževalno za dosedanjo hrvaško zgodovino — še vedno ne pride do sloge mej opozicijama. V njih taborju je še vedno prepir doma — na veselje tretjega, kateri se okorišča s prepirom. Ali ni poniževalno za Hrvaško, ker so odkrili spomenik madjarskemu milenijskem švindlu na hrvaških tleh — v mestu Zemunu? Poniževalno je tem več, ker spomenik predstavlja slavo madjarskemu junaku Ivanu Hu-nyadu. Ako bi bila složna opozicija, gotovo ne bi napredovala s takim uspehom mad-jarska državna misel na Hrvaškem. Ako pa napreduje, ni nikdo drugi kriv nego sami Hrvatje, in v tem pogledu soglašamo popolnoma s „Hrvaško Domovino11, ki je pisala v svoji 194. številki to-le: „Hrvaška je nizko padla več radi kukavščine in podlosti hrvaške nego radi nasilja in madjarske prevzetnosti. Oni Hrvatje, ki so v službi mad-jarskih koristij v Hrvaški, so večji Madjarji od samih Madjarjev". Te besede, žal, moramo podpisati tudi mi, ker odgovarjajo dejstvom! — Na realnem gimnaziju v Zagrebu prične poučevanje v madjarskem jeziku od 5. razreda naprej kot neobvezni predmet, Priznanilo se je samo 5 učencev. — Neki Zagrebčan, žid David Schvvarz, je baje iznašel nov zrakoplov, kateri sedaj izdeluje v Berolinu. Prvi poskus bo v nedeljo 27. t. m.
— Iz Zemuna nam piše naročnik: „Odkritje spomenika se je vršilo pri krasnem vremenu a jako pičli udeležbi ljudstva! Mesto je bilo okrašeno večinoma z madjar-skimi zastavami! — Radi varnosti je bilo razpostavljenih brezštevilno orožnikov in policistov po celem mestu!
Ministra Josipoviča je prebivalstvo popolnoma preziralo, razun par .,eljen“ vladnih podrepnic pri sprejemu na kolodvoru!
Od katoliškega duhovstva je bil zastopan edini novosadski prelat, ki je spomenik posvetil! Pri banketu ob 3. pop. seveda „Eljen“ in ciganska godba. Spomenik je v tri etage 36 mtr. visoko zidan stolp; stal je malenkost 100.000 gld., a ni toliko v proslavo Sibinjanin Janku (Hunjadi Janos) kolikor mi-lenijskemu švindlu, ker na pročelju je le kip „Ilungarie" in letnici 896.-1896. —
Dalmacija. — 9. t. m. je bil v Splitu glavni shod dalmatinskih pravašev, na katerem so sklenili: 1. da skupščina obžaluje razpor v središčnem klubu stranke prava v Zagrebu; 2. ne smatra potrebno izjaviti se za „čiste1* ali „nečiste", a še manj pristopiti k prvim ali drugim ; 3. dalmatinski pravaši se bodo držali vedno visokih načel, v programu stranke prava navedenih, ne bodo pa solidarni z nijedno frakcijo v Zagrebu ; 4. priporoča, naj bi se delovalo na tem, da se doženejo čim prej normalni odnošaji v stranki; 5. opozarja rodoljube, da njih prepir škoduje ugledu in napredku stranke prava sploh, posebej pa v Dalmaciji; 6. izrazila je svoje simpatije vseučiliščnikom, kateri so trpeli radi lansko leto v Zagrebu sežgane madjarske zastave ter obsoja tedanjo izjavo Folnego-vičevo v mestnem zboru ; 7. nalaga svojemu osrednjemu odboru, naj dela za slogo v prekovelebitskem taborju pravašev; 8. stranka
prava bi stopila v dogovor z narodnjaki v Dalmaciji radi novih državnozborskih volitev le tedaj, ako bi se delalo na to, da se onemogoči izvolitev italijanaša ali Srba, in slednjič protestuje proti nameravani ustanovi italijanske šole v Splitu. — Pred tedni je zgorel arhiv okrajnega sodišča v Obrovcu. Sumniči se, da je podložil ogenj tamošnji okrajni sodnik Lazzarini, katerega so tudi zaprli. — Deželni odbor je uložil utok na upravno sodišče proti ministerskemu odloku, da se mora ustanoviti italijanska ljudska šola v Splitu. — Francoski izletniki so obiskali Dalmacijo in si ogledali nje znamenitosti. V Splitu so bili vsprejeti navdušeno kot slovanski prijatelji.
Češka. — Naučno ministerstvo, ustrezajo stari češki zahtevi, je dovolilo češkemu vseučilišču v Pragi, da sme odslej izdajati češka spričevala o državnih skušnjah. Doslej so bila samo nemška. — Dne 9. t. m. se je vršil v Taborju shod čeških katolikov budjejevske škofije. Na tem shodu so sklenili: 1. vsaki učitelj na katoliški šoli bodi katolik; 2. v mestnem šolskem svetu bodi zastopan tudi katoliški duhovnik; 3. šolske knjige morajo biti pisane v katoliškem duhu; 4. šolska mladina mora sodelovali pri vseh cerkvenih pobožnostih pod učiteljevim nadzorstvom.
Ogerski Slovaki. — „N ar o dni e Noviny javljajo, da so zaprle madjarske oblasti slovaške rodoljube Pavla Mudronja, Dula in dr. Markoviča, ker so prišli obiskat sorodnike in znance v nitranjsko županijo. Zaprli so jih pa radi tega, ker niso hoteli vedeti, kdo da so ti možje ukljub zagotovilom drugih oseb. — Tako postopajo Madjarji v proslavo svojega milenija!
Bosna - Hercegovina. — Pri letošnjem novačenju je bilo proglašeno sposobnimi: za vojake 274 mohamedancev, 411 pravoslavnih, 181 katolik, in 2 Žida.
Šlezija. — Volitve v deželni zbor v kmečkih občinah so spravile na površje tri Čehe in tri Poljake. V čeških okrajih se je pokazal znaten prirast volilcev v prid Čehom.
Moravsko. — Volitve za deželni zbor v kmečkih občinah se bodo vršile 28. oktobra, v mestih 30., v veleposestvu pa 14. novembra.
Poljska. — Ljudska stranka se pripravlja na vso moč za prih. deželnozborske volitve. Kmalu bo shod stranke, na katerem se bo razpravljalo o splošni spremembi volilnega reda, posebno pa o upeljavi tajne in neposredne volilne pravice ter pomnožitvi števila poslancev.
Črnagora. — Urednik italijanskega časopisa „Perseveranza" se je razgovarjal s črnogorskim ministrom uka dr. Bogišičem o črnogorskih odnošajili v vsakem oziru. Mej ostalim tudi o sodiščih. Dr. Bogišič je povedal, da sta v Črnigori dve temnici (zapora). Oni, ki so obsojeni na manj nego 15 let, smejo dnevoma na prosto in delati. Kazenskega zakonika še ni, a se pripravlja. Tatvina je skoraj povse izginila, od kar je uvedena tolesna kazen, namreč bičevanje, ne sicer radi tega, ker to boli, ampak ker ne mara biti nikdo v tovaršiji človeka, kateri je bil tako kaznovan. Bičanje žen je opuščeno, takisto se opusti za otroke pod 16 letom in za starčke nad 70.
Srbija. — Na mesto odpuščenega kraljevega pobočnika, polkovnika Čiriča, je imenovan začasnim pobočnikom polkovnik Leonid Sudarovič. — Jutri (26. t. m.) bo navzoč kralj Aleksander pri otvoritvi kanala Železnih vrat. — O odnošajili v Srbiji poročajo „Male Novine" in predstavljajo jo v slabi luči. V svojem članku pišejo, da so tatvine^ na dnevnem redu v samem Belgradu. je bil okraden sam urednik v najživahnejši ulici. Ukradli so mu iz stanovanja raznih rečij in perila za okoli 600 dinarjev. Reč je priznanil redarstvu; prišel je redar ogledat si prostor, kje se je zgodila tatvina, in je zmajal le z rameni. Dalje pripoveduje drugi slučaj o bogatem trgovcu Baru h u, katerega so okradli o belem dnevu na državni cesti za 40.000 dinarjev. Baruh je bil naprosil okrajnega glavarja, naj bi ga dal spremiti po svoj ih ljudeh, ker ima pri sebi veliko svoto, a glavar mu je odgovoril, da je bolan. Voznik, ki je vozil Baruha, je ustavi
voz precej, ko je zapazil razbojnike; nekateri drugi so uprav obdelovali polja, ko so razbojniki ustavili Baruba, in ko je klical na pomoč, ni prišel ni niti eden; nekoliko sto korakov je bil redar, ki se pa tudi ni zganil na vpitje. Ko ga je slednjič okradeni oštel, xnu je rekel redar: „Saj me ti ne plačuješ, da bi te jaz moral varovati". Dalje velijo „Male Novine", da se dozdeva, kakor da bi bilo redarstvo nastavljeno nalašč, da varujejo razbojnike. — To vse piše oni časopis, katerega nam je označil naš rojak iz Srbije kot najzanesljivejši vir.
Bolgarija, — V Sredcu in drugih mestih so se vršile občinske volitve, pri katerih je zmagala na splošno vladna stranka.
—	Razprava proti Stambulnvim morilcem
—	oziroma morilcu, ker sta dva ubežala iz zapora — prične v kratkem. — Knez Ferdinand biva v Exinogradu.
Rusija. — Carska ruska dvojica je odpotovala iz Kodanja na Angleško v posete h kraljici. -— Ruski car je odlikoval dunajskega župana Strohbacha z redom sv. Stanislava 2. vrste. — Carskim odlokom so dobili ukor trije upravitelji moskovskega redarstva-, ker se je dokazalo v preiskavi, da so zanemarjali svojo dolžnost o priliki nesreče na Hodinskem polju. — Zunanjim ruskim ministrom bo baje imenovan dosedanji poslanec na Dunaju grof K a p n i s t. — S u v a 1 o v u je malo boljše. — „Ruski Invalid" poroča, da je degredovano 14 ruskih častnikov na proste vojske, ker so storili neke protizakonitosti v Podobni, hote osvetiti se za neko razžaljenje svojega tovariša. — Za ni-ženovgorodsko razstavo je potrosila ruska vlada 8,800.000 rubljev.
Raznoterosti.
*Boj mej hrvaškimi in madjarskimi vojaki — „Magyar Hirlap" in po njem razni drugi listi javljajo, da se je prošli mesec v Nevesinju v Hercegovini vnel ljut boj mej jednim bataljonom pešpolka št. 38 baron Mollinarj. pri katerem služijo sami Madjari, in mej jednim bataljonom pešpolka štev. 78 baron Šokčevič, v katerem služijo sami Hrvati. Madjarski list dolži seveda Hrvate, da so Madjare izzivali. Šele oboroženi vojaki so pretepajoče se tovariše razgnali in mnogi od njih so zapustili bojišče s krvavimi'glavami. V Brodu se govori, da so se sprli častniki obeh bataljonov in da je bil boj tako ljut, da je dal zapovednik Mollinaryevega polka trobiti alarm in z ostro nabitimi puškami streljati mej vojake Šokčevičevega polka. Štirje vojaki hrvaškega bataljona so obležali mrtvi. „Magyar Hirlap" priznava, da so govorice morda pretirane ter pravi, da se z vojaške strani varuje glede te dogodbe stroga tajnost, resnica pa je, da od tega dne iz Nevesinja ni prišla z vojaško pošto še nobena pošiljatev in da je bila „Bosnische Post" zaradi notice o tej stvari konfiskovana. „Obzor" pravi, da je mnogo roditeljev, katerih sinovi služijo pri hrvaškem polku, vprašalo pri vojnem zapo-vedništvu, kaj je na stvari, da pa ni nihče dobil odgovora.
*	Pretep v židovski sinagogi. — V
Maku na Ogerskem je sinagoga. Neko soboto po prepovedi se je, kakor navadno, rabin priporočal svojemu občinstvu, naj bi mu izplačalo vsaj del plače, katere že dolgo ni dobil. To pa ni ugajalo poslušalcem, mnogi so postal” nemirni, kašljali in kihali ter počeli moliti na glas, samo da ne bi ćuli rabinove prošnje. Nekateri so zahtevali miru, a naposled je nastal pretep. Gospe so hitele z galerije, da bi branile sorodnike, oziroma, da tudi one posežejo v preživahno razpravo. In razprava je bila tako živahna, da je krvavelo mnogo nosov.
*	Turški dvorni fotograf je visok dostojanstvenik in je jako upliven mož, ker ima ozke zveze z merodajnimi krogi. Dosedanji dvorni fotograf Abdulah-bej je svojo službo opravljal celih 20 let. Sedaj so ga vrgli v ječo, ker se je izkazalo, da je bil vohun ruske vlade. Sultanov dvor je silno razburjen, ne zaradi tajnosti, katere je izdal Abdulah-bej, nego ker se boje, da je Rusom izročil tudi — fotografije haremskih dam.
*	Nestanovitnost v ljubezni. — Advokat Novak v Clevelandu, rodom Avstrijec, se je oženil 1. 1880. z neko Nemko. Osem let je živel ž njo srečno, potem pa se je sprl in se dal ločiti od nje ter si izbral drugo ženo. Ta drugi zakon je trajal le štiri leta. V četrtem letu je Novaka prešinila novič ljubezen do prve žene. Dal se je od druge žene ločiti in se poročil zopet s prvo svojo ženo. Tretji zakon Novakov je trajal le 18 mesecev, po preteku teh mesecev se je ne-stanovitnež zopet ločil od svoje prve oziroma tretje žene in se pred nekaj tedni poročil s svojo drugo ženo!
*	Amerikanaka. — Minister B r o w n je imel opraviti v neki hiši v Filadelfiji. Svoj dežnik je pustil v predsobju z lističem: „Ta dežnik ima lastnost „akrobata", kateri zamore deliti udarce za 250 konjskih moči. Jaz se vrnem v treh minutah". — Ko je zvršil svoj posel in se je vrnil naš minister, dežnika ni bilo nikjer. Našel je listek z napisom: „Ta listek je pustil brzohodec, ki v jedni uri igraje se preteče 20 milj. — Jaz se ne vrnem več".
*	Ponesrečena avstrijska ekspedicija.
Prebivalci otoka Gvadalcanar so napadli mornarje avstrijske vojne ladije „Albatros" in ubili štiri osebe. Ladija „Albatros" je bila na potu okolu sveta. S to ladijo se je vozil tudi geolog baron Foulon. Njega, kadeta de Beauforta in dva mornarja (oba Hrvata) so ubili prebivalci otoka Gvadalcanar. Mornarji so pregnali napadalce s puškami. Otok Gvadalcanar, čigar prebivalci so kanibali, kateri so že pojedli najraznovrstnejše misijonarje, katoliške in protestantske, leži v Tihem Oceanu in spada mej Salamonske otoke. Ubiti baron Foullon - Norbek je bil znan strokovnjak in šef geolog pri drž. geološkem zavodu.
*	Carigrajske dogodbe. — Čudne reči se gode v prestolnem mestu turškega carstva. Pobijanje Armencev še vedno ni prenehalo. Vsak Turek misli, da stori Allahu dopadljivo delo, ako razkolje krivovernemu Armencu glavo, in se ravna po tem prepričanju. O tem, kaj se godi v cesarskih zaporih, ki so vsi prenapolnjeni z Armenci, se gotovega nič ne ve, ali celo goreči prijatelji Turčije priznavajo, da se gode grozne reči. Jetniki ne dobe nič hrane, če jim je ne prineso njih sorodniki in če ti prej ne podkupijo paznikov. Mnogo jetnikov je že umrlo gladu. Tiste, ki jokajo ali vpijejo, pobijejo pazniki kakor pse. Kadar pripelje policija novih jetnikov, jih zapro toliko, kolikor je prostora, ostale pobijejo, ne vprašaje, so li krivi ali nedolžni. Zaprta dekleta se prodajo v turške hareme, nelepe žene pa kot sužnje.
*	Praktični razbojniki. — V Seresu so razbojniki prijeli brata avstrijskega konzula, imovitega trgovca Demetra Zlatka, ter ga odpeljali v gore. Pisali so konzulu, naj jim pošlje 100.000 gld. odkupnine, sicer da umore ujetega trgovca.
*	Ujeti dinamitardi. — Angleška policija se je že nekaj tednov sem na vso moč trudila, zaslediti neke anarhiste, o katerih je čula, da nameravajo uprizoriti velik atentat. Posrečilo seje zapreti šOri jako nevarne osebe, irske fenjce, kateri so že večkrat operirali z dinamitnimi bombami in so imeli sedaj v Ant\verpenu celo tovarno za izdelovanje di-namitnih bomb. Pri njih so našli mnogo denarja. Sumilo se je iz začetka, da so ti anarhisti nameravali atentat na ruskega carja, a preiskava je dognala, da to ni bil njih namen, nego da so holeli provzročiti več eksplozij v Londonu in če mogoče ubiti angleško kraljico. Umeje se ob sebi, da je obudilo razkritje te zarote velikansko senzacijo.
Narodno gospodarstvo.
Sadjcrejci pozor! — Sadje se je do zdaj prav dobro prodajalo in lepi novci so za nje prišli v deželo. Pa tudi zimsko sadje ne bo po ceni. Tako sodimo po tržnih poročilih, katera smo prejeli iz Virtemberškega, glavne sadorodne dežele na Nemškem. Tam so pridelali letos prav malo mostnega sadja
in plačujejo že zdaj v nadrobni kupčiji od dreves odpadlo sadje (jabolka, hruške) po 8*80 do 10 mark, to je 5 gld. 20 kr. do 6 gld. kvinta). Z ozirom na slabo vinsko letino je zanesljivo pričakovati, da cene še znatno porastejo godnemu zimskemu sadju. Zato je naše c. kr. kmetijsko društvo v najbolj razširjenih virtemberških listih objavilo, da je na Goriškem, zlasti v gorskih okrajih, mnogo moštnega sadja na prodaj in da je ono pripravljeno dati o tem bolj natančna pojasnila. Ker se je nadejati, da se oglasijo virtem-berški kupci, ali da pošljejo celo svoje agente po naše sadje, svetujemo našim sadjerejeem, naj ne zametajo svojega sadnega pridelka po ničevih cenah, ampak naj še nekoliko počakajo in naj pri trganju boljših sadnih vrst, previdno in skrbno ravnajo z sadjem, ker je za namizno sadje pričakovati še lepših cen, kakor za moštno. —
*	Vinogradniki, pozor! — Na podlagi novega zakona o elementarnih škodah (od 12. julija 1890., drž. zak. 1. štev. 118), morejo oni vinogradniki, kojim je peronospora provzročila škode na vinogradih, zahtevati znižanje letne kvote zemljiščnega davka in sicer:
25% davka, ako se je pogubilo do polovice pridelka;
50%, ako je škode med polovico in tri četrt pridelka;
75 %, ako je uničenih tri četrtine ali več vsega pridelka;
100%, ako je izgubljen ves pridelek dotične katastralne parcele.
Ker so, žal, tudi letos vsled peronospore celi kraji naših vinogradov skoro popolnoma ob trgatev, in ker je z druge strani jako mnogo takih parcel, ki so ob preko polovico pridelka, umestno je, da opozorimo na obstoj in na določbe novega zakona. Pripomniti je še, da je treba take prijave storiti ali ustno, ali pismeno, ali v svojem imenu, ali v imenu raznih združenih posestnikov, in da so pismene prijave svobodne koleka. Naj-jednostavniše pa bi bilo, ako bi dotične občine prijavile škodo v imenu upravljencev naravnost c. kr. okr. glavarstvu, koje bode službeno postopalo glede zahtevanega opušta.
*	Hlajenje kleti. — Pri prezračevanju kleti se mnogokaj zakrivi. Namen je le, da klet ohranimo hladno in suho; večkrat se pa vsled občne zmote baš nasprotno doseže, klet postane namreč topla in mokra. Hladilni prostor se sme le tedaj prezračevati, kadar je vnanji zrak hladnejši ali vsaj ne mnogo toplejši nego notranji. Kolikor gorkejši je zrak, toliko več vlage ima v sebi, tem mr-zlejši postane, tem bolj se ta vlaga zgosti in sesede. Ge hladilno klet gorkega dne prezračujemo, zdi se nam vnanji zrak, dokler vleče v klet, hladan; a kadar'jo napolni, shladi ga šele notranji zrak, s katerim se pomeša, prav do dobra, vlaga se zgosti in sesede, in kmalu teče po stenah; klet postane zaradi tega vlažna in kmalu tudi zadulila. Da se temu izognemo, moramo okna le P° noči odpirati, in sicer, kolikor mogoče, pozno. Ni se bati, da je ponočni zrak škodljiv; je ravno tako čist kakor opoludanski in mnogo bolj suh. Prodno izide solnce, moramo okna zapreti, in po dnevi naj bodo zaprta in za-grnena. Ge je zrak v kleti vlažen, lahko ga usušimo, če ravno kuhanega apna v odprti posodi vanjo postavimo, kajti tako apno močno vlago na se vleče.
*	Kako dobiš kuinarnc pečke za
seme? — Izberi najlepše kumare druzega nastavka na steblih in položi jih na kosce opeke. Ko so rumeni, jih potrgaj. Potem J1 1 oberi na suhem zračnem kraji, da še dozoie. Nato vzemi ven sredico s pečkami in den je v skledo in čez 4 do 6 dni očisti pe ^ z izpiranjem na situ. Dobre pečke Pa<^ej0 • vodi na dno. Te se hitro posuše na s0 z drgnenjem se spravijo narazen, P0^!11	,
pa shranijo. Kalivost ohranijo po pet ali s včasih še celo po več let.
Za kratek čas.
V cerkvi. — V neki gorski vasi so si o _ ve orgije. Proti koncu prve slovesne maše * ^ mi orgijami je.neki mladenič v cerkvi nn ^ vriskal; ko so ga vprašali, zakaj je v ceik
zavriskal, se krepko odreže: „Vse je piščalo, vse je čvrtelo, mene je korajža prijela, pa sem zavriščal".
L. B-r.
Vzgled, kako si naša mladina ohrani znanje, ko ostavi ljudsko šolo :
V lago ro dna gospica Ro Za lija štuBil V Ajdoščini Služabnica V Oštariji in Koftarije. — Ko sem naslovljenci pohvalil pošiljavca onega pisma, da zna dobro pisati, mi dobrovoljno pritrdi: „ja, ja, saj je hodil v šolo“.	Fr. Kalin.
I. Stol p.
(Poslal Fr. Vogrič v Gorici.)
Postavite na mesto črk besede, ki pomenjajo : 1) črka, 2) možko ime, 3) žensko ime, 4) riba, 5) lirska oblika, 6) ujetnik, 7) duhovnik, 8) drevo, 9) Bora, 10) žaloigra, 11) rastlina, 12) ptič, 13) ženski imeni, 14) a) pisatelj, b) pesnik.
a
a	a	a
a	a	a
a	a	i
b	c	c	c	č
č	č	e	e	č
e	e	e	e	g
g	g	i	i	i
i	i	i	i	j	j	k
k	k	1	1	1	tn	m
m	m	n	n	o	o	o
o	o	p	r	r	r	r
rrrsssš t ttt tttuuuuuvvz
(Srednja vrsta od zgori doli da ime in priimek slovečega pesnika.)
II.
(Poslal J. Kuštrin v Rakovcu.) a	a	a	a	a
a	a	a	k	k
1	n	n	o	o
o	r	r	r	s
t	t	t	v	v
Postavite gornje črke tako, da se bo čitalo v o-do ravno in navpik od zgoraj doli: 1. vrsta del rastline, 2. vrsta del zemljišča blizo hiše, 3. vrsta, svet, po katerem voda ne teče, 4. vrsta piča za živino, o. vrsta kraj na Primorskem.
[Rešitev in imena rešilcev prihodnjič].
res!“, da sem namreč: odpustil g. Severja brez, da sem mu hotel plačati postavno odpravnino.
Res pa je, da sem ponujal g. S. mesečno odpravnino z mesečno plačo — po odbitku mojih terjatev — in z opazko, da sem mu pripravljen plačati še večo odpravnino, ako mu bo ista priznana — a g. Sever ni hotel sprejeti denarja, šel je iskati svojo pravico — in jaz tudi svojo.
Ne odgovarja resnici navod v isti številki pod naslovom „dvojna mera", da sem jaz nasprotnik Slovencev — to se mi ne more dokazati, kajti moje 27-letuo trgovanje se Slovenci govori drugače, jaz spoštujem vsako narodnost, ker tako zahteva moja kupčija in radi tega nimam vzroka nasprotovati najmanj Slovencem. V tem pogledu me poznajo vsi, ki so kdaj z menoj kupčevali, me pozna ljudstvo v vseh krajih — zna, da Može ni bil in ni nasprotnik, oziroma sovražnik Slovencev.
Vsi napadi na mojo tvrdko so bili tedaj le prenagljeni in so prišli v zvezo z takimi dejstvi, katere nisem imel nikoli na mislih in radi tega upam, da si slavno občinstvo reč trezno razsodi.
Toliko v moje opravičevanje in v pojasnilo onim, ki niso reč hladnokrvno tolmačili.
V	nadeji, da slavno uredništvo sprejme te vrstice kot nepristransko opravičevanje, be-Iježim se z posebnim spoštovanjem,
V	Gorici, 22. sept. 1890.
G. Moše trgovec v Kaštelu.
Loterijske številke.
12. septembra:
Tržne cene.
za 100 kilov
Kava: Santos		. . .gld.	132-— do 140"—
Sandomingo . .		160- - „
Java			160- - „ 164"—
Cejlon			185-— „
Moka			192-— „	—
Sladkor			36-'/j „	37-—
Speli			52- - „	56--
Petrolij v sodu ....		IS'*/« „
v zaboju . . .		610 „ —
Maslo surovo			64- - „	66-—
kuhano 			80-- „
Muka: (Majdičeva);
št. 0	gld.	13 50,	št.	1	gl d.	13-30,	št.	2	gld.	13-—,
„ 3	„	12 60,	„	4 „	12-10,	„	5 „	11-30,
št. 6 gld. 10-50, št. 7 gld. 8-70 Ogerska:
št. 0	gld.	13-40,	št.	1	gld.	12-90,	št.	2	gld.	12-50,
„ 3	„	12-20,	„	4	„	11-70,	„	5 „	11-20,
št. 6 gld. 9-90, št. 7 gld. 8'50
Otrobi debele...................gld. 4-60 do 4-70
drobne.................„ 4'60 „ —.—
Turšiča navadna.................„ 5.50 „ 6-40
Oves...............'............7. — , .--------
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam.
Pismena vprašanja pod „9132", Gradec, poste restante.	32, 25—25
Za mlekarje in gospodarje!
Tvrdka G. Ferd. Resberg v Gorici je spravila v trgovino novo vrst moke za rejenje živine, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci in mlekarji. Ta	s. 123 8—7
Rešitve nalog v zadnjem „Primorcu".
I. Kri ž. osa dva r	e	n
p	o	r	o	t	n	i	k	i
f er d in and f rancosko b	i	č
g	r	k
kit a	1	i
r	i	s
a	n	a
neme i arzen i k e	1	e	k	t	r	i	k	a
nasprotnik i madridduna j Rešitev se torej glasi: Sveti Ciril in Metod. Rešilca Franjo Vogrič v Gorici, Alojzij Hrovat v Dobravljah.
II. d e m a n t.
k
m a h požar k a ž i pot čopka b o r t
Poslan o.*)
Slavno uredništvo „Soče" in „P r i m o r c a"
v Gorici.
. Prosim slavnoisto, naj blagovoli spre-jeti v čislani številki obeh časopisov sledeči popravek:
Ne odgovarja resnici, kar je pi-Sala „Soča" v 35. štev. z dne 28. avgusta b, da sem jaz odpustil iz službe g. Severja radi reči, ki se je zgodila pred kavarno „Tm-Periale" in sploh radi tega, kar se je o tem Plsalo. Resnica je nasprotno, da sem odpustil g. S. dva dni prej nego sem to 'otel storiti in sicer le radi tega, ker se)rn bil že sit raznih rečij, ki so mi priha-Ja*e do ušes, v kolikor se je dostajalo njegove osebe in sploh, ker sem ga nameraval zamenjati z drugim Slovencem. To sem tudi storil, danes je na njegovem mestu drugi lovenec zraven treh drugih, kateri so tudi v nioji prodajalnici.
Ne odgovarja resnici trditev v „Pri-^iorcu" st. 18. z dne 1. sept. t. 1., v kolikor 0 dostaja navoda v vestici „Lepi tovariši
orf ^ aei*tavke pod tem naslovom je uredniAtvo
__'-"joorno U toliko, kolikor nalaga tiskovni zakon
°P-ur.
Trst
Line
83 79 72 27 41 44 66 20 88	3
19. septembra:
Gradec
Dunaj
61 77 25 63 83 68 88 10 47 24
26. septembra:
Trst
Line
58	1 42 71 28
30 87 85 33 40
Inomost....................-13 72 42 34 10
CENIK
mlinov „Erste Ofen-Pester Dampfmiihlen".
Yia Cappuocini N. 11,
(v bivši tovarni sladkorja).
Pšenični greš N. B tl. 14-20 14-—
Pšenična moka
C
0
1
2
3
4
5
6 7
13-70 13-30 12-90 12-50 12-— 11-50 10-90 9-40
5 *	22
if-3 ' =
*?r-Vi
s.:ii
|! i
?l!f
debele a fl. 4'75, , domača tl. 6- -.
Pšenične otrobi drobne a II. 4'55 -zob a 11. 7-—, turšica ogerska 11. 5’
Sol, turšična moka in drugi pridelki.
Za več ko 25 stotov (kviiitalov) po sporazuniljenji.
Zalog-a pridelkov iz Monastera.
Riž mutico La a tl. 24 za 100 kg.
»»	n	II.a	„ ,, 22 ,,	,,	,,
ii	n	IH.a ,, 19 ,,	,,	,,
in ceneje vrste od drugih tovarn.
Vino za domačo rabo v sodčkih po 56 litrov: po 14, 16, 18, 20 in 24 kr. liter.
jpVr- Vse brez zaveze.
Josip Črnigoj
mizar v ulici del Bosco se priporoča rojakom v Gorici in na deželi za vsakovrstna mizarska in tapecirarska dela. 63 (c. 1.)
Dunajska borza 26. septembra 1896. Skupili državni dolg v notah . . .101 gld. 45				kr.
Skupni državni dolg v srebru .	. . 101		55	
Avstrijska zlata renta ....			30	
Avstrijska kronska renta 4%	. . 101		15	
Ogerska zlata renta 4 % . . .	. . 122		05	
Ogerska kronska renta 4% . .	. . 99		05	
Avstro-ogerske bančne delnice	. . 951		—	
Kreditne delnice		. . 368		—	
London vista		. . 119		95	
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58			85	
20 mark		. . 11		74	.
20 frankov				54 </,	
Italijanske lire		. . 44		30	
G. kr. cekini		. .	5	»	68	»
moka za pitanje
je pripoznana po c. kr. kmetijskem po-skušališču v Gorici kot izborno sredstvo za rejenje in jo priporoča odjemnikom radi svoje redilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka.
Moka za pitanje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapečaćenih Žakljih od 50 kg. po 3 gld. pri tvrdki
J. Kaučič v Gorici
na Kornju ter pri tvrdki G. Ferd. Resberg v Gorici v stari cukrarni v kapucinski ulici.	p[ 53 7_3
France Toroš,
mizarski mojster v Medani
šteje si v čast javiti slavnemu občinstvu na deželi, da ima svojo delavnico in zalogo različnih mizarskih izdelkov v Medani. Zagotavlja točno postrežbo izvršenih izdelkov ter sprejema vsakovrstna naročila te stroke, po zmernej S. 168 3—2	ceni.	P. 62 2—i
Odvetnik
dr. Camillo vitez Egger
je preložil z dnem 1. avgusta t. 1. svojo pisarno v Baumanno-yo hišo v Gosposki ulici št. 7. prvo s. 137 6—6 nadstropje. p. 57 6-3
S. 103 10-9 IZDELOVANJE R 4-5 12—3
strojev in priprav vseh vrst Ivan Schindler, Dunaj-Himberg. Priprave in stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarnarje, gostilničarje, mesarje, sladčičarje, barvarje, sedlarje, tapecirarje itd., kakor tudi za domače gospodarstvo — vse po najnižjih tovarniških cenah.
Ceniki v slovenskem jeziku in z nad 300 podobami gratis in franke. Obračati se je naravnost na Johann Schindler, Wien-Himberg.
Oglas.
Podpisani si štejejo v čast naznaniti slavnemu občinstvu, da jim je dovolilo visoko e. kr. namestništvo z odlokom z dne 26. januarija 1896. št. 20.987, da smejo vršiti pogrebno podjetje v mestu Gorici pvd imenom
Nuava impresa pompe Funebri
(Novo podjetje zn pogrebe).
V	svesti si resnega vodstva tekega podjetja z ono točnostjo, katera se zahteva od cenj. naročnikov in od mestnega podjetja z zmernimi zahtevami, nadejajo se podpisani, da bodo mogli zadovoljiti vse one, ki jih bodo počastili z naročili, v sedežu podjetja v glediščni ulici (visi Teatru št. 8.
V	Gorici, 29. septembra 1896.
Ziani Alojzij — Gali Karol
s. 170 2—1	Jer p in Ivan. p. 65 2—1
Išče se sposobna oseba kot
sluga ali oskrbnik
ki zna slovenski in vsaj nekaj italijanski. Pismene ponudbe pod „sluga" ali „oskrbnik" upravništvu našega lista.
•S. 1G9 2-1	P. 64.

Gj/^lhrdin^
je kot	(L-
primes k bobovi kavi
edlro zdrava
kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 25 kr.
Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom
Kathreiner
Ozki ulici (via Stretta) št. 1 v Gorici priporofa-
škropilnice proli peronospori (ponovljene po Vennorelovi sestavi) iz trdega in svitlega bakra priprosto sestavljene. Zalistke (valvole) se lahko premenja. Cena je zelo nizka. Popravlja druge škropilnice, Spre-jemlje naročila za druga kleparska dela. Postreže pošteno in solidno.	62, 3.
Strugarska delavnica
Andreja Reja v Pedgori
priporoča se
za vsakovrstna strugarska dela, kakor: čolne, kroglje za igre, noge za mize, omare, skrinje itd.
Postreže po ceni in izdeluje dobro. Priporoča se rojakom v Gorici in na deželi.
5)om\cel\ \>*}CoYm\xux
na glavnem trgu v nekdanji Pallovi hiši priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino jedilnega blaga in domačih, zunanjih pridelkov,
n. pr. sladkor, kavo, riž, olje, moko in druge reči, dalje petrolij ter raznovrstne
sveče za cerkve in pogrebe. 68 3
Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne.
Prodaja
STEINFELDSKO PIVO,
vino in žganje *
M. Brass, v Gorici na Kornu
8	(v bivši Reicliovi hiši).
nikllgjF- Kadi dobička na sadju in vinu!
STISKALNICE
za sadni mošt za vino iz grozdja
z vedno delujočim dvojnatim pritiskalom in ravnalom tlačilne moči „Hercules* z jamstvom največje vsposobljenosti za delo do 20o/0 veča nego pri drugili stiskalnicah.
Mlini za sadje in grozdje
Robkači za grozdje. — Popolne inoštarne stoječe in vozne.
Stiskalnice za sok, mlini za pripravljanje malinovca in drugih sadnih sokov.
Sušilnice za sadje in zeleujad, stroji za olupljevanje in rezanje sadja.
Najnovejše samodelujoče patentovane trtne in cvetlične škropilnice „Syphonia“ Izdelujejo irl razpošiljajo pod jamstvom
kot posebnost najnoveje, najizvrslneje, najtrajneje, pripoznano najbolje sestave
P H. M A Y F A R T H & Co.
c. kr. jedino priv.
TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV, LIVARNA IN FUŽINA NA PAR.
Dunaj, II. Taborstrasse 76.
50 10-2 Odlikovan z 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami.
(21®^ Obsežni popisi in mnogobrojne priznainice zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo.
Slovanski obrtniki in trgovci.
|	Franjo Jakil	|
▲ Tovarnar kož v Rupi a
V	zaloga v Gorici Raštel 9. ▼
◄»►Ob-
Lončar Alojz Černe
v Kobaridu izdeluje vsakovrstne | , lončene peči in modovnice za 11
ognjišča po najnovejših uzordh. I čevljar v Semeniški ulici št. 4 se . Gene so nizke in dobro blago, j B priporoča Slovencem v Gorici in ■ Prevzame ludi stavbinske okrase T v okolici za blagohotna naročila. ▼ po doposlanili načrtih.
$
ANTON OBIDIČ |
mma
Gostilničar Ivan Lisjak
• pri „Rajhu* št. 5. na Kornu, priporoča svojo S gostilno: vino belo vipavsko in briško, teran H kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe iz-S vrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino.
Gene primerne.	x
MBBBMMflBBMBBttBBMlGEBEBBraM«!
Trgovec z vinom Anton čoš,
• v Nunski ulici, v Gorici (gostilna pri „belem 9 zajcu*) priporoča bogato zalogo vsakovrstnega S belega in črnega vina v sodčkih od 56 1. naprej,
■ katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, 20.
8	Cene zmerne, poštena postrežba.
»BBBBMMBCBCBBflMMBCi
Fotograf A. Jerkič«*
na Travniku
<v>
priporoča svoj fotografični <► zavod zavednim Slovencem na jr Goriškem.
IVAN DEKLEVA
veletržcc z vinom,
<4^ ima v svojih zalogah vseh vrst domačih in istrskih vin. Cene zmerne.
4444444*44*44*4***4?
Pek Karol Drašček^
priporoča
pekarijo v Riva Corno 4
in podružno prodajalnico kruha
v Semeniški ulici 2.
Goriškem.	.. ^	v »emcmski ulici Z. o
Bf??f?t???????W?f?f&	BW?WTW?W??4tl5
••••••••••••••••••••••••••••t
Svečar J. Kopač v Gorici
Solkanska ulica 9	®
priporoča pristne čebelno-voščene sveče S kg po gld. 2'45. Za pristnost jamči s 1000 kron. 4 Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga £ kadil za cerkve po gld. U20, 1 gld., ter 50 kr. kg. S • Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije.
•i
H
••••••«••04
Hi
v Gosposki ulici štv. 23	r..t___
4	priporoča	4 4 K0^°bu*
A svojo trgovino raznih jedilnih A I • Vino bel T potrebščin. Postrežba točna. Y ! 4 Kuhinja
•◄►•*«►<
Anton Koren
Gosposka ulica 4	^
® priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno a. ® blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. ^
v Ozki ulici 8
♦
♦
Trgovec z vinom Ant. Pečenko •
Vrtna ulica štv. 8.	J
priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej • pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, • briških in istrskih vinogradov. — Cene zmerne, 2 postrežba točna.	®
2BP— Za pristnost vina jamči.	®
!••••••••••••••••••••••••••••«•• ••••«••••••••••••«••••••••••••••
-«t> <*■	-«►	<►	O O- O -<► -<►	-«■
Anton Kuštrin	a 4 Gostilničar Ivan Reja 4 ▲	Usnjar Franc Bensa 4
▼ v Gosposki ulici štv. 23 T ' • priporoča svojo gostilno „pri ® i ▼
za vojašnico štv. 7.
Vino belo in črno prve vrste.
Kuhinja dobra. Cene zmerne. _ ,	, ____________j—j —
Tovarna piva Fr. Wanek	t:
S	na Goriščeku	a
| priporoča svojo zalogo goriškega piva. $
A4****«*44******«****)» »>*******44**##*A44A* v********************v 46	99* 46	‘B* 46	^4*
«	Andrej Čermelj	> + Klobučar Anion Eoll a «	Andrej Jakil
l .	. »a Kornu	* *	. v Semeniški ulici » « Tovarnar kož v Rupi £
Jj priporoča svojo zalogo razno- £ priporoča svojo bogato zalogo	i*
A vrstnega j edi 1 n e ga bi aga.—	4> klobukov in kap ter gostilnico : 4$	P- M*ren.	<♦
♦	Postrežba vestna.	* ♦ preskrbljeno z izborn. vini. j ^ Prodajalnica na Kornu v Gorici. ^
j,v^«v*#««****vv*vv***4	**********************
Piipiriiicii Antona Jeretiča f ^ Sannig & Dekleva f
^ v Semeniški ulici in zn veliko vojašnico	3jj glavna zaloga koles „Sivift* v ulici Fran Josipa |$
J| priporoča vse izdelke, ki spadajo v š o 1 s k o in ^ št. 4. Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev ^ ? pisarniško stroko, kakor peresa, svinč- S? ^ itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles £ •ji	nike, papir, knjižice itd.	3| in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. |S
JO S. VINDYS
tovarna strojev in livarna
Praha - Smichov, VinohradskA ulica št. 94*
priporoča
IP3P** patentne stočilne stroje
brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem
steklenic,	_
SE«®- ZRAČNE TLAČILKE
(lastna iznajdba)
povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, čistila za niče, zamašilke in kaprovalka steklenic, tlačilko, parn tili in zaklopnico vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali že najmanjšega do največjega obsega.
SiBr- Ceniki na zahtevo brezplačno. -WJI