oA
d
r:
:f!|
ji d aF
ibi^
no»:
Il5%
(plC'
-n
iav'
Iskra
GLas|lo delovnega kolektiva sozd iskra
Številka 11 — Leto XXI — 20. marec 1982
Naj večja izvozna stimulacija Proizvodno delo
Ko ugotavljamo, da je bilo lansko leto za naše celotno gospodarstvo izredno težko, potem ni nič čudnega, če so vsakovrstne težave pestile tadi posamezne TOZD in marsikatera TOZD, ki je bila doslej uspešna, se je znašla celo v izgubah. Takšen primer je Iskrina tovarna elektromotoijev v Železnikih, kije v lanskem letu prigospodarila 14.641.851 din izgube. V tovarni poudaij^o, da jih glede na težave, ki so bile skozi vse lansko leto z oskrbo z domačim materialom in v zadnjih štirih mesecih še s kooperacijskim, takšen rezultat niti ni presenetil in so bili nanj tudi pripravljeni. Zaradi razmeroma ugodnih rezultatov iz prejšnjih let pa so v tovarni to izgubo pokrili sami s svojim rezervnim skladom. In prav ta dejstva so nas napotila k direktorju tovarne Tonetu Rakovcu, da bi od njega kaj več izvedeli o problemih, težavah pa tudi perspektivah te, sicer uspešne, Iskrine tovarne.
Vašo tovarno in seveda ne samo 3X0> tarejo številni problemi. Na mestu je zagotovo problem ko-
l >>Najhujši problem, predvsem z dogodkovnega stališča, so kooperacije, problem pa devizne partici-Pacije, potem pa je tu še uvoženi ma-erial, oz. neredni prilivi iz našega iz-oza vi. 1981 in prvih mesecih letoš-^®ga leta. Sledi problem izvoza in re-u*tati zadnje investicije, ki je bila °nčana v lanskem letu.
Ce najprej obravnavamo koopera-'Je: mi imamo že petnajst let dve ooperaciji, to sta Girmi v Italiji in raun v Nemčiji. Zadnjih sedem let pa jmamo tri nove kooperacije - AEG v emčiji - sesalniki, EBH - Merkuria .raga, s katero imamo tudi koopera-'jsko pogodbo na sesalnih enotah in Pa manjša kooperacija, kjer gre za mo-t0.rje. To so mednarodne koopera-jdjske pogodbe, kjer naša tovarna slovi °t enakopraven partner.
Tu gre za visoko tehnološko raven T to so sesalne turbine, kjer sta motor ^ turbina ter motor in sesalec (danes Podstavlja ta motor v Evropi konico valitete in tehnologije na tem Področju). V teh kooperacijah nasto-Pamo kot enakopraven partner in je d* tovarna v zadnjem času vkoope-acJjsko proizvodnjo veliko vložila s P°dporo družbe.
, C e teh kooperacij ne bi bilo, akšnih količin elektromotorjev na 1 goslovanskem trgu sploh ne bi mogli Prodati. In če bi jih prodali na jugo-ovanskem trgu, bi bil le-ta dohod-ovno zanimiv, medtem ko mora v Voz 3 milijone motorjev zato, ker jih ,a jugoslovanskem trgu ni moč pro-..at*' Kupcev trenutno zanje nimamo,
Pa iščemo v tujini in nekaj smo Pu že dobili, vendar vsi več ali manj P°vprašujejo, oz. zahtevajo nek kooperacijski odnos na tem področju, rav gotovo je vsak zunanji partner 00y zainteresiran za kooperacijo, ker
v tem primeru tudi sam dobi menjavo, proda na jugoslovanskem trgu nek svoj artikel, za katerega je zainteresiran. Pri takšnih kooperacijah pa se tudi na tak način vnaša nova, bolj zahtevna in kvalitetna tehnologija.
Mi smo bili za leto 1981 prisiljeni zmanjšati to kooperacijo in smo jo zato dosegli 80 %, kar je tudi osnova za izpad dohodka v 1. 1981. Mi smo na ta način sicer zelo povečali čisti izvoz in sicer prek 200 % glede na 1. 1980, vendar je bilo to dohodkovno slabše.
Za leto 1982 smo se dogovorili za povečevanje čistega izvoza na takšno raven kot leta 1981 in 1980, to je okrog 100, oz. 200 % v strukturi, da pa obdržimo kooperacijo na ravni iz leta 1981. Vendar v prvih mesecih k
1981	kljub obljubam vseh republiških organov, da bodo kooperacije v 1.
1982	veljale na ravni 1. 1981, se v prvih mesecih le-te močno podirajo.
nemoteno
Mi smo za 1. 1981 dobili približno 60-70 % zahtevanih potreb po uvozu in glede kooperacije tako, da niti eno niti drugo ne teče tako kot smo se dogovorUi.
Neprijetno pri tem pa je dejstvo, da tako družba kot Iskra delita to kvoto na uvožene materiale, ne glede na kooperacijo in ne glede na čisti uvoz na temelju uvoza 1. 1981. Vendar sta se Slovenija in Iskra odločili — Iskra na osnovi kriterijev, ki veljajo v Sloveniji — le za 50 % deleža za delitev kvote v 1. 1982 na osnovi uvoza v lanskem letu, ne pa izvoza. Izvoz ima na tem področju kriterij samo 20 %. Tukaj pa smo tudi prizadeti. Če bi bil kriterij -koliko je kdo povečal izvoz vi. 1981, potem bi mi v 1. 1982 imeli toliko devizne kvote, kolikor jo tudi potrebujemo. Po sedanjem kriteriju pa je 50 % uvoz, 20 % izvoz in 30 % kooperacije • v okviru menjave lani. To se nam zdi katastrofalna delitev, s katero se ne moremo strinjati in odtod tudi izreden padec proizvodnje v Železnikih.
Q kooperacijah ne bi več govoril, ker mislim, da bo tukaj družba morala nekaj storiti. Imamo nekaj kooperacij in trenutno ne moremo biti brez njih. Mi lahko to zasučemo v nekaj letih, nikakor pa ne v nekaj mesecih, kot to terja trenutno stanje.“
In kako je z deviznimi participacijami domačim dobaviteljem reprodukcijskega materiala?
„Drugo težko breme naše tovarne so devizne soudeležbe. Naša tovarna potrebuje tri težke bazične materiale, to je železo, baker in aluminij, za vse (Nadaljevanje na 2. strani)
# Z NAŠIH VOLIŠČ • Z NAŠIH VOLIŠČ« Z NAŠIH VOLIŠČ
Z volitev v TOZD Magneti.
• ■ e s .	a —t.m. delo potekalo brez zastojev, saj
W OI |TXZ6	11	t* so ponekod delo praktično na voliščih
opravili že dopoldne. Visok odstotek
v
tradicionalno
posvetovanje
Tradicionalno delovno posvetovanje predstavnikov samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih organov SOZD Iskra bo v soboto, 27. marca 1982, s pričetkom ob 9. v PPC na Trgu
revolucije, klet 2.
9 Program posvetovanja:
l poslovanja icze za le'
v letu 1981
eto 1982 z
~~ ocena ]
~ prognoze nalogami Anton Stipanič, predsednik KPO)
11.30 ~~ odmor 11.00
~ informacija o varstvu samoupravnih pravic po analizi družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS (Pavle Gantar, pomočnik predsednika KPO)
Gradivo je bilo objavljeno v Skupščinskem poročevalcu št. 4/82.
11.30
- razprava.
Volitve v Industriji elementov so letos temeljito pripravili. Že pri evidentiranju kandidatov za delegate so skrbno izbrali ustrezne člane kolektivov. Za samoupravne interesne skupnosti so skušali poiskati primerne kandidate, ki bi že s svojim profilom obvladali bodoče delegatsko delo tudi po strokovni strani. Tudi zastopanje mladine in žensk so imeli ves čas pred očmi tako, da so bili kandidati enakomerno zastopani iz vseh sredin. Na povemo tudi to, da delo pred volit vami ni bilo niti lahko, niti enostavno Na 20 voliščih pa je v četrtek, 11
volivcev je potrdil zavzetost in zanimanje za delegate in delegacije v SIS. Izvoljeni so torej sprejeli tudi obveznost, da bodo to zaupanje po najboljših močeh izpolnili.
Hkrati z volitvami v samoupravne organe in delegacije SIS je potekal tudi referendum o spremembah samoupravnih splošnih aktov v IEZE. Referendum je uspel v celoti v vseh •TOZD. Glasovali so za prilagoditev nekaterim predpisom Zakona o združenem delu in najnovejšim spremembam primernim za boljše delo.
To je skupinski posnetek smučarjev SOZD Elkom in SOZD Iskra, ki so se v nedeljo 14. marca v veleslalomu pomerili na Arehu na Pohorju. Posnetek je nastal pred gostiščem v Limbušu, kjer je bila razglasitev rezultatov. Zapis o srečanju je na zadnji strani.
Kako je z uresničevanjem pravic dela
Preobrazbo podjetij v organizacije združenega dela smo v naši družbi seveda že speljali. Morda smo sicer vse prevečkrat vzeli to kot še en predpis več — in stvar je bila opravljena. Težje pa je v tem v praksi, kjer je vsak dan treba uresničevati pravice dela v okviru družbenih sredstev. Tu gre namreč za vprašanje, kakšna naj bi bila dejansko samoupravna odgovornost in kako dejansko potekajo dohodkovni odnosi v TOZD in DO. Zaradi teh in takih vprašanj pa je potrebno, da o tem razpravljamo vedno znova,bodisi iz ugotovitev republiškega pravobranilca samoupravljanja, bodisi na strokovnih sestankih in posvetovanjih — in seveda da o tem pišemo tudi v našem glasilu, kot
odmev na to, kar razpravljamo znotraj naše SOZD.
Poudariti velja že na začetku, daje DO vse prepogosto preveč le mehanični TOZD. Seveda se po eni strani moramo varovati izolacije, gledanja samo na lastno TOZD, kot tudi neke nasprotne, centralizirano poenotene povezave brez zadostne samostojnosti in pobude iz baze. Če bomo namreč osvetlili vprašanje, kje so viri proizvodnje in kako pritekajo prihodki, kam se stekajo dohodki, bomo verjetno prišli do še najbolj pravih organizacijskih razjasnitev. Bežanje v proračun ali pasivno zatekanje navzgor pa je vselej slabo in je znamenje premajhne proizvodnosti same delovne organizacije (oz. delovne enote), pa tudi bojazni, da sami še ne
(Nadaljevanje na 2. strani)
r
Na volišču v Polprevodnikih.
PRED IX. KONGRESOM ZKS
Vzpodbuda za večji izvoz
Pri uveljavljanju odgovornosti delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela za urejanje ekonomskih odnosov s tujino in medsebojno povezovanje združenega dela za učinkovitejše vključevanje v mednarodno delitev dela <;i komunisti v organizacijah združenega dela, bankah, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah niso dovolj prizadevali za dosledno in s sistemskimi temelji usklajeno reševanje problemov.
Organizacije združenega dela so kljub nekaterim pozitivnim rezultatom, ki smo jih dosegli v letih 1979—1982, še vedno premalo dolgoročno usmerjene v izvoz in v bolj enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela. Zaostreni problemi na tem področju so posledica vse večjega neskladja, v katerem je ustvarjeni devizni priliv manjši od odobrenih uvoznih pravic, ker še vedno ni dosledno uveljavljeno načelo, po katerem sč vrednost uvoza lahko giblje le v okviru doseženega deviznega priliva.
Naraščanje deficita plačilne bilance in vse težje vzdrževanje zunanje likvidnosti države se je v letu 1981 z vso ostrino pokazalo kot osnovni omejevalni dejavnik našega razvoja. Zato so Zveza komunistov Slovenije in druge organizirane socialistične subjektivne sile spodbujale prizadevanja za povečanje izvoza v organizacijah združenega dela, SISEOT in družbenopolitičnih skupnosti. S takšno dejavnostjo smo v zadnjih dveh letih povečali obseg izvoza in dosegli "večje pokrivanje uvoza z izvozom.
V	okviru teh prizadevanj smo v združenem delu okrepili zavest o nujnosti vključevanja v mednarodno delitev dela in o skupni odgovornosti za zmanjšanje deficita plačilne bilance države in zadolževanja v tujini. Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino se uveljavlja kot mesto, kjer so delavci temeljnih organizacij združenega dela na osnovi svojih planov že začeli uveljavljati samoupravne prvine usklajevanja interesov in v vse večji meri prevzemajo odgovornost za uresničevanje projekcije plačilno—bilančnega in devizno—bilančnega položaja republike.
Kljub številnim dosežkom pa zveza komunistov in druge socialistične subjektivne sile niso povsod uspešno zavračale teženj nosilcev lastninskega in nesamoupravnega odločanja na področju ekonomskih odnosov s tujino. Ukrepi ekonomske politike niso dovolj spodbujali hitrejšega uveljavljanja zakona o deviznem poslovanju s tujino, saj pogosto niso temeljili na vsebini določil tega zakona. Organi državne uprave pa so ohranjali takšno svojo vlogo in način delovanja pri urejanju ekonomskih odnosov s tujino, tudi tako, da so vplivali na oblikovanje in izvajanje politike SISEOT, ne da bi pri tem spodbujali krepitev samoupravnega urejanja na področju ekonomskih odnosov s tujino.
Projekcija plačilno—bilančnega in devizno—bilančnega položaja republik niso temeljile na realnih in usklajenih planih temeljnih organizacij združenega dela. Neizdelana ustrezna metodologija za izdelavo plačilno—bilančne projekcije je povzročala v praksi številne težave. V takih razmerah in uporabi neustreznih instrumentov in mehanizmov ekonomske politike so se posledice izrazile v slabitvi ali celo prekinjanju že vzpostavljenih proizvodnih in dohodkovnih povezav ter zapiranje organizacij združenega dela v republiške meje in v okvire plačilno—bilančnih položajev republik.
Kljub velikemu številu sklenjenih posebnih sporazumov o udeležbi pri ustvarjenih deviznih sredstvih pa samoupravni sporazumi o temeljih planov organizacij združenega dela, bank in drugih izražajo še vedno premajhno skrb in odgovornost za skupno ustvarjanje deviz za potrebe združenega dela.
Enako velja za samoupravno povezovanje zunanje—trgovinskih organizacij združenega dela s proizvodnimi organizacijami na trajnih dohodkovnih temeljih, kar bi zagotavljalo načrtno, dolgotrajno in večjo poslovno usmerjenost proizvodnin organizacij združenega dela v mednarodno delitev dela in ustvarjanje boljših možnosti za razvitejše oblike vključevanja v mednarodno delitev dela.
V	preteklem obdobju nismo dovolj izkoristili možnosti pri povečevanju obsega neblagovnega deviznega priliva, zlasti v turizmu in na področju investicijskih del v tujini.
V	takih razmerah so se krepile težnje po centralizaciji deviznih prilivov in distribuciji uvoznih pravic. Nosilci teh teženj so izkoriščali idejnopolitično neenotnost komunistov v zvezi z različnimi razlagami ekonomskih in družbenopolitičnih vzrokov za veliko vrednostno in materialno neskladje v reprodukciji in primanjkljaj v enotni plačilni in devizni bilanci Jugoslavije.
D.Ž.
J
Največja izvozna stimulacija proizvodno delo
(Nadaljevanje s 1. strani) tri pa je treba odšteti težke denarje — devize, če jih hočemo dobiti. Potrebujemo dinamo pločevine 3.000 ton letno, Al legure šest sto ton in bakrene žice tudi šest sto ton letno.
Za del tega materiala plačamo 300 dolarjev na tono, za vse ostalo pa 1000 dolarjev na tono. V tem primeru rabimo samo za participacijo za te tri glavne materiale (domači materiali) okrog 3 milijone dolarjev, če hočemo pokriti samo ta del.
Drugič, material, ki ga dobivamo od naših dobaviteljev in plačujemo z devizami, je slabše kakovosti. Pri nas je kvaliteta teh materialov izredno slaba, najhujše pa je z žico, pločevino, aluminijem itd.
Glede na to, da smo lani zaključili naše investicije in vnesli z njimr najmodernejšo tehnologijo na svetu v to proizvodnjo, jo danes prav zaradi kvalitete materiala ne moremo uporabiti. Naši strokovnjaki danes, namesto da bi reševali nove razvojne naloge in nove tehnološke prijeme, rešujejo predvsem to, da lahko s slabim materialom delamo približno dobre motorje.
In v podobnem obsegu kot lani se ponavlja to tudi letos. Zavoljo tega trpijo orodja, kvaliteta, delo in norma uro, ki je določena za neko operacijo, tudi dva do trikrat prekoračimo zaradi slabega materiala, v končni fazi pa še izdelek ni tak, kot bi moral biti. In tak izdelek je vedno tudi dražji.
Zato se vprašujemo, kaj lahko sploh naredimo in kaj bo, če bomo dobili veliko reklamacij prav zaradi našega nekvahtetnega materiala. Npr., letos povečujemo izvoz za 100 %, to pomeni s 4 na 8 milijonov dolarjev in bi ga lahko tudi še povečali. Imamo zmogljivosti, imamo kadre in tudi kupce. Vendar pa s takšno kvaliteto naših materialov tega ne moremo storiti. Kompletnega izvoza imamo v kooperacijah za okrog 15 milijonov dolarjev in se dnevno vprašujemo, kaj bo, če nam kak kupec vrne blago, ali pa bo prišlo do hude reklamacije, pri čemer izgubimo trg, predvsem pa izgubimo dobro ime in ustrezno ceno.
S takim načinom se mi in tudi ostali proizvajalci ne moremo pohvaliti in ne moremo biti zadovoljni. Druga stvar je, da imamo močno orodjarno, ki pa polovično stoji, ker nima materialov, plemenitih jekel itd., s katerimi bi lahko delali orodja za svoje lastne potrebe in za potrebe TOZD v Idriji, katero smo dolžni oskrbovati z orodji in določenimi polizdelki.
Ko govorimo o participaciji, mislim, da bi morah, če že plačujemo v devizah, potem imeti ta material zagotovljen, kvaliteten in tudi partnerji bi morah izpolnjevati pogoje in sprejete ter podpisane pogodbe. Naj povem samo en primer: imamo dva domača kupca - LTH in Bagat. Niti od enega izmed teh kupcev nismo zahtevali devizne participacije in vse pogodbene obveznosti spoštujemo kolikor največ moremo, ne glede na to, ali je to domač kupec ali tuj, ker nas obveznosti in dolgoročnost tega sodelovanja obvezujejo, da se pogodbenih obveznosti držimo.
Prej ste govorih o zaključeni novi investiciji, kako je trenutno z obratovanjem vaših novih proizvodnih linij?
Nova linija, oz. dve novi liniji, letos ena od teh še ni obratovala niti eno samo uro in to zaradi nedobave žice. Ko bomo dobih žico ne bomo imeli dušilk iz svoje lastne tovarne v Iskri, to je iz Feritov v Ljubljani. Partner pa čaka na motorje. Kompletna linija zdaj stoji in te ljudi smo morali premestiti na druga področja.
~ Nedobave materiala, nekvaliteten material in zastoji zaradi pomanjkanja materialov povzročajo, da trenutno delamo s 70% zmogljivostjo. Mi smo za leto 1981 imeli velike načrte, kijih prav iz teh vzrokov nismo dosegli. Prejšnja leta smo plan dosegli ali celo za nekaj odstotkov presegli — tako uvozni plan, kot celotni plan. Prvič pa smo bili pod planom 1. 1981; enake visoke obveznosti predvsem zaradi potreb naših kupcev imamo tudi za 1. 1982. Bojimo se in zdaj smo v treh mesecih dejansko že na tem, da teh obveznosti ne bomo mogli izpolniti. Lahko trdim, da je pri tem delno kriva tudi Iskra, ki se ne obnaša vedno tako, kot bi se morala.
Mi smo sicer do naših dobaviteljev imeli neke obveznosti, ki pa jih Iskra ne izpolnjuje v participaciji do spre-
jetih obveznosti. Zavedamo se tega, da so te participacije težke, kritične in tudi v redu niso, vendar je najbolj težko če tovarna stoji, ne glede na to, koliko to stane in ne glede na obljube. Npr. v letošnjem letu smo za omenjene participacije plačali šele okrog 100.000 dolarjev. Mislim, da to ni tisto, kar smo obljubili našim dobaviteljem, zato pa tudi ne dobivamo tistega materiala, ki bi ga morali. Mi devize imamo, imamo izvozno blago, torej denar, dejansko pa ta denar ni prišel in to tudi zaradi nerodnosti in slabe organizacije Iskre na tem po-dročju.“
In kako je z uvoznim reprodukcijskim materialom?
Mislim, da imamo glede uvoznega materiala manjše težave. Letno rabimo za okrog 2 milijona dolarjev uvoza. Ta material je kvaliteten, z njim nimamo nobenih težav pri proizvodnji, vendar ga ni, verjetno zato, ker Iskra nima denarja, ki ga sicer imamo zasluženega, vendar pa prilivov ni, da bi lahko ta material pravočasno uvozili.
Npr. prejšnji teden je proizvodnja stala in vsak dan čakam, da mi bodo spet povedah, da stojimo, ker nimamo ležajev za sesalnike — vse to pa gre v izvoz. Imamo jih pa na carini, vendar jih ne moremo uvoziti, ker nimamo denarja, saj ni priliva.41
Kako pa je z izvozom v vaši tovarni?
„Glede samega izvoza - ne vem, če to velja tudi za ostale, lahko pa trdim za Železnike - da se da izvažati in, da tudi ta izvoz sicer dohodkovno ni preveč zanimiv, vendar pa lahko rečemo, da je pokrita vsaj minimalna cena pri izvozu. Glede stimulacije za izvoz pa mislim, da je stimulacija v trenutnem stanju možna samo ena -redna oskrba z repromaterialom, redna proizvodnja tako, da dosežemo normative, kvaliteto in proizvodnjo, ki je začrtana. Mi se tega zavedamo, in se tega držimo. Proizvodnja, ki je namenjena izvozu, ne sme stati, pri nas pa ne teče, ker je motena zaradi pomanjkanja materialov. Zato tudi trpi izvoz.
V Iskri gre tudi velikokrat za navidezno solidarnost. Mi moramo vsakemu dati nekaj deviz. Rekel pa sem že, da je največja stimulacija zaizvo-znika tista, da dobi devize takrat, ko jih rabi za material, ki je potreben za normalno proizvodnjo, proizvodnja pa mora biti organizirana tako, daje čim cenejša in optimalno izkoriščena.
Pri nas pa se dogaja, da devize sicer prihajajo kot priliv, a tudi odhajajo neznano kam. Tisti, ki jih je upravičen dobiti, pa ostane praznik rok. Zato se tolikokrat vprašujemo, na kakšen način lahko denar, do katerega ima pravico samo tisti, ki ga je zaslužil, gre mimo vsega drugam in tudi tistemu, ki ne izvaža, ampak samo uvaža. In koliko časa bo družba stala ob strani in stimulirala samo uvoznike, ne pa tudi izvoznike.
Podatki o prilivu, kdaj priliv pride, kolikšna je njegova višina, so za TOZD nedosegljivi. Tukaj so postavljene ograde in velika skrivnost obdaja te podatke tako, da meni še do danes ni uspelo priti do teh podatkov. Ugibamo in računamo, teh podatkov ni v TOZD, ni v delovni organizaciji, na Iskri Commerce . . . tako, da se vprašujemo, kdo bi te podatke sploh lahko imel? Jasno je, da delovna organizacija nima ljudi, ki bi trenutno zasledovali te podatke, zato velikokrat razmišljamo o tem, da bi se sami organiziran po tej plati.
Glede prilivov še to, da smo lani, predvsem v zadnji polovici leta, imeli čistega izvoza 300 do 500 tisoč dolarjev mesečno. Plačilni rok je od 45 dni do 6 mesecev. Glede na tak izvoz v zadnjih mesecih bi se morali zdaj kopati v deviz ali. Dejstvo pa je, da nimamo niti dinarja, niti dolarja na deviznem računu.
Mi smo letos uvozili čistega, s svojimi devizami, samo za 105 tisoč dolarjev. In kot sem prej povedal, smo dali še 100 tisoč dolarjev za participacijo, potem lahko rečem, da smo porabili do 10. marca okrog 200 tisoč dolarjev. Kje je ves priliv iz lanskega leta, za nazaj in v prvih mesecih tega
In kako je z vašimi obveznostmi do nove investicije?
..Trenutno imamo hude obveznosti za investicije, ki jih moramo odplačati. Naša, proizvodnja ne bo normalno tekla, dokler ne bomo imeli boljše
—	nemoteno
oskrbe z materialom. Vsi pa vemo, da tovarna, kakršna je, dohodkovno nikoli ni bila ne vem kako visoko, razen takrat, ko je proizvodnja maksimalno proizvajala ter normalno in tekoče potekala. Tega pa niti lani niti v letošnjih prvih mesecih ni bilo. Tu pa bi Iskra Commerce morala storitiprecej več, da bi vsaj podprla tiste TOZD, ki' za izvoz veliko naredijo in prislužijo več deviz, med njimi so tudi Elektromotorji. Ce mi bo nekdo obljubil, da bo proizvodnja tekla nemoteno, bi sprejeli še večje obveznosti pri izvozu, vendar pa že trenutnih obveznosti ne bomo mogli izpolniti prav iz tega razloga.
Za konec samo še naslednje: mi smo lani zaključili investicijo za 27 starih milijard dinarjev, od tega odpade več kot polovico za opremo. Oprema je bila v glavnem kupljena za dva velika projekta — tu je največji, prvi projekt, ki danes čudovito teče — z njim delamo 750 tisoč kosov - čeprav je bil elaborat predviden samo za 550 tisoč enot, vendar bomo že v 1. 1982 presegli planirane, z elaboratom določene količine. Če bi bila oskrba še boljša, bi lahko še več naredili in tako gre 4/5 tega v izvoz. Tu so kupci in to je izdelek, ki je danes iskan v Evropi. Še vedno dobivamo zahteve po teh motorjih, ki pa jih ne moremo uresničiti iz prej naštetih razlogov. Ta projekt je torej še sorazmerno takšen, kakršen bi moral biti. Motnje so tukaj predvsem zato, ker je oskrba slaba.
Vendar pa drugi projekt — motor 327 — za široko potrošnjo, oz. gospodinjske aparate, sploh ne teče. Planirati smo milijon kosov na tej liniji. Taka linija je tudi prišla — stator in rotor, ki sta lani delala 30 - 40 %, letos pa nista delala še nič. Proizvodnja zanje pa je zagotovljena v višini 30
—	40 %. Letos ne delata zaradi tega, ker ni bilo žice in pa Iskrinih dušilk. Za 1. 1982 je tudi razprodana v višini 30 -40 % . Na to sem opozarjal na vseh izvoznih konferencah 1. 1979-81, da je tukaj še taka in taka zmogljivost, možnost izvoza, vendar tudi danes izvoz na tej liniji ni povečan niti za en motor; celo zmanjšal se je.
Velike zahteve Iskre Commerca, Gumija, ki so bile dane pri projektiranju tega projekta, so danes zbledele. In kot kaže, bo od milijon motorjev v 1. 1982 narejenih 300 in 400 tisoč, če bo material. Če pa tega nebo, ne bo izkoristek niti tolikšen.
Pri tej investiciji nas skrbi še to: imamo 7,5 milijarde anuitet letno, 1. 1981 pa smo končali z izgubo in nas zato skrbi, če bomo zmožni vi. 1982 ustvariti denar za vračanje tega kredita.14	D.Ž.
ISKRA-AVTOMATIKA
BROŠURA O SLO IN DSZ
Služba za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki deluje na ravni delovne organizacije Avtomatika, je pripravila brošurol ..Pravice m dolžnosti delavcev v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti44, ki je namenjena interni uporabi.
Vsebinsko se brošura deli na štiri poglavja. V prvem so opisane splošne pravice in dolžnosti, ki se nanašajo na vojaško in delovno dolžnost, obveznosti, ki izhajajo iz civilne in narodne zaščite. Opredeljeno je tudi usposabljanje delavcev za izvrševanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zavarovanje tajnosti. Medtem ko je drugo poglavje namenjeno pravicam in dolžnostim delavcem v združenem delu, ki se nanašajo na:	vojaško obveznost,
vojaško evidenco, postopek evidentiranja delavca, način sporočanja sprememb podatkov o delavcu, vrste podatkov in nekatera druga pomembna zakonita določila, ki so delavcu v pomoč pri izvajanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v temeljnih organizacijah in izven njih.
V tretjem poglavju so navedene odgovornosti delavcev za neizvrševa-nje nalog, ki se nanašajo na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Četrto pa govori o tem, kako boste pomagali sebi in drugim v primeru naravnih in drugih nesreč (požara, potresa itd.) in o nudenju prve pomoči. V istem poglavju so navedeni tudi alarmni znaki ter ukrepi za ravnanje v primeru alarma.
Brošura, katero bodo prejeli vsi delavci delovne organizacije. ^ ^
C
KAKO JE Z URESNIČEVANJEM PRAVIC DELA
J
(Nadaljevanje s 1. strani) zmorejo zagotoviti zadostne socialne varnosti.
Drugo in ne manj pomembno vprašanje pa je, če smo tudi v tehnološkem pogledu svojo organizacijo dovolj razviti ter uskladiti z organiziranostjo delovne enote. Čisto gotovo je namreč, da nekatere delovne enote ne morejo ostati vselej enake; prilagoditi se morajo novim, sodobnejšim oblikam tehnologije, skladno s tem pa morajo, seveda, posodobiti tudi svojo organiziranost.
Tudi odnosi med proizvodnjo in tki. režijo še niso do kraja razčiščeni. Nedvomno je osnova v proizvodnji, toda tudi brez režije ne bi mogli na trg. Vprašanje je le, od kod je režija še proizvodna. Na pol poti pa smo ostali, podobno, tudi pri organiziranju skupnih služb. Tako se nemalokrat zastavlja vprašanje, koliko gre pri njih le za prenašanje nekaj dejavnosti na tretjega, se pravi ali gre za ustanavljanje tretjih (poenotenih) dejavnosti, in pa tudi koliko so te službe v resnični povezavi s temeljnimi in delovnimi organizacijami, in ne nazadnje, v koliko so vpeljani njihovi vzajemni odnosi tudi pri skupnem planiranju in dohodku.
Toda, če smo kritični do centralističnih vidikov in povečevanja skupnih služb bi morali odklanjati tudi parcialne in osebne interese posamez-
nih temeljnih in delovnih organizacij ki si nemalokrat začno domišljati, ^ so same sebi zadosti - skratka, da s° samostojna podjetja. Dohodkov^3 povezanost TOZD in povezanost v D? je namreč poleg planiranja razvoja ^ pridobivanja ter delitve dohodka, ze‘° odvisna od dejanskega urejanja fflCC' sebojnih odnosov pri udeležbi v sW nem prihodku ter splošni odgovori10' sti.
S širšega ‘vidika je združevanj6 delovnih organizacij v sestavljene org3' nizacije združenega dela utemeljeno, če zagotavljamo s tem večjo gospoda1; sko učinkovitost. Nasprotno, pa 1,1 koristno samo horizontalno povezO' vanje, ker s tem pridobivamo sam0 dolge, često predolge podjetni^6 naveze.
Tudi ni vselej upravičeno vsak0 vertikalno povezovanje, kajti, čeprav bi tu morati še posebej paziti 113 gospodarski vidik, in zlasti na to, da b> vključili poleg proizvodnje tudi prido* bivanje surovin in tržišča pa tem0 nemalokrat ni tako. Skratka, gre z3 to, da ne pride do deformacij pri zdn1-ževanju dela in sredstev, ampak, d3 tudi tu veljajo v bistvu pravila d ob reg3 gospodarjenja — seveda s poudarkom, da tu ne gre za neko privatništvo ali monopole, ampak za sproščeno drut1 beno organizacijo, v kateri vlada predvsem pravica dela.	mak
POTREBE PO SODELAVCIH
Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in nalaga v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproiče-ne sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka.
Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, Šil, telefon 213-213, int. 21-25.
ISKRA ZMAJ
OPERATER PRI VNAŠALCIH PODATKOV
Pogoji: Osnovna strokovna (administrator, daktilograf) in tečaj za operaterje ali osnovna šola - tečaj za operaterja ter eno leto delovnih izkušenj. Poskusno delo ie en mesec, približni OD je 9.150,- din.
Delo je za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu s delovnim časom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 15 -ih dneh na naslov: IbKRA - Industrija baterij ZMAJ, Ljubljana, Stegne 23. Kadrovsko socialna služba.
ISKRA AVTOMATIKA TOZD ORODJA
1.	REZKALCA (2 delavca)
2.	KOVINOSTRUGARJA
3.	BRUSILCA za profilno brušenje na brusilnem stroju „JUNG"
Pogoji: pod 1., 2. in 3. poklicna kovinarska šola, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek od 10.800,00 do 15.000,00 din Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: ISKRA AVTOMATIKA TOZD Tovarna orodij, Ljubljana, Ljubljana Stegne 15. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
ISKRA ŠIROKA POTROŠNJA TOZD Radijski sprejemniki, Sežana
1. RAZVIJALEC TRANSFORMATORJEV
Pogoji: Višja izobrazba elektrotehnične stroke
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh od dneva objave v Primorskih novicah, na naslov Iskra TOZD Radijski sprejemniki, Sežana, Partizanska 82.
ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD PMD 1. GALVANIZER - SKUPINOVODJA
- Pogoji: Poklicna šola KVj 5 let delovnih Izkušenj, predviden OD 10.068 din.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave pošljite v 15 dneh na naslov Iskra Elektrozveze, Ljubljana, Stegne 11. Kadrovska služba.
Iskra
Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o.
TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, n.sub.o.
Vrhnika, Idrijska c. 42
Delavski svet ponovno razpisuje dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4


rsi1 z,yr.;xT rs
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri
—	zaželena triletna praksa iz računovodsko finančnega področja Nudimo enosobno stanovanje na Vrhniki.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpopolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika Idrijska c. 42 za razpisno komisijo.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu o Izbiri kandidata.
Iskra-lndustrija baterij ZMAJ, n.sol.o.
Ljubljana, Stegne 23
Razpisna komisija po sklepu delavskega sveta delovne organizacije razpisuje
prosta dela oz. naloge s posebnimi pooblastili In odgovornostmi za 44etni mandat
VODENJE TEHNIŠKO- RAZVOJNEGA PODROČJA
Kandidati morajo izpopolnjevati poleg z zakonom določenih še naslednje pogoje:
- visoka oz. višješolska izobrazba tehniške smeri (strojna, kemična, elektro), 5 let delovnih izkušenj v stroki in znanje enega svetovnega jezika.
Poleg teh pogojev morajo kandidati imeti še družbenopolitične in moralnoetične vrline v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, ustvarjalen odnos do samoupravljanja, ter sposobnosti vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa in drugih aktivnosti določenih s samoupravnimi splošnimi akti.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpopolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom v 30-ih dneh po objavi za naslov:
ISKRA-Industrija baterij ZMAJ, n.sol.o. Ljubljana, Stegne 23 z oznako „Za razpisno komisijo"
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15-ih dneh po sklepu o izbiri.
• Z NAŠIH VOLIŠČ • Z NAŠIH VOLIŠČ • Z NAŠIH VOLIŠČ • Z NAŠIH VOLIŠČ •
,sKR A—AVTOMATIKA
»Za« za nove delegate
'•avnostno okrašenimi volišči, ki so , -b 6. uri zjutraj odprli v TOZD in
deln- • -	1 J r
...s sL.,
5hob6.
■ ovni skupnosti, so se delavci delovne S(J.an*zacije Avtomatika pridružili ti-s lni slovenskim delavcem, ki so iz H u- .vrst za naslednje mandatno oboje izvolili delegate v zbore združe-Drf3 ^e*a ter v zbore skupščin samou-“Vnih interesnih skupnosti.
jih rec^*can(^^actjs'ce aktivnosti, ki šo vodile osnovne organizacije sindika-j ’So bile v večini dobro pripravljene in Ze|eC*ene" ^'nc**kat se je še posebno zav-v Za to, da se po predhodnem dogo-ru evidentira tiste delavce, ki so že osedaj $ svojim družbenopolitičnim la 0Vaniem opravičili zaupanje sode-
V zadnjih dveh letih je namreč delovanje delegacij v nekaterih TOZD in delovni skupnosti Avtomatike delno zamrlo, kar je do neke mere razumljivo. Spremembe v samoupravni organiziranosti delovnega procesa so povzročile tako prerazporeditev delavcev znotraj posameznih subjektov kot tudi lokacijske selitve. To pa je posredno vplivalo tudi na delo delegacij. Delegate, ki so bili izvoljeni z današnjim dnem, čaka torej odgovorna naloga pri sprejemanju odločitev in pri vzpostavitvi povezave z bazo, s sodelavci.
V delovni organizaciji Avtomatika so delavci vil temeljnih organizacijah in 1 delovni skupnosti izvolili:
j tozd h——_	zz ZZD	Št.del. v ZZD	SIS				Število delavcev v SIS				Število delegacij
			POS.D.	ZDR.D.	SPL.D.	VSI	P.D.	Z.D.	SP. D.	VSI	
naprave	1 !	9	' 26			27			12	14			5
	1 j 9 ‘	i'S							36			5
	1 i ?	|	! 29							18			3
^**°=p.vetja	1	7	|	5g								27			4
j 1 ,	8	:	j J9)12								3o			4
institut |	2?		14	!	27 j 29				119	14	18		J9	7
Sterni	x		7	ll0					35	lo			7
| !					1	 7 i	i 2U						22			3
energetiko j 1		7 :	i S						27			4
Stavni deli	1	7	?9					27			4
•tkalni elementi	1	11		312,13	,14			39			4
Ssz	1	5			h}				11		2
Stoti	13	98	9	28	1	1	61	268	11	19	61
IsKRA kibernetika
Na volitve smo se dobro
pripravili
Končala se je štiriletna mandatna ?ba naših delegacij. V temeljnih orga-lZacijah in delovnih skupnostih Iskre 'ubernetike smo že 10. marca opoldne v Pfl' vzorno pripravljena in okrašena °lišča. V pripravah na letošnje volitve
smo storili vse za njihov nemoten potek. Zato smo tudi z udeležbo delavcev lahko zadovoljni. Visoka volilna udeležba je ponovno potrdila osveščenost delovnih ljudi in njihovo pripravljenost za nadaljnje uveljavljanje delegatskega sistema v naši samoupravni družbi. Poglejmo še rezultate:
tozd,
pikala
j^dlne naprave
TSD
v2!djarna
zdrzevanje
^hanizmi
Instrumenti
h8a
$t^avska restavracija Komerciala
SKUPaj DO
Volilnih
upravičencev	Volilo	Odstotek
399	373	93,48
223	217	97,31
95	92	96,84
413	390	94,43
283	267	94,35
374	352	94,12
341	317	92,96
541	506	93,53
. 412	368	89,32
84	76	90,48
1.239	1.141	92,09
210	194	92,38
159	145	91,19
4.773	4.438	92,98
, ^ Kibernetiki bomo v novei Juneni obdobju posvetili po °vezovanju delegacij s sami Ij^1 in drugimi organi ter družb ■enimi organizacijami in strol fzbami. Delegati bodo morali
bolje povezani z delegatsko bazo, kajti le tako bodo lahko vsklajevali dejanske interese delavcev v naših tovarnah in delovnih skupnostih. To nam mora biti vodilo v naši nadaljnji krepitvi in uveljavljanju delegatskega sistema. A. Boc

:
Z volišča v TOZD Napajanja.
DO TELEMATIKA
VOLITVE SO ZA NAMI, ^PRED NAMI JE AKCIJA
Za nami so letošnje volitve v samoupravne organe in splošne volitve delegacij v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Verjamemo, da nam je uspelo, in da smo za delegatske
Z volišča v Telematiki.
funkcije res izbrali take ljudi, ki jim je samoupravljanje v krvi, in ki bodo znali oblikovati tudi zaostrena stališča, kakršna narekuje zahtevni družbeni in gospodarski trenutek.
Tudi v DO Telematiki so se priprav na volitve lotili z vso resnostjo, zavedajoč se, kako pomembno je vdanem trenutku izbrati resnično tiste kandidate, ki bodo sposobni prispevati k odpravljanju aktualnih družbenoekonomskih problemov, k razvoju samoupravljanja in k uveljavljanju in čvrstitvi delegatskega sistema. Se posebej v Telematiki so spričo zapletenega gospodarskega položaja DO iz naštetega izvirajočega vprašanja tembolj izpostavljeni.
Zelo pomembno je torej, da delegati v svojih prizadevanjih ne ostanejo osamljeni, kakor se je neredko dogajalo doslej. Za njihovim trudom in stališči mora stati široka akcija vseh delovnih ljudi.	Kazimir Mohar
Tudi v Avtoelektriki smo uspešno volili
Četrtkove vohtve so tudi v novogoriški Iskri Avtoelektriki nadvse dobro uspele. Na vseh enajstih slavnostno okrašenih voliščih je bilo živahno že pred začetkom rednega delovnega časa, saj so prvi volili delavci nočne izmene, najživahneje pa je bilo nekaj pred sedmo zjutraj, oz. pred šesto v TOZD s sedežem izven Šempetra, ko so hoteli delavci že pred pričetkom rednega delovnega časa izpolniti samoupravljalsko dolžnost, hoteli so potrditi in izvoliti najboljše predlagane sodelavce. Ti nas bodo v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju zastopali v samoupravnih interesnih skupnostih, v zboru združenega dela, v delavskem svetu SOZD Iskra ter v samoupravnem delavskem nadzoru SOZD Iskra.
In kakšen je bil odstotek udeležbe na voliščih. V tovarni malih zaganjalnikov je volilo 89,01 % volilnih upravičencev, v tovarni velikih zaganjalnikov 87 %, v tovarni generatorjev 96 %, v tovarni delovnih sredstev 96,5 %, TOZD Inštitut 91 %,v TOZD Komerciala 92 %, v tovarni vžigalnih tuljav v Bovcu 92,6 %, v tolminski Iskri 87,7 % v tovarni žarnic v Ljubljani 85,4 % v tovarni odlitkov Komen 100 % in v delovni skupnosti skupnih služb 92 odstotkov. Naj ob tem povemo še to, da do trenutka, ko smo to poročali še niso bili znani rezultati volitev tistih naših sodelavcev, ki so trenutno na odsluženju vojaškega roka.
M.R.
Z volišča v TOZD Generatorji.
Volitve v Elektrozvezah
Delavci DO Elektrozveze so 11. 3. 1982 volili svoje delegate v DS SOZD ISKRA in v odbor samoupravnega nadzora SOZD ISKRA ter za delegate v Zbor ISKRA BANKE in Odbor samoupravnega nadzora ISKRA BANKE. Udeležba na volitvah je bila 86 % pri čemer so bili z veliko večino izvoljeni naslednji kandidati:
V DS SOZD ISKRA: Dušan Hren (TOZD UZ), Rudolf Kump (TOZD
RZ), Alenka Pukl (DSSS); v odbor samoupravnega delavskega nadzora SOZD ISKRA: Franc Bojc (TOZD TS), Alojz Zavodnik (TOZD PMD); v zbor ISKRA BANKE: Jože Babšek (DSSS), Peter Filipič (TOZD TEI), Marija Košak (TOZD KI); v odbor samoupravnega delavskega nadzora ISKRA BANKA: Hinko Jurgenc (TOZD AIN).
Še kratko navodilo volilcema.
Temelji razvoja sistema samoupravnega obveščanja v DO Telematika
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
š(SSi?TEM SAMOUPRAVNEGA OBVE-ANJA V DO TELEMATIKA
osnovni pojmi
terminom „slstem obveščanja" si trieh • ne srn8m0 predstavljati nekakšne , panične ali statične sestavljene celote, trok ®rs za dinamično kategorijo, ki jo je si« razumetl na dialektični način. Pod na?rnom obveščanja je treba razumeti fen i*10 or9aniziran ter neprestano usmer-ql ln izpopolnjevan proces objektivnega Pom Čan*a klenov delovnega kolektiva s ■nočjo vseh sredstev In načinov komunl-D(M-nia 0 vseh ekonomskih, družbenih, q'jtlčnih, kulturnih in drugih dogodkih v ,g,T- kot tudi izven nje, če so ti pomembni taljenje In delo delovne sredine. Piari°*av''a 56 vPrašanie, kakšna je razlika samoupravnim in ..navadnim" slste-“jti obveščanja, ki zahteva daljši odgovor, lih štejejo različni sistemi obveščanja, ki Sl v našem kolektivu razumemo kot pod-tteme samoupravnega obveščanja-(po-
slovno informacijski sistem, sistemi obveščanja v DPO, v samoupravnih organih, delegacijah, Itn.) Vsi podsistemi se povezujejo v družbeni sistem obveščanja, ki ga spričo dejstva, da smo samoupravna družba. Imenujemo samoupravni sistem obveščanja.
V primeru samoupravnega sistema obveščanja pa gre še za neko in sicer bistveno razliko od „navadnega", ali preteklega sistema družbenega obveščanja, ki Jo lahko pojasni le jasen oris sistema obveščanja v jugoslovanskem obdobju administrativnega upravljanja v primerjavi s sistemom obveščanja v fazi delavskega samoupravljanja.
Sistem obveščanja v obdobju administrativnega upravljanja — Posebnost tega sistema je v tem, da so ga organizirali družbeni dejavniki Izven delovnih organizacij. V tem obdobju so celotno aktivnost delovnih organizacij planirali In usmerjali zunanji družbeni dejavniki. In sicer s pomočjo administrativnih Instrumentov. Država je odrejala delovnim organizacijam kaj bodo
proizvajale, kako In s čim, ter kako in kdaj je treba realizirati proizvodnjo. Delavcem je preostajala samo proizvajalna funkcija. Pravzaprav so bili v najemniškem odnosu z državo. Celotno kontrolo poslovanja je prav tako opravljala država s pomočjo svojih predstavnikov.
Tedanji sistem obveščanja je bil uglašen v istem smislu: isti družbeni dejavniki so o vseh stvareh obveščali delovno organizacijo in njen delovni kolektiv. S tem je bila reakcija delavcev na vsebino informacij močno omejena, ponekod pa celo onemogočena. Delovni kolektiv se je lahko le dosledno držal navodil, ni pa imel možnosti, da bi vplival na vsebino. Šlo je za tako imenovano enosmerno obveščanje z vrha navzdol. Zato tak sistem obveščanja imenujemo sistem direktnega obveščanja.
Sistem obveščanja v delavskem samoupravljanju — Z uvedbo samoupravljanja leta 1950 so delovni ljudje poleg proizvajalne dobili tudi upravljalsko funkcijo. Dotlej razdvojeni funkciji sta danes dve plati človeškega dela. Delovni ljudje v združenem delu uresničujejo svoje ideje in interese v smislu neprestanega povečanja proizvodnje In dviganja njene kvalitete, zadovoljevanja svojih potreb ter svobodnega razvijanja ustvarjalnega duha in osebnosti socialističnega človeka.
Združevanje delovnih ljudi pri uresničevanju skupnih zastavljenih nalog zahteva vsestransko poznavanje ne le nalog (tako
tekočih kot bodočih), pač pa tudi pogojev, v katerih bodo naloge Izvrševane. Zahteva pa tudi prizadevanje delovnega kolektiva za neprestano izpopolnjevanje procesa dela in odločanja o razporejanju dohodka.
■ Združeno delo torej zahteva tudi ustrezen sistem obveščanja kot pogoj za razvijanje samoupravljanja v pravem pomenu besede — sistem, v katerem obveščanje ni več enosmerno, pač pa dvosmerno, in v katerem delovni človek lahko vpliva na kvaliteto obveščanja v smislu pravočasnosti, popolnosti in objektivnosti.
Tak sistem obveščanja imenujemo sistem samoupravnega obveščanja. To je kvalitetnejša oblika obveščanja, značilna po tem, da omogoča svobodno reakcijo članov kolektiva na vsebino informacije. Bistvena posebnost sedanjega sistema obveščanja pa je v tem, da sistem organizirajo In vodijo delovni ljudje. To je razumljivo, saj prav oni sodelujejo v oblikovanju, izvajanju in kontroli celotne poslovne in družbene aktivnosti. Je pa tudi v skladu s splošno sprejetimi družbenimi normami in samoupravnimi dogovori.
Sistem samoupravnega obveščanja je od nekdanjega sistema mnogo širši, vsebinsko bogatejši In z bistveno večjim področjem delovanja. Današnji sistem obveščanja odseva doseženo stopnjo razvoja tako proizvodnih zmogljivosti kot proizvodnih odnosov, preko njih pa stopnjo razvoja naše družbe. Razumljivo je torej, da se je takšno obveščanje lahko oblikovalo predvsem v
družbi kakršna je naša — socialistična, samoupravna in demokratična.
Nadaljnji razvoj samoupravljanja In socialistične demokracije, v naših pogojih, zahteva organizirano in stalno razvijanje sistema obveščanja. Tako kot se bo razvijala organizacija združenega dela, je treba izpopolnjevati tudi sistem obveščanja v njej.
Z vsem se bo uresničevalo osvobajanje dela ter humanizacija dela, delovnega človeka In družbe v celoti. Sistem samoupravnega obveščanje pomeni bistven fektor te humanizacije.
Osnovni cilj sistema samoupravnega obveščanja je ustvariti pogoje za popolno in vsestransko udeležbo delovnih ljudi v procesu samoupravljanja. Te pogoje sistem zagotavlja s pomočjo informacij, ki naj bi delavcem pomagale pri oblikovanju realnih odločitev, na podlagi katerih bodo potem upravljali in si prizadevali za njihovo uresničitev. Cilj sistema obveščanja torej ni le obveščati delavce o že sprejetih odločitvah, pač pa predvsem zagotoviti informacijo pred odločanjem. Objektivne Informacije naj bi omogočile tudi izbiro med posameznimi možnimi rešitvami posameznih problemov tako, da bi se bilo možno odločiti za najbolj racionalno. Tako razumljen sistem obveščanja pomembno prispeva k Izpopolnjevanju proizvodnje in razvijanju samoupravljanja, vzporedno pa k humanizaciji medčloveških odnosov.
(se nadaljuje)
Prispevek Avtoelektrike na volilni konferenci ZK
Na programsko-volilni seji novogoriške občinske konference ZKS, ki je bila prejšnji teden v Novi Gorici, je med drugimi razpravljale! podal svoj prispevek tudi član Iskre — Avtoelektrike Zdravko Jasnič, zaposlen v tovarni delovnih sredstev. Zaradi pomembnosti vsebine, objavljamo prispevek Zdravka Jasniča v celoti.
S poslovnimi rezultati, doseženimi v letu 1981 smo v precejšnji meri uresničili zastavljene planske cilje. Predvsem to velja za dohodkovne rezultate, kjer smo plan dela nekoliko presegli tako, da smo ob sorazmerno velikem vlaganju v sklade uspeli vnesti tudi za približno 100 milijonov kratkoročnih ter 150 milijonov dolgoročnih kreditov. Medtem pa pri realizaciji proizvodnje plan ni bil dosežen v celoti, predvsem zaradi težav pri oskrbi s potrebnimi materiali.
Vendar bi tudi ob večji proizvodnji le težko prodali več, kajti recesija na področju avtomobilske industrije, tako v svetu, kot tudi pri nas je bistveno zmanjšala potrebe tržišča po naših izdelkih. Temu so se pridružile še finančne težave pri kupcu rezervnih delov v Italiji, spremembe v poslovanju Cimosa ter seveda nerealizirana pogodba s Polmot, zaradi poljske krize.
Rezultat tega je bil tudi za približno 12% manjši izvoz od predvidenega. Tu je potrebno omeniti, da smo v preteklem letu posvetili večjo pozornost izrabi možnosti maloobmejnega sodelovanja, kjer ob začetnih rezultatih obstajajo realne možnosti za nazaj, predvsem za nabavo repromaterialov, seveda ob sočasnem večjem izvozu zato območje.
Vse te težave v preskrbi z repro-materialom so povzročile v lanskem letu tudi pogoste zastoje v proizvodnji, s tem pa tudi druge organizacijske težave. Rezultat vsega tega je za približno 1,5 % manjša proizvodnja na zaposlenega, kakor v letu 1980.
Omenjene težave smo skušali kompenzirati tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih, tako, da smo na novo zaposlovali le naše štipendiste, delavce, ki so prekinili delovno razmerje pa nadomeščali z internimi premestitvami. Tako je v DO zaposlenih približno 140 delavcev manj, kot smo predvideli s planom zaposlovanja za leto 1981. Prav tako smo kljub velikim nihanjem delovnih obremenitev, predvsem v proizvodnji, skladno z družbenimi stališči zmanjšali nadurno delo za približno 50% glede-na leto 1980. Določeni pozitivni premiki so bili doseženi tudi na področju kakovosti proizvodnje in inovacij, vendar gre razvoj prepočasi in bo zato treba tem stvarem posvetiti še večjo pozornost.
uvajanje integralnega sistema delitve po delu, kjer je bilo predvideno, da bomo ta sistem začeli uporabljati že v letu 1981. Pospešene so bile aktivnosti na delu sistema za ugotavljanje delovne uspešnosti. Toda zaradi neuspelega referenduma v nekaterih TOZD sistem v letu 1981 še ni zaživel, zato ostaja naša naloga, da v tem letu uvedemo pravilnejši in stimulativnejši sistem delitve osebnih dohodkov.
Ob prelomu pomanjkanja repro-materiala na domačem trgu je potrebno opozoriti še na problem deviznih zahtevkov s strani domačih dobaviteljev, saj predstavljajo ti zahtevki že več kot znašajo tri četrtine potrebnih deviznih sredstev za uvoz nujnega repromateriala za potrebe lastne proizvodnje.
Izvoz je nujen, ne le zaradi družbene usmeritve v izvoz, ampak predvsem zato, ker le s povečanjem izvoza ustvarjamo devize, ki so nam nujno potrebne za uvoz repromateriala in
Predvsem še nismo uspeli skozi konkretne akcije in prizadevanja zagotoviti ZK vodilno idejno politično vlogo nosilca in kreatorja vseh prizadevanj za razvoj družbeno ekonomskih odnosov znotraj sistema socialističnega samoupravljanja in ji kot taki utrditi ugled in zaupanje med delovnimi ljudmi. Kajti le ob široki podpori in zaupanju delavcev ter skozi enotno in koordinirano akcijo vseh družbeno- političnih sil lahko ZK uresničuje svoja prizadevanja.
POVEČATI AKTIVNOST ČLANOV ZK
VSEH
V zadnjem času smo v OO posvetili veliko pozornosti vprašanjem vloge in aktivnosti ZK znotraj prizadevanj za boljše gospodarjenje in urejanje odnosov med TOZD v delovni organi-
odpravljale vzroke nesporazumov in nesoglasij.
Težave in pomanjkljivosti v delovanju ZK v naši DO torej so, vendar to še ne pomeni, da nismo v svojem delu dosegli tudi marsikatere pozitivne premike in uspehe. Tako smo na osnovi konkretnih analiz omenjenih slabosti oživeli koordinacijo in povezovanje med OO znotraj DO, sodelovanje z ostahmi DPO in poslovodnimi organi, tako znotraj TOZD in DSSS, kot tudi na ravni DO in svojo aktivnost usmerili v razreševanje konkretnih problemov poslovanja in odnosov v DO. Menim, da je taka oblika povezovanja OO ZK v DO koristna metoda dela ZK.
TOZD AIN
Tako smo tudi na zadnjem skup-lokacijo v
Šempetru, v okviru priprav na volilno
nem sestanku vseh OO z lokacijo v
zaciji. Osnovna ugotovitev, je, da je
ile
delovanje ZK še vse preveč omejeno le na forumsko delovanje na sestankih OO in sekretariatov, vse premalo pa si prizadevamo za uresničevanje sprejetih stališč in sklepov kot posamezniki, člani, ZK, na svojih delovnih mestih, v samoupravnih skupinah, kot delegati v raznih samoupravnih Organih ter člani ostalih DPO.
Zdravko Jasnič. poravnavanje deviznih
Ta vidik delovanja ZK, ki bi moral biti še kako pomemben, je bil v preteklosti deležen vse premalo pozornosti. Zavedati se namreč moramo, da le sprejemanje stališč in usmeritev, ki velikokrat tudi niso dovolj konkretni ter nekaj aktivnih posameznikov še ne morajo zagotoviti uspeha. Samo ob doslednem uresničevanju in konkretizaciji sprejetih ter ob vsklajeni akciji z ostalimi DPO bomo zastavljene cilje uspeli tudi uresničiti.
Prav tako moramo ugotoviti, da je akcijsko moč slabila tudi slaba pove zanost med OO ter velikokrat neuskla jenost z aktivnostmi ostalih DPO Marsikdaj se je ZK vključila v razreše vanje problemov, ko so se ti že po javili v večjem obsegu, namesto da bi s stalnim angažiranjem in aktivnostjo
zahtevkov
Realizaciji
domačim dobaviteljem planiranega izvoza bo potrebno podrediti druge cilje, zato je potrebno tudi v proizvodnji dati prednost izdelkom, ki so namenjeni za izvoz in nato izdelkom, ki jih dobavljamo kupcem, ki nam bodo pripravljeni odstopati ustrezen del deviz.
Pričakovani izpadi v proizvodnji in prilagajanje proizvodnje prodajnim možnostim in razmeram glede repromateriala pomenijo neke nenormalne razmere, ki bodo zahtevale od vseh zaposlenih in še posebej od članov ZK, še aktivnejše vključevanje v razreševanje problemov, da bi kljub težkim gospodarskim pogojem, dosegli pozitiven poslovni rezultat.
Tudi v preteklem obdobju so bile težke gospodarske razmere tiste, ki so v največji meri usmerjale aktivnosti osnovnih organizacij ZK. Reševanje dohodkovnih odnosov med TOZD, uvajanje novega sistema nagrajevanja po delu ter stabilizacijska prizadevanja
Mladi praktikanti v Telermtiki. MLADINA TELEMATIKE
Razgovori s praktikanti
Mladinci ZSMS DO Telematika smo organizirali že dva razgovora z dijaki gorenjskih srednjih šol, ki so na delovni praksi v naši tovarni. Na prvem razgovoru smo se srečali z dijaki usmerjenega izobraževanja iz Škofje Loke in ekonomske šole
mladine Telematike Bernard Bečan je na teh srečanjih mlade praktikante seznanil s pomenom in vlogo ZSMS na splošno in v DO Telematika, s poudarkom na idejno politični dejavnosti mladine v procesu samoupravljanja. Razložil je tudi, kako se organiziramo
OD IN IZVOZ
Na področju osebnih dohodkov je bil izdelan program aktivnosti za uresničitev nagrajevanja po delu skozi
____________v____p__________ „	iz	_ v .... ,____________o__________
so bila tista področja^ katerim so tako	Kranja, na drugem pa z drjaki usmerje-	mladi v TOZD in delovnih skupnostih,
ZK, kot tudi ostale DPO, posvetile	nega izobraževanja iz Škofje Loke,	oz. DO, na katerih področjih deluje-
največjo pozornost. Vendar z doseže-	Kranja in iz elektro šole iz Ljubljane.	mo ter kakšne so naše naloge in
nimi rezultati še zdaleč ne moremo Razgovori so potekali sproščeno in biti zadovoljni.	spontano. Predsednik predsedstva
Pariz
— mednarodni sejmi elektronskih sestavnih delov
Hannover
— mednarodni tehnični sejem
V	mesecu marcu in aprilu so odprti nekateri mednarodni sejmi v Evropi, ki so pomembni tudi za delavce Iskre, zato je pričakovati, da se bo precej delavcev Iskre teh sejmov tudi udeležilo.
V	smislu racionalne izrabe delovnega časa ter kar najmanjše odsotnosti organiziramo tudi letos „ZRAČNI MOST“med Ljubljano in sejemskimi mesti v času trajanja sejmov. Za prevoz bomo uporabili Iskrino letalo.
Posamezni sejmi so v času:
PARIZ	od 1.4. do 7.4.
HANNOVER	od 21. 4. do 28. 4.
Glede na možnosti in naše potrebe bo letalo predvidoma poletelo vsak dan v času sejma iz letališča Brnik ob 6,30 in se vsak večer vračalo iz Pariza in Hannovra med 19,30 in 20. uro po lokalnem času. Dnevni polet bo zagotovljen v primeru, ko bodo za posamezen polet prijavljeni najmanj štirje potniki, pri maksimalni kapaciteti osem potnikov.
Cene poletov:	x	Parjz	14.000,00 din na osebo
Hannover	12.500,00 din na osebo
V	ceni so zajeti stroški prevoza ter letališke in postajalne takse. Vsak potnik, ki se bo na potovanju zadržal več kot en dan, si mora sam zagotoviti prenočišče.
Zaradi pridobitve ustmenih dovoljenj, uskladitve terminov in kapacitet vas prosimo, da vaše potrebe po potovanju na navedene sejme sporočite najmanj pet dni pred potovanjem na telefon 213-213, int. 31-54 ali 222-105 Maji Černe, kjer dobite tudi ostale potrebne informacije.
naloge drugih DPO. Tej splošni predstavitvi mladinske organizacije je sledil razgovor o delu, ki so ga dijaki opravljali na praksi v naši DO. Dijaki so povedali, da so bili z delovno prakso v glavnem zadovoljni in, da so v svojih mentorjih našli zadostno oporo in pomoč pri delu.
Prvi dan so si predvsem ogledali tovarno in poslušali predavanje o varstvu pri delu. Delali so na precej različnih delovnih mestih. Dela jim ni primanjkovalo in tako so spoznali različne faze delovnega procesa. Nekaterim dijakom sicer ni bilo všeč enolično proizvodno delo, toda prav je, da so se seznanili tudi z njim.
Mladi so se pogovarjali tudi o delovanju mladinske organizacije v šolah in krajevnih skupnostih. Dijaki so povedali, da v glavnem niso vključeni v delo mladinske organizacije v šoli, ker je menda vključitev v prvem letniku pravzaprav zelo težka.
Dijaki so zastavili še nekatera vprašanja s področja samoupravljanja in mladi iz Telematike smo se obvezali, da bomo nanje obširneje odgovorili kasneje.
Upamo, da smo z razgovori dijakom dovolj približali delo in vlogo ZSMS v združenem delu. Hkrati smo veseli, da so dijaki z opravljanjem prakse v naši DO zadovoljni. S podobnimi razgovori bomo še nadaljevali, še posebej, kadar se bodo pojavili kakršnikoli problemi, katere bomo vedno skušali sproti odpravljati.
Janja Žlebnik
Delo
sindikata v preteklem mandatnem obdobju
$
Emil Mertelj, predsednik $
OOS TOZD AIN v pretekj' mandatni dobi, nam je o rez11*' j tatfli dela in prizadevanj njih0- sk vega IO OOS podal naslednje dr poročilo	do
programsko konferenco, po pregledu doseženih rezultatov uresničevanja stališč in sklepov lanskoletne problemske konference na temo: gospodarjenje in likvidnostna situacija, sprejeli vrsto stališč in usmeritev za nadaljnje delo ZK na področju uresničevanja samoupravno dogovorjenih načel družbeno- ekonomskih odnosov, načinov delitve dela in koordiniranja poslovnih procesov ter dohodkovnega povezovanja znotraj IX) na področju nagrajevanja po delu, na področju reorganizacije proizvodnje, posameznih dejavnosti in služb s ciljem iskanja notranjih možnostih in rezerv za uspešnejše poslovanje, pri iskanju novih proizvodnih programov in novih tržišč ter nenazadnje na področju izboljševanja likvidnostne situacije. Znotrajteh usmeritev bo morala vsaka OO opredeliti svoje mesto in odgovornost ter izdelati konkretne akcijske plane, v katerih uresničevanje bo potrebno vključiti slehernega člana zveze komunistov.
Glede na doseganje rezultate delavcev Iskre smo prepričani, da bo tudi v nadalje ZK v tej DO tista idejna sila, ki bo znala in zmogla angažirati vse delavce za še boljše rezultate.
„Glede na to, da je bil naš IO OOS izvoljen takoj po reorganizaciji nas J® čakalo težko delo, saj smo večkr3' naleteh na težave, zaradi časovn6
stiske pa nekaterih sporazumov
be
in
rei
Pu
pravilnikov tudi nismo dovolj pogl°' lja bljeno obravnavali in so se zat° Fa pozneje pokazale pomanjkljivosti. . lja Zelo uspešni smo bili na področj11 športne dejavnosti, kar je predvsem zasluga našega izjemno prizadevneg3 na
športnega referenta ter seveda pripri' Ijenosti celotnega kolektiva za udelef bo na vseh športnih prireditvah.
Emil Mertelj.
Prav tako smo poskrbeli za kultu1-no življenje naših delavcev. Imeli sn10 abonmaje v operi in gledališču. Org3-nizirali smo rekreacijo kot npr. P*a' vanje in drsanje.
Lani smo obiskali Hišo cvetja 113 Dedinju in se poklonili spominu t°v' Tita.
Ustanovili smo mladinski aktiv, 1° je sicer zaživel, vendar se je v zadnje111 obdobju pokazal občuten padeC njegove aktivnosti. Zadovoljivo srt10 reševali stanovanjske probleme, tak3 da smo najtežje primere ugodno rešil*' mislim pa, da bi prav na tem področju morali naš pravilnik še marsikje dop0*' niti, oz. spremeniti.
Ugotavljamo tudi, da se naši delav-ci še vedno premalokrat obračajo 113 sindikat, ki bi sicer lahko marsikd3) precej več prispeval k hitrejšemu i*1 ustreznejšemu odpravljanju ne spota-zumov, ali težav.
Naš sindikat mora še veliko nared*-ti na tem, da samoupravno odločanj6 v TOZD ne bo formalizem, kar se še vedno prevečkrat dogaja. Ne povem3 nič novega če rečemo, da so material* po pravilu pripravljeni prepozn0' preobširno in včasih delavcem nera' zumljivi. Vse prevečkrat zaidejo J samoupravni mehanizem odločitve, k* so izključno strokovnega značaja. T° povzroča odtujitev odgovornosti strokovnih organov, po drugi strani P3 obremenjuje delegate in zahteva o** njih nekaj kar presega njihove zmoz-nosti.	.
Pri sprejemanju sporazumov ža* nismo vedno izbrali primerne sestav6 komisij, poleg tega pa so se strokovne službe premalo zavedale, da so t° materiali, ki v bistvu odrejajo njihovo strokovno delo.
V zadnjem času smo poizkusili či*11 bolj prisostvovati v naporih za doseg3-nje boljšega gospodaijenja TOZD. ly OOS je na več sejah obravnaval številne konkretne probleme in po svoju* močeh iskal načine za angažiranje či**! večjega števila članov kolektiva P*1 naporih za doseganje boljših poslovnik rezultatov. Pri tem smo tesno sodel°-vali z DS naše TOZD.
Tako kot je bil že prvi IO OOS u,3 težki preizkušnji v razmerah reorg3**1' zacije, se kot je bilo navedeno vizho-diščih sanacijskega načrta DO, obeta tudi novemu IO OOS težko delo °*j nadaljnji sanaciji. Njegova dolžnos* bo, poskrbeti za vsestransko obvešče-nost delavcev v TOZD ter jih tak° usposobiti za samostojno in odgovot-

m;
bil
da
čri
vit
ko
int
sk
nc
r&
m;
in
Pr
da
lei
rit
6'
2e
**j
ne
h
kc
ni
no odločanje na referendumu.1
BČ
S posvetovanja o ekonomiki ■n organizaciji
Lansko poslovanje Elektromehanike
I
Ljubljansko društvo ekonomistov je v dneh od 10. do 12. marca v Portorožu priredilo svoje tradicionalno 8. posvetovanje na temo ekonomike in organizacije združenega dela, s Posebnim poudarkom na odnosih med TOZD v delovnih orga-oizacijah in med delovnimi organizacijami v SOZD.
Posvetovanje je obravnavalo tri dr ?’ne omenjenih odnosov in sicer: dol Z.1®.n,0-ekonomski, poslovno-meto-nj in organizacijski vidiki določa-cujev in usklajevanja poslovanja, b rv®8a dne so bili na sporedu druž-jn °ekonomski vidiki določanja ciljev ref Us^ajevanja poslovanja. Uvodni Pu^at sta Prispevala doc. dr. Danijel lian-° 2 Ekonomske fakultete v Ljub-p ,1 m doc. mag. Miran Mihelčič s lian- te za elektrotehniko v Ljub-jnt '• Prvi je spregovoril o TOZD in 2e ^cijskih procesih v sistemu zdru-navP ter Pri tem posebej obrav-jj, ^ bistvo združenega dela , TOZD
inteoSpeŠnejše gosPodarjenje. P°jem ter gracije in integracijskih procesov Prikazal integracijske procese v •pnL praksi, teoretično opredelil _ p)Q in nn _ rnvn
u posebej pa je spregovoril še o sla-
oz. o
in DO - TOZD.
daStih^fe^f ^ prtSiH , • ■
D srm, ki dezintegnrajoče delujejo, in,.- Pnbko je ob tem poudaril, da di 1° mtegracijski procesi še številne Dri enzije. Čeprav ni mogel v kratkem Dr Pev^u vseh analizirati pa se je lotil DAkVS6m dstih procesov, ki tečejo, ali bi morali teči v okviru delovnih o,V™Z.ac*j in one, ki bi se morali dni 3t* v okviru SOZD. Tak je na °Čen način poskušal osvetliti overja med TOZD - DO in DO -
sozD;
Mag. Miran Mihelčič pa je v svojem prispevku spregovoril o značilnostih problematike SOZD v Sloveniji. Razumel jih je kot organizacijsko orodje za povezovanje z družbeno delitvijo dela, razdeljenih gospodarskih celic in s tem tudi za združevanje dela (in atomizira-nih sredstev)
To izvirno nalogo SOZD je videl predvsem v zastavljanju optimizacije tokov za uresničitev planirane strukture gospodarstva, njena izvedbena naloga pa je, po njegovem mnenju, v dajanju podpore večji smotrnosti v (neprekinjenem) delovanju delovne organizacije.
Uvodnima referatoma prvega dne so sledili referati, ki so s prikazi in členitvijo problematike določanja ciljev in usklajevanja v DO in SOZD predstavili teoretično in tudi na podlagi konkretnih rešitev v praksi.
O pogojih razvijanja dohodkovnih odnosov v DO in SOZD z vidika koncentracije in velikosti ekonomskih metod v jugoslovanskem merilu, je spregovorila asistent dr. Tea Petrin z EF v Ljubljani, o odnosih med TOZD, DO in SOZD v Emoni — s posebnim poudarkom na sistemu planiranja je spregovoril dr. Vekoslav Potočnik, podpredsednik KPO SOZD EMONA, o finančni funkciji z vidika večjih poslovnih sistemov je spregovoril mag. Matija Škof, namestnik generalnega direktorja DO Slovenijales, na koncu pa je Marjan Planinc, glavni direktor DO Lesnina spregovoril o odnosih med TOZD, DO in SOZD v okviru Unilesa, posebno glede na razvijanje izvozne naravnanosti v okviru sistema.
O drugem delu posvetovanja, ko so bili na dnevnem redu poslovno- metodološki vidiki določanja ciljev ip usklajevanja poslovanja ter o tretjem, ko so navzoči spregovorili o organizacijskih vidikih določanja ciljev in usklajevanja poslovanja pa bomo pisali v naslednji številki.	Mak
tuf-
gUO
rg3'
na
tov.
-ki
jefl1
dec
ano
ako
šili.
ičjv
pol-
feriti
Vse večji problemi z izvozom
V TOZD Feriti je delo v proizvodnji januarja lepo steklo. Tudi februarja je nekako šlo, marca pa je redna proizvodnja vse bolj vprašljiva, stanje postaja kritično, ker manjka repromate-riala, zlasti iz uvoza. Tako so se v Feritih znašli v absurdni situaciji, so namreč velik izvoznik, pa z veliko težavo, ker ne smejo uvoziti malenkosti repromateriala. im •'re*ctor Dušan Dolničar pravi, da tr„al,° 2 naročili dovolj, tako za domači Pa kot tudi za izvoz. Načrte in naročila Vse teže izpolnjujejo, ker jim
IBH
izvoz, zaradi neugodnega kurza, pa tudi zato, ker si v sili pomagajo s surogat-nimi materiali, kar pa pogostokrat pomeni neustrezno kvaliteto, ki jo utegne kupec odkloniti. In kaj potem? Predvsem bo šel po zlu dober glas, ki so ga prav zaradi visoke kvalitete ustvarili Feriti pri domačih in tujih kupcih.
Druga važna naloga je priprava zahtevne investicije, ki jo bodo letos zastavili. So sredi priprav in izdelave finančne konstrukcije. Imajo že vsa potrebna dovoljenja in upajo, da bo v kratkem tudi finančni del dokončno zaključen.	F. Kotar
Podatki o poslovanju Iskre Elektromehanike v letu 1981 kažejo, daje delovna organizacija uspešno poslovala, seveda z upoštevanjem zaostrenih gospodarskih razmer. Dosegla je namreč 4,3 milijarde din dohodka, kar je 27 odstotkov več kot v letu 1980. Za sklade je namenila 1,3 milijarde din, 35 odstotkov več kot leto prej. Iz teh sredstev je bila pokrita izguba TOZD Tovarna računalnikov v višini 68 milijonov din, ostali del izgube pa iz rezervnih sredstev in drugih virov.
odvisno od doseganja norm, izplačil za inovacije in racionalizacije, dodatkov na delovne razmere in poslovne rezultate (faktor stimulacije). Višina poprečnega OD je odvisna tudi od kvalifikacijske strukture zaposlenih. Nad poprečjem je 11 TOZD in DSSS.
BČ
Proizvodnji feritov.
j,:. Hjba materialov. Sicer zastojev še ni . °’ je pa vse bolj kritično in bojijo se, £ ne bodo mogli izpolniti izvoznih na-vjtj°v- Tudi domači kupci feritov in na-jjojjl. komponent zahtevajo naročene
im^niiarja so kar dobro delali, saj so ®h nekaj zalog materiala še iz lan-nQ la leta. Le—te so hitro kopnele, red rePrornaterialov pa niso mogli m kupovati, ne iz uvoza pa tudi do-»M n'S°	kolikor jih rabijo.
»Menimo, da je sedanji režim uvoza '2V02a nesprejemljiv za nas, ker je na da rner v naši tovarni končni učinek tak, stno v prvih dveh mesecih letošnjega rj ? Uvozili le za 80 tisoč dolarjev mate-in tako uvozni načrt izpolnili le s 2fin .krati smo izvozili v tem času za uj bsoč dolarjev. Vse te številke se J majo z novo smerjo Zveznega izvrš-p0?a sveta,« pravi Dušan Dolničar, r :eg ,uvoznih težav pa imajo še težave, niliivs> ostali, z neugodnim, spremenje-
2 ^udvsern se bojijo, da bo že marca
radi pomanjkanja materiala upadel
PROIZVODNJA
Lani so se nadaljevale težave pri izpolnjevanju planov proizvodnje, saj je oskrba z domačim in uvoznim repromaterialom močno šepala. Za pridobitev uvoznega materiala je Elek-tromehanika reševala probleme z iskanjem deviznih sredstev na osnovi prenosa proizvodnje in združevanja, oz. odstopanja deviz. Dobavitelji so zahtevali razne oblike združevanja sredstev in postavljali druge zahteve.
Kljub naporom je bil plan proizvodnje izpolnjen le 92 %. Podatki o realizaciji proizvodnje po tekočih cenah pa kažejo povečanje za 36 %. Fizični obseg proizvodnje je bil v preteklem letu večji za 20 %, nanj so vplivale tudi spremembe v asortimanu izdelkov. Iz tega izhaja, da se je nekoliko povečala tudi storilnost, saj je bila proizvodnja na zaposlenega po stalnih cenah za 14 % večja kot v letu 1980.
Največji izpad proizvodnje je imela Tovarna računalnikov, ki je izdelala le 55 % v primerjavi z letom 1980, torej le 22 % letnega plana. Izpad, ki je nastal zaradi pomanjkanja deviz, je povzročil precejšnjo izgubo. Po posameznih proizvodnih področjih je bil fizični obseg proizvodnje naslednji: električna orodja za 30 % večji, področje telematike za 23 % večji in kibernetike za 14 %.
Planirano eksterno proizvodnjo so uspešno izpolnile ER02 Merilne naprave, ATC, TEA in Števci. Ostale temeljne organizacije so izpolnile od 78 do 98 % letnega plana. Skupna proizvodnja je bila lani za 5 % manjša od planirane, v primeijavi z letom 1980 pa za 34 % večja. K izpolnitvi plana skupne proizvodnje so pripomogle predvsem temeljne organizacije skupnega pomena, saj so izpolnile plane.
ZAPOSLENOST
V Elektromehaniki je bilo lani poprečno 9.815 zaposlenih, kar je 99 odstotkov letnega plana in le 1 odstotek več kot leta 1980. Zaposlovali smo le najpotrebnejši kader in štipendiste. Po temeljnih organizacijah se je poprečna zaposlenost povečala takole: v Računalnikih za 7 odstotkov, v TEL, MN in ERO za 4 odstotke, v ostalih TOZD pa le za 1 do 2 odstotka. V nekaterih TOZD se je poprečno število zaposlenih v primerjavi z letom 1980 celo zmanjšalo.
OSEBNI DOHODKI
Poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je lani znašal 10.936 din, kar je 25 % več kot v letu 1980. Glede na doseženi dohodek in delež izvoza v korigiranem dohodku smo razporedili za OD za 0,39 % manj kot nam dovoljuje dogovor. Posamezne temeljne organizacije imajo zelo različno pozitivno ali negativno razliko, ki je odvisna od rezultata poslovanja. Negativno razliko pri razporejanju dohodka izkazuje sedem TOZD in DSSS. Tako smo v povprečju dodatno razporedili za osebne dohodke okrog 2 % sredstev.
Poprečni mesečni OD na zaposlenega je za 9 % večji kot smo planirali za leto 1981, po temeljnih organizacijah je bil različno dosežen, kar je
IZVOZ IN UVOZ
Izvoz je bil ena najpomembnejših nalog Elektromehanike kot tudi celotnega gospodarstva. Kljub vsem prizadevanjem, da bi dosegli planirano vrednost izvoza v višini 86 milijonov dolarjev, nam to ni uspelo. Izvozili smo za 75,8 milijona dolarjev blaga, kar je sicer za 41 % več kot v letu 1980, vendar le 88 % letnega plana.. Vzroke za to je moč iskati v pomanjkanju deviz za uvoz repromateriala s konvertibilnega področja.
Še vedno ugotavljamo, da pretežno izvažamo na klirinško področje, in sicer kar za 43,7 milijona dolarjev, na zahodno tržišče in v DVR pa izvažamo predvsem izdelke merilno-regula-cijske tehnike in električna orodja; na zahod in v DVR smo lani izvozili za 32 milijonov dolarjev izdelkov.
Najbolj uspešne temeljne organizacije po vrednosti izvoza so: ATC, Števci, TEA in ERO. Ostale TOZD so izvozile pod 5 milijonov dolarjev, vendar je njihov delež izvoza v celotnem prihodku zelo pomemben. Kljub omenjenim težavam so lanski izvozni plan izpolnile: TEL, Števci, Instrumenti, Vega in ERO. Kljub temu nam vedno bolj primanjkuje deviznih sredstev, saj premalo izvažamo na konvertibilni trg.
Vrednost uvoza in opreme je lani znašala 43,8 milijona dolarjev, kar je 17 % več kot v preteklem letu, uvažamo predvsem s konvertibilnega področja. Proizvodnjo smo le težko oskrbovali s potrebnim repromaterialom, saj smo lahko koristili le 65 % deviznih sredstev, pridobljenih na konvertibilnem področju. Kljub akcijam za pridobitev deviz, vseh temeljnih organizacij ni bilo moč zadovoljiti, najbolj je bila prizadeta proizvodnja računalnikov. Tudi v bodoče si bo treba prizadevati za zamenjavo uvoznih materialov z domačimi.
INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA
Vrednost investicij v osnovna sredstva v letu 1981 znaša 416 milijonov din. Pretežni del smo vložili v domačo in uvozno opremo in sicer 205 milijonov din. Večina opreme je bila •namenjena za obnovitev zastarelega
strojnega parka, le manjši del odpade na razširitev proizvodnih kapacitet. Investirali smo manj kot v letu 1980; tudi cene opreme so lani zelo naraščale.
Drugi del vlaganj je bil namenjen za dokončanje objekta A3 na Laborah, nekaj so vlagale tudi ostale TOZD.
PRIDOBIVANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA
Elektromehanika je lani pridobila 4,3 milijarde din dohodka in ga razporedila v skladu s sprejetimi sporazumi in dogovori. Iz pridobivanja in razporejanja dohodka lahko ugotovimo, da je DO kot celota poslovala uspešno. Močno so se povečali prihodki iz naslova tujega trga (za 54%), kar pomeni, da so bila vsa prizadevanja usmerjena v izvoz. Vrednost ustvarjenega celotnega prihodka je 12,7 . milijarde din, kar je za 34 % več kot v letu 1980. Za materialne stroške z amortizacijo smo odšteli 8,4 milijarde din, kar je za 38 % več kot v letu 1980. Materialni stroški so naraščali hitreje kot celotni prihodek. *
Po razporeditvi vseh obveznosti iz doseženega dohodka smo ugotovili čisti dohodek v višini 3 milijard din, ki smo ga razporedili na osebne dohodke in sklade. Ker smo poslovali zelo uspešno, razen Tovarne računalnikov, ki ima 72 milijonov din izgube, smo lahko dodatno razporedili ■sredstva za osebne dohodke in za sklad skupne porabe.
Cisti dohodek za sklade v višini 1,3 milijarde din je za 35 % večji kot v preteklem letu. Med TOZD so za sklade največ oblikovale: ATC 278 mio din, Števci 221,9 mio din in Stikala 160 mio din. Ostale TOZD so poslovale z nižjim ostankom, vendar glede na njihov celotni prihodek prav tako zelo uspešno. Pri tem so seveda izvzete Tovarna računalnikov, Nabava, Vega in DSSS.
KAZALCI POSLOVNE USPEŠNOSTI
Dohodkovno produktivnost, ki jo izkazujemo s kazalci kot so: dohodek na zaposlenega, čisti dohodek na zaposlenega ter OD in S SP na zaposlenega, smo povečali za 15 do 29%. Kazalca, s katerima prikazujemo rentabilnost, smo dosegli zelo različno. Akumulacija na poprečno uporabljena sredstva znaša 9,5 odstotka, kar je le 8 % več kot v letu 1980. Dohodek na poprečno uporabljena sredstva, ki je znašal 43,9 % je za dva odstotka manjši kot je bil dosežen v letu 1980. Tretjo skupino kazalcev tvorita akumulacija na dohodek in akumulacija na čisti dohodek, ki sta sicer v primerjavi z letom 1980 večja za 10 in 12 %, vendar manjša od planiranih za leto 1981. Ustvarjeni dohodek smo dosegli s preveliko vloženimi sredstvi.
Pripravil: A. Boc
ZSMS ŠIROKE POTROŠNJE
Aprila bo volilnoprogramska konferenca
Jedro razprav na nedavni seji koordinacijskega sveta ZSMS Široke potrošnje, ki je bila v Škofji Loki 10. marca, je bilo okrog priprav na volilno programsko konferenco mladine te delovne organizacije. Na sestanku je bil sprejet sklep, da se konferenca pripravi drugo soboto v aprilu (10. aprila), saj je to dan, ko imajo temeljne organizacije Široke potrošnje prosto soboto.
Po polnih 34-letih dela v kranjski Iskri je odšla v zasluženi pokoj naša Mica-Marija Blažič. Ob odhodu smo ji zaželeli, da bi zares zasluženi pokoj uživala vrsto let zdrava, zadovoljna in polna življenja, torej takšna, kot smo jo bili vajeni vsa leta, ki smo jih preživeli skupaj. Ob slovesu nam je zaželela mnogo delovnih uspehov in se za prejeto darilo toplo zahvalila. Mica, še enkrat srečno, kličejo sodelavci TOZD Merilne naprave.
Letošnja volilno programska konferenca bo morala po enotni ugotovitvi članov mladinskega vodstva pomeniti odločen mejnik v delovanju mladinske organizacije. To bo moč med drugim zagotoviti tudi s kadrovskimi spremembami, pomlajevanjem, z vključevanjem svežih, novih delovnih idej.
Konferenca, na kateri se bo zbralo več kot 50 delegatov iz vseh osnovnih organizacij ZSMS pa bo hkrati tudi priložnost, -da se mladi seznanijo s trenutnim gospodarskim položajem svoje delovne organizacije, da sprejmejo ustrezen dogovor o bodočem delu in da, seveda, kritično pregledajo in ocenijo dosedanje delo.
Na konferenco bo vabljenih tudi več gostov iz družbenopolitičnega in samoupravnega življenja Široke potrošnje, republiške konference ZSMS itd.
Najširše mladinsko srečanje v tem. obdobju bo po dogovoru v hotelu „Svoboda“ na Bledu, vendar bo za razliko od pretelih programskih konferenc trajalo le en dan, stabiliza-
cijsko pa je tudi zmanjšano predvideno število udeležencev. To je kar za polovico manjše kot je bilo v navadi v prejšnjih letih.
Na nedavnem sestanku KS ZSMS so se člani dogovorili tudi o nosilcih mandatov za posamezne dolžnosti v svojem okviru. Po sprejetem razporedu naj bi vodstvo komisije za informiranje še naprej obdržala mladina na Pržanu, skrb za delovanje pohodne enote naj bi prevzeli v Železnikih, predsednik komisije za izobraževanje naj bi bil iz Idrije, komisija za kadrovanje naj bi imela „sedež" v Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah. Hkrati z razporeditvijo teh dolžnosti je bilo sprejetih tudi več sklepov o načinu in zadolžitvah pri vodenju bližnje volilno programske konference, vključno s predlogom dnevnega reda. Delovni predsednik konference naj bi bil v skladu s temi sklepi Franci Mohorič (Železniki), zapisnikar Silva Mihelčič (Pržan), v verifikacijski in komisiji za sklepe pa naj bi bili člani
ZSMS iz Sežane in DSSS. ,
Fleischman
SINDIKAT ŠIROKE POTROŠNJE
Razprave o odgovornih samoupravnih funkcijah
Pred nedavnimi volitvami se je ožje sindikalno vodstvo Široke potrošnje še zadnjič zbralo v sestavu, kakšen je bil v mandatnem obdobju od leta 1980 do 1982. V Škofji Loki so 9. marca podrobneje obravnavali bližnje predajanje mandatov članov organov delavskega sveta Široke potrošnje in delegatov Široke potrošnje v organih delavskega sveta SOZD Iskra.
Na sestanku so tako predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij Široke potrošnje izdelali predlog zasedb mandatov za vodilne samoupravne dolžnosti v okvirih odborov in komisij DS DO Široka potrošnja. V skladu s sprejetim načelom enakovrednega predajanja teh funkcij v vseh temeljnih organizacijah, so predlagali tako zasedbo mandatov: predsednik odbora za gospodarjenje naj bi bil delavec TOZD TV s Pržana, predsednik odbora za organizacijsko kadrovske zadeve naj bi bil iz Sežane, predsednik odbora za razvoj samoupravljanja naj bi bil iz DSSS, predsednik odbora za razvojno programsko politiko Široke potrošnje naj bi bil iz TOZD Razvojni institut iz Ljubljane, predsedniški mandat komisije za odlikovanja naj bi imela TOZD Prodaja, časopisni sosvet naj bi vodil delegat iz Idrije, uredniški pododbor pa delegat iz DSSS.
Ob določanju predloga za imenovanja delegatov v organe delavskega sveta SOZD Iskra pa so člani izvršilnega odbora sindikata Široke potrošnje upoštevah tudi načelo vertikalne povezanosti teh organov s samoupravnimi organi na ravni delovne organizacije. Tako so predlagali, da naj bi delegata v odbor za razvoj, program in raziskovalno dejavnost pri delavskem svetu SOZD Iskra imenovali v TOZD Razvojni institut v Ljubljani, delegata v odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose naj bi imenovali v TOZD TV na Pržanu, TOZD Prodaja Ljubljana naj bi imenovala delegata v odbor za tržništvo, v Železnikih naj bi imenovali delegata v odbor za organizacijo in informatiko. Po dogovoru DPO SOZD Iskra je sindikat za delegata, ki bo predvidoma izvoljen za predsednika odbora za finance, predlagal delavca DSSS. TOZD Sprejemniki naj bi imenovala delegata v odbor za kadrovsko socialne zadeve, v TOZD TGA v Retečah pa naj bi imenovali delegata v odbor za kvaliteto.
Po razporejanju naštetih samoupravnih funkcij so se člani sindikalnega vodstva dogovorili o načinu izvedbe izleta delavcev Široke potrošnje v zamejski Števerjan. Rekreacijski pohod na poti dveh spomenikov od
Gonjač prek jugoslovansko-italijanske meje v Števerjan (možni bosta dve dolžini pohoda, 10 ali 20 kilometrov pa še tretja možnost — udeležba na proslavi in kulturnih prireditvah brez pohoda) bo predvidoma 2. maja letos.
Delavci Široke potrošnje se bodo tega pohoda lahko udeležili v obliki prazničnega izleta, skrb za organizacijo obiska pa bo prevzel sindikat.
Na tem sestanku je bila zato tudi imenovana komisija, ki bo morala poskrbeti za vse organizacijske naloge pri izvedbi tega izleta. Člani komisije: Tone Blaznik (TOZD TGA, zadolžen za organizacijo obiska), Marjan Peternelj (Železniki zadolžen za kulturne stike in sodelovanje pri izvedbi programa prireditve), v komisijo pa bodo vključeni tudi vsi predsedniki osnovnih organizacij sindikata, ki bodo morali v svojih okoljih poskrbeti za udeležbo.
V komisiji so še člani, ki bodo poskrbeli za propagando (Stane Koprivnikar, TOŽD Prodaja), informacije in protokol (Stane Fleischman, DSSS), ostale stike (Marjan Može, Sežana, Tone Lavtar, DSSS).
Komisija je sestavljena, treba je le še pričeti z delom ! Ž udeležbo na tej prireditvi bodo dali Iskraši močno moralno vzpodbudo zamejskim Slovencem, ,ki se borijo za obstoj svojega materinega jezika, kulture in svoboščin! Podrobnejših informacij o načinu izvedbe, pogojih udeležbe in vsem kar sodi zraven, bo seveda še dovolj!
Pa še zanimivost s sestanka. Na pobudo predsednika 00 sindikata iz TOZD Sprejemniki Sežana je sindikat sklenil, da mora odbor za gospodarjenje pri delavskem svetu DO Široka potrošnja preučiti možnosti za razmah prodaje izdelkov domače delovne organizacije delavcem vseh TOZD v Široki potrošnji na obroke. Zgled za izvedbo tega sklepa je sežanska temeljna organizacija že dala s prodajo stereo hi-fi sprejemnika, prizadevajo si tudi v Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah, na vrsti so torej še druge temeljne organizacije z zanimivim proizvodnim programom!
Stane Fleischman
TOVARNA MALIH ZAGANJALNIKOV
Večja aktivnost mladih
Po daljšem premoru je 00 ZSMS v Mladi aktivno sodelujejo tudi v tovarni malih zaganjalnikov znova vseh samoupravnih organih in druž-zaživela. Mladi so se aktivno lotili beno-političnih organizacijah v DO m '' izpolnjevanja zastavljenih nalog, kar v TOŽD. Tam niso le nemi opazovalci, kaže na" to, da se je njihova zavest v ampak aktivni soustvarjalci poslovne TOZD prebudila in zanimanje za politike in samoupravnega življenja v reševanje problemov na vseh področ- OZD. Mnogi pa se žal še premalo jih povečalo.	zavedajo svoje vloge in pomena, so
Na ustno vabilo predsednice Milene premalo osveščeni in ozki v svojih se je v sredo, 3. marca zbralo v prosto- pogledih in odklanjajo vsako sodelo-rih vodstva TOZD precejšnje število vanje v vrstah ZSMS in drugod, mladih, predvsem tistih najbolj osve- Na tem sestanku pa so se ^mladi ščenih. Razdelili so si naloge, in tudi odločili, da bodo nadaljevali imenovali predstavnike posameznih	dolgoletno tradicijo pohodne čete na
komisij. Tako je bila za kulturno	nivoju SOZD Iskra. Sklenili so, da se
dejavnost zadolžena Karla Širok, za	bodo zbir ah v večjem številu, kot je
SLO in civilno zaščito Branko Grego- bilo doslej v navadi. V njih bi morala rič, za informiranje Darjo Mavec, za	biti zavest in občutek odgovornosti m
MDA Nadja Ušaj in za šport Nedeljko	ponosa do tradicij NOB. To zavest bi
Ožbolt. Vsi ti predstavniki sodelujejo	pokazali z udeležbo na pohodih, ki
v občinskih komisijah OK ZSMS v bodo kmalu organizirali. V aprilu Novi Gorici in pri koordinacijskem nameravajo organizirati dvodnevni svetu ZSMS v delovni organizaciji. pohod iz Nove Gorice preko Lokev-
Mladi zavzeto o problemih.
Lazen-Čepovana-Tribuše. S kratkimi postanki in kulturnim programom bi ob vsakem spomeniku iz NOB počastili spomin na padle borce. V pohodni četi bi imeli posebno mesto tudi pripaniki JLA, še posebno graničarji iz Lokvice. Zaželena bi bila udeležba tudi vseh brigadirjev, ki so dosedaj sodelovali v raznih MDA.
Predsedstvo je zadolžilo brigadirko Nado Ušaj, da bi vodila komisijo za MDA. Prav Nada seje udeležila že več mladinskih delovnih akcij in zaupana naloga zanjo ne bo pretežka. Letos so planirane naslednje republiške in zvezne akcije:
1.	KO BANJŠKO 82 — republiška MDA, ki bo trajala od 26. 6. do 17. 7. 1982
2.	KRAGUJEVAC — zvezna MDA, od 5. 6. do 3. 7. 1982
3.	SLOVENSKE GORICE - zvezna od 1.8. do 29.8. 1982
4.	KOZJANSKO 82 — zvezna MDA, od 1. 8. do 29. 8. 1982
5.	KRAS 82 - republiška MDA, datumi bodo naknadno določeni. Izbira bo zelo pestra in marsikdo se
bo lahko odločil za sodelovanje na eni izmed teh akcij.
Popestriti bi morah tudi sodelovanje s karavlo Lokvica, saj je mladina obiskovala vojake le na dan graničarjev v avgustu in 22. decembra na dan JLA. To je vse premalo, saj je še nešteto možnosti. V dogovoru s predsedstvom 00 ZSMS karavla Lokvica se bodo sestali KZ ZSMS in bodo tako skupno pripravili akcijski program sodelovanja.
Planiran je tudi dvodnevni izlet, in sicer v soboto in nedeljo, 20. in 21. marca. Obiskali bi Kranjsko goro in si ogledali svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Kasneje bi se ustavih v Iskri, TOZD — Mehanizmi v Lipnici in se tovariško srečali z mladinci iz te TOZD. Izlet bi bil tako rekreativen in delaven obenem, namenjen razvedrilu in srečanju z vrstniki z drugega konca naše domovine. Kako bo srečanje uspelo pa bomo zapisah po vrnitvi s prelepe Gorenjske. Roman Saksida
TOZD POTENCIOMETRI IN HIBRIDI ŠENTJERNEJ
»Z lanskim poslovnim rezultatom smo lahko zadovoljni,« nam je dejal predsednik DS TOZD HIPOT Franci Žičkar. »Pa tudi letošnja prva dva meseca smo dobro zastavili,« ga je dopolnil vodja PAOI Stanko Rostohar, ko smo ju povprašali, kako gospodarijo v zaostrenih razmerah.
Po štirih letih jim je uspelo realizirati načrt proizvodnje v celoti. To pa pomeni, da so leta 1981 naredili po stalnih planskih cenah za 29 % več kot leta 1980. Tako so celo nekoliko nad realizacijo srednjeročnega načrta 1981-85. Posebno so zadovoljni, da sta obe veji proizvodnje, tako potenciometri kot hibridna vezja načrt proizvodnje celo nekoliko presegli, presegli pa tudi ostale kazalce po načrtih.
Celotni prihodek je bil za 24% višji od načrtovanega in 61 % višji od leta 1980. Dohodek je 28 % nad predvidevanji, čisti dohodek pa je 22% nad programiranim, oz. kar 54% višji kot leto poprej.
Cisti dohodek so razporedili na potrebne sklade. Osebne dohodke so lani dvignili v masi za 31%, nasproti letu 1980. Ostanka dohodka za sklade je
14 % več od načrtovanega in to pomeni, da je od leta 1980 naraste! za 221 %. Tako so lahko po pokritju vseh obveznih skladov namenili za poslovni sklad TOZD 23 milijonov din.
Z rezultati so seveda zadovoljni, čeprav ostajajo še nekateri problemi. Najbolj pereč je nelikvidnost, ker združujejo velika sredstva v delovni organizaciji. Zato bodo posvetili vso pozornost čim večji akumulaciji in vsem parametrom, ki jo lahko zagotovijo. Tako bodo skušali čimbolj zmanjšati zaloge, načrtujejo pa še nekatere ukrepe.
Slabši je bil lanski rezultat pri izvozu, pa tudi uvozu. Izvoz so realizirali le s 75 %, kar je le 1 % več kot leta 1980. Uvoz pa so hkrati povečali za 87 % v primerjavi z letom 80. Seveda pa še vedno niso devizno negativni. Prejšnja leta so namreč izvozili precej več, kot pa so uvozili. Tako še vedno pokrivajo ves lasten izvoz z lastnimi deviznimi sredstvi kljub razmerju 65:35.
Start v januarju ni bil najboljši, februarja pa se je stanje že popravilo. Januarja namreč niso mogli dobiti reprodukcijskega materiala za hibridna vezja in je tako prišlo glede na načrt do pre-
.jN,
cejšnjega izpada proizvodnje v tej proizvodnje. Sicer pa so tudi januar( U y mrežni načrt v celoti uresničili, kef.	»
naredili toliko več potenciom^, Prihodek so kljub temu realizirali1 . 70%, ker pač ni bilo ustrezne struk111 proizvodnje.
Že1 februarja so realizirali progra, proizvodnje in prodaje toliko nad P1 nom, da so dejansko nadoknadili '(N
črti6
v januarju. Tako so po mrežnih nat za 3 % nad načrtom in sodijo, da
dosegli načrtovano, če ne bo , težav v prihodnjih mesecih. Predvs^ imajo težave s pogosto menjavo uv ‘ nih režimov in tako prihaja do obj snega pomanjkanja materialov. P0''"
itfil
TA d
Iskre delimo solidarnostno, se pra^ .L^j
Na
vvse
tega pa tudi devizna sredstva zno'
Iskre del
Sternu, ki jih tisti hip najbolj PotreC,ll,£jki jj^

Tako prihaja včasih do razkoraka f L ^ možnostjo uvoza in potrebami p° r naj^ promaterialu.
Ob vsem tem je treba povedati-imajo letošnji načrt proizvodnje L |a 13 % višji od lanskega in če bodo sled tempu na začetku leta, ni bojaznil> Pa
ekonomično poslovanje.	^, °v<
MZenj,
______________________________________-'Tak,
ISKRA—AVTOMATIKA
S prestrukturacijo proizvodnje v povečan izvoz
čutil
ciali,
bs
N(
oku,
Pos;
Ti
irtv.
Odlični lanski rezultati
Iz poročila o gospodarjenju in poslovanju v letu 1981 je razvidno, da so v novomeški TOZD Napajalne naprave uspešno zaključili preteklo poslovno leto. Proizvodnja in prodaja, katere realizacija zajema brutto prodajo gotovih izdelkov na domačem in tujem trgu, realizacijo raznih storitev, prodajo ne-kurantnega materiala itd., sta glede na plan preseženi za 10,4 %. Izredno visok porast nasproti planskemu predvidevanju so zabeležili v prodaji na zunanja tržišča, saj je plan presežen kar za 76,8 %. Izhajajoč iz celotnega prihodka pa predstavlja izvozna realizacija 28,8%, od tega na klirinško področje 15,8%, na konvertibilo pa 13%.
Kot so sami zapisali v gospodarskem načrtu za tekoče leto, se obseg napajanj v telekomunikacijah v strukturi močno zmanjšuje na programu eksternega napajanja. Opazna pa je skokovita rast potreb po internem napajanju. Nove strukture proizvodnje ne narekuje samo Iskrina usmeritev, temveč celoten tako evropski kot svetovni razvoj, ki teži k vedno večji elektronizaciji napajalnih naprav.
Tega se v TOZD Napajalne naprave dobro zavedajo. Njihova usmeritev, ki temelji na profesionalizaciji izdelkov napajalnih naprav, oz. napajalnih sklopov, Id se vključujejo v širše sisteme in predstavljajo področje telekomunikacij, računalništva, energetike in avtomatizacije, bo tako v letošnjem letu ob postopnih ukrepih delno prestrukturirana. To pa v nadaljevanju vključuje saniranje in povečanje zmogljivosti lakirnice, ureditev prostora za izdelavo tiskanih vezij, modulov in medfazne kontrole, prerazporeditev prostora montaže ter ureditev pripravljalnega, medfaznega skladišča.
Le na ta način bodo lahko še v naprej s svojimi izdelki konkurenčni v Italiji, SZ, na Bližnjem Vzhodu, Švici, Poljski in Turčiji, kjer so že poznani, in realizirali načrtovani konvertibilni izvoz, ki je zaokrožen na cca 31 milijonov dolarjev. Pri tem pa bo potrebno v sodelovanju z matično delovno organizacijo in Iskro Commerce — TOZD Zunanji trg še bolj intenzivno kot dosedaj proučiti možnost za plasma na novih tujih tržiščih.
Lanski upokojenci na obisku
Prejšnji teden je bilo v novogoriški Iskri Avtoelektriki veselo, kot že dolgo ne. Na obisk v to DO so namreč prišli ,,najmlajši“ upokojenci, torej tisti, ki so odšli lansko leto v zasluženi pokoj. Dvajset takih je bilo, podatki pa so le za „dvoriščne“ tozde in DSSS. Poglejmo sedaj poimensko, kdo nas je v lanskem letu zapustil: Ana Kirn, Marjetka Pahor, Alojz Turk, Srečko Vižintin, Živko Kokelj, Remigij Marinič, Ljudmila Bagon, Marija Vuk, Ljuba Stubelj, Silvo Saksida, Čelesta Černe, Rožica Batič, Klavdij Ferfolja, Hilarij Valič, Zmaga Erzetič, Teodora Lasič, Štefan Cijan, Vilko Polanc, Milan Kosmina in Marija Piščanc.
Na srečanje jih je povabila konferenca osnovnih organizacij sindikata, sprejel pa jih je njen predsednik Drago Novak s sodelavci. Potem, ko so si ogledali proizvodne prostore in se zadržali v krajšem razgovoru z bivšimi
sodelavci, so odšli v delavsko restavrar cijo, kjer jih je poleg predsednika sindikata pozdravil tudi glavni direktor Peter Mivšek in se z njimi zadržal v daljšem pogovoru. V imenu sindikata jim je nato predal predsednik spominska darila v znak neprecenljive zahvale za vse, kar so v dolgih letih njihovega dela storili za dobrobit tega iskrinega kolektiva.
Srečanje se je razmahnilo v pozne popoldanske ure, saj je lanskoletne upokojence zanimalo to in ono, saj so še vedno, čeprav v pokoju, člani Iskre Avtoelektrike, to pa pomeni zadovoljstvo. in veliko lepše preživljanje dni v krogu svojih najdražjih.
Zaostreni pogoji gospodarjenja občutni tudi v letošnjem letu, zato b® [Nvi 457 članski kolektiv v smeri zast8','r Nn
nih ciljev, na osnovi povečane produ*1, n°,
-	r	- - •tftfi
tivnosti, ekonomičnosti in rentabib*®* eni poslovanja, skušal doseči čim večp Pa hodek.	v
Osnovo za to predstavlja reaUzadj® v lem 21,7% povečane proizvodnje. Zn*,e a t, porast obsega proizvodnje pa nareM jan izredno skrbno, stalno usklajevanj® >kr, potrebami tržišča in možnostmi osutem z repromaterialom, izvajanje mOr®se y bitne prerazporeditve delavcev v °^poli viru njihove delovne usposobljen^lsk, izkoriščanje vseh notranjih rezerv omenjeno prilagoditev proizvodne? 0v,
programa.
Spregovorimo še nekaj besed " (lZr oskrbi z repromaterialom, ki je Pe,e\ lelc predvsem pri bakrenih izdelkih, izd* ^
kih in surovinah iz železa, aluminij* barvami in laki, izolanti in impregna®' Stanje se bo predvidoma izboljšal® ^
iflli'
i Z:
podpisom samoupravnih sporazum®*' [ katere naj bi v Napajanjih podpis*^.‘kot domačimi dobavitelji. Tudi na podr^lak, uvoznega repromateriala pričakuj®)" |;ie( določene motnje. Ne toliko glede ®%jj devizno bilanco TOZD, kot zaf*® splošnih deviznih restrikcij. Zato bo®” tudi na tem področju nadaljevali z že preteklem obdobju dokaj uspešno menjavo uvoženega repromaterial® domačim.
Kljub ugotovljenim dobrim lansko letnim rezultatom poslovanja in real®” postavljenim proizvodno—prodajni® planskim številkam, si bodo v TO™ Napajalne naprave v tekočem letu P®' zadevali tudi za utrjevanje in vzposta*' Ijanje takšnih družbenoekonomski odnosov in povezav, ki bodo omogo®® tako svojim delavcem kot delavcem c®" | lotne Avtomatike v prvi vrsti nemot® proces proizvodnje in s tem boljše p®" goje za pridobivanje dohodka. ^ p
Ob slovesu pa so vsi v en glas zatrdili, da bodo ob vsaki ponujeni priložnosti z veseljem prišli ponovno na obisk med svoje bivše sodelavke in sodelavce.
M. R.
V ponedeljek, 8. marca so sev ! praznovanja dneva žena delavci TO^ j Orodja delovne organizacije Avtom11; 1 ka poslovili od sodelavke Katah11 Luksa, ki odhaja v pokoj. V Iskri l bila zaposlena 13 let, od tega je 9'® opravljala dela na stiskalnici v omeni1 ni temeljni organizaciji. Polna op; > mizma in vedrine, kakršno poz1111} skozi vsa leta, kar nerada zapu^ | svoje sodelavce, nam je povedni Dosedanji delovni urnik bo nadorf, stila s pletenjem košar iz vrhovnih Ml' kar že vrsto let dela z veseljem in '/ beznijo do te znane medjimursk domače obrti Pa še nekaj doprinos1
bo h skromni pokojnini
6. STRAN
jarl
tff’
ir
ei
ipl3'
zpa;
ičr0;
bo*:
ečj'
vse1’
lVof
,bč>'
otft1
POLPREVODNIKI
V^D .
f rvi odhaja
V trboveljski Iskri je pod številko Iv knjigi zaposlenih vpisan Maks Černe. Te dni se bo že upokojil. Maks je tudi družbenopolitično *elo aktiven. Zato smo mu postavili te zadnje dni v tovarni tri vprašanja: Kako ste doživeli osvobodilni boj? Kakšne spo-®ine imate na delo v Iskri? Kaj ooste delali zdaj, ko bo več časa tudi za vas?
j (v	rot^n°osvobodilni boi sem doživel
dX8TVKm °rSegU' Ceupošteva-v v Urad ■, m Trboveljčan, sin majhnega *n iz družine s šestimi otroki, ^ te l zgodaj umrla mati, lahko misli-0 r naltn *na ie bila moja mladost. Nee-ufeljk ®e je bolela. Preveč je bilo ra-ti- jiodšgi e° revnimi in bogatimi. Tako sem e n ! Partizane z zavestjo, da moramo ledi Neskladja odpraviti.
n' L^^ska vojska pa je bila prva Kfženje|’s*ca vojska po tisočletnem su-
__/Tai(!tVu' Domovina je bila okupirana.
rUti|. Smo, čeprav zelo mladi, še kako ^aln V na^em boju vse elemente so-nep!!6 rev°lucije. Poleg revolucionar-žeij ZaS°na pa smo vsi čutili tudi veliko oku '3° sv°bodi. Nečloveški postopki PoSaPat0ria so dobesedno morili, ne le |7 Vznike, ampak ves narod.
;rt!’a zpia in želja po svobodi je terjala hod® :ne h „rvave in težke. Po več ljudi iz bo1* jev iruz'ne 3e padlo. Ostali smo nada-
vsem tem Pa sm,° se
dokOo a dVedah, da ustvarjamo zgodovi-
L>em	2OVi SVTet’ ° ^ate".
ji d^Npali j"° V TrbovlJah m Jugoslaviji
ij* ** lem0 k1-3- le minila. Leta 1946 sem se o»^ a . °biliziral in se zaposlil v ministrstvu
eku)® i *r8?ino Pri slovenski vladi v Ljub--. mi. Nat,
'St,
na,<'sf>rr!'3!*v službi na občini. Leta 1962 so
,nje !kkra’ v!*t0 so me prestavili leta 1951 skritem ^.Dbovlje, po ukinitvi okrajev pa
' Se 7,v “‘uzdi na i »k:poWele Priprave ^Iskra V°dnikov- T
i°ztrekt 80 se dogovorni, aa aa isKra ovar„ 3’ Trbovlje pa računovodjo
za zidanje tovarne .v. Trbovlje in kranjska s° se dogovorili, da da Iskra di-
ln° v izgradnji. Tovarno so posta-az/ Dbovljah tudi zato, ker so dala |ei a Podjetja nekaj udeležbe. Moških iah d0'*1 i71651 ie bilo namreč v Trbov-fiiei ?Voii ’n preveč, ženske se pa niso j z,e ^le zaposliti. Tako je prišla Iskra, endP°sluje pretežno ženske, kot naro-
jed
izdd-
»K/
nao0' ialoj
isali,!LPeta 1973 sem se tako zaposlil v Iskri trožj11 aij a^.Unovodja v tovarni v izgradnji in Oijej6 o . bil Prvi zapisan v knjigo vstopov, je flj ^ ' 0 mi je prek 2900 vpisov. Ih L ju-:ara® j(jj *n| občinski praznik leta 1963 je bed11 |0 la Sentjurc zasadila prvo lopato za z že’ ia 0 t0varno, šele po treh letih, 1966. io laa ni° tovarno odprli. Vmes je bila iala 1 llreč gospodarska reforma in se je
nsko-ealn11
ajnij ■%
U pP' jsia’;
msk*1
P<01
m c®1 note" lep®’’
Maks Čeme.
gradnja zavlekla. V novi tovarni sem ostal računovodja — vse do letos.
Tovarna je najprej lepo zaživela in tudi gospodarsko dobro vozila. Nato pa je zaradi napačnih poslovnih odločitev po nekaj letih zabredla v krizo, ki je trajala nekaj let. Hudi časi so bili to, saj nismo vedeli, če bo tovarna obstala ali ne.
No, pa smo trmasto vztrajali in postavili poslovanje, tehnične službe in domače znanje na svoja ramena — in normalizirali ekonomiko. Tako odhajam v pokoj z zavestjo, da smo delo opravili dobro, saj TOZD daje kruh nam in prispevek skupnosti.
Sodelavcem bi rekel ob slovesu, da je Iskra ubrala pravo smer, saj se zanaša na lastno znanje in izkušnje, hkrati pa ima odprte oči, da vedno ve, kaj se godi po svetu na področju elektronike. To se je pokazalo kot pravo v dobrih in slabih časih.
Ko že vprašujete, kaj bom počel v »penzionu«, naj povem, da bom kar »polno zaposlen«. Imam zelo rad čebele in zdaj se jim bom lahko posvetil še bolj kot doslej. Veste, čebele imam rad. Že z očetom sva jih skupaj gojila takrat, ko je bilo od plače komaj moč živeti in so čebele morale kaj dodati za šest lačnih ust.	,
Sicer pa sem »zaprežen« še marsikje. Tako pri Zvezi borcev v občini, v krajevni skupnosti in tudi drugod. Pred kratkim so me pri Društvu invalidov nagovorili, da jim vodim računovodstvo. No, dolgčas mi ne bo.
Maks je umolknil. Radi bi ga vprašali še marsikaj, saj je Maks Černe živa zgodovina lepih in težkih časov v Revirjih. Maks je sam rastel ob Iskri in v njej pustil košček svojih najlepših let. Predvsem pa je imel Iskro rad, ker je čutil tako, kot čutijo sodelavci iz Trbovelj.
F. Kotar
a^s Čeme med sodelavci ob svoji upokojitvi.
TOZD AVTOMATIKA
Občni zbor OOS
V preteklem tednu so imeli delavci TOZD Sestavni deli in delovna sredstva v DO Avtomatika občni zbor osnovne organizacije sindikata. Ker so sindikalni delavci v osnovni organizaciji že dlje poslušali pripombe večine delavcev, da je vse premalo pozornosti posvečene družabni dejavnosti, so se le-ti odločili, da po končanem uradnem delu priredijo družabno srečanje delavcev, kljub nekaterim zunanjim pripombam: „Zakaj v času stabilizacije organizirati družabna srečanja? “
Zato je potrebno ponovno poudariti, da so delavci vse leto krepko in dobro delali, da so bili rezultati dela in gospodarjenja ugodni ter, da so se hkrati zavestno odločili, da he delijo ..trinajste plače*1 ob zaključku leta.
Najprej so delavci poslušali poročilo sekretarja 10 Andreja Kušarja o delu komisij v preteklem obdobju. Poročila so bila kritična, vendar objektivna tako, da bo lahko na osnovi njihovih izkušenj novi izvršni odbor črpal ideje za nadaljnje delo.
Nato je sledilo poročilo predsednika o delu celotne sindikalne organizacije, njenih težavah in uspehih ter o nalogah, katere bo moral izpeljati novi izvršni odbor.
Ta zbor so delavci izrabili tudi za skromne obdaritve delavk in delavcev, ki že vrsto let uspešno delajo na svojih delovnih mestih in so aktivni samo-upravljalci.
Programska usmeritev dela osnovne organizacije za letošnje leto je naravnana predvsem na reševanje tistih področij, ki so pomembna za večino delavcev. Tako bodo veliko skrb posvetili nagrajevanju po delu, urejanju dohodkovnih odnosov v reprodukcijski verigi, zagotavljanju humanizacije dela ter še vrsto aktualnih in zahtevnih nalog.
Na kraju je sindikalna konferenca izvolila še novi izvršni odbor, od katerega delavci pričakujejo, da bo še bolje in uspešneje zastopal interese delavcev, uveljavljal samoupravne in demokratične odnose v TOZD ter DO.	-AC-
—--------------------------X
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Stikala se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za lepa darila, ki mi bodo ostala v trajnem spominu.
Še naprej jim želim mnogo delovnih uspehov.
Vera Bečan
v____________________________J
ZAHVALI
Ob boleči izgubi naše dobre mame
JOŽEFE SLAPŠAK
se iskreno zahvaljujem vsern sodelavkam In sodelavcem TOZD TEA — navijalnica za izraze sožalja, podarjeno cvetje, za pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti
žalujoča hčerka Nada Marinič z družino.
Ob boleči izgubi moje drage mame
MARIJE MACUR
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD TSD — oddelek duroplastl (stroji, razigla-nje), za izraze sožalja, podarjeno cvetje In denarno pomoč
žalujoči sin Tone Macur.

'SKRa ieze psss
L|ubl|ana, Stegne 17
^i*0 vse, kisov poletni sezoni (od 26.6.dot.9.1982) pripravljeni poskrbeti, da bo anje naših delavcev v počitniškem domu v Poreču prijetnejše, da se prijavijo na ob-^•jena dela in naloge:
UPv^VNIKA DOMA
~~ VODENJE POSLOVANJA DOMA, NABAVA MATERIALA IN POMOČ V BIFEJU, PRIJAVE IN ODJAVE
KUHARICE
Pripravljanje obrokov hrane
SERVIRKE
~~ serviranje obrokov hrane in vodenje bifeja
^OMOČNICE v kuhinji
~~ Pripravljanje hrane in pomivanje posode
Sobarice
~~ čiščenje sob in pomožnih prostorov, pranje in likanje perila
Zaželeno je, da imajo kandidati potrebno kvalifikacijo in delovne izkušnje. Lahko prijavijo tudi študentje in mlajši upokojenci.
vsi, ki bi se radi podrobneje seznanili z nalogami in pogoji dela, naj se obrnejo na ranča Kotarja, tel.: 559—141.
StegnQVaySbreiernamo 1S dni po objavi na naslov: ISKRA IEZE, DSSS, Ljubljana,
r
r
v
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Golnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Boris Čerin (Elektro zveze), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marke Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana, Tržaška c. 15, telefon: 263-825 — Tisk: Časopisno-! iskarsko podjetje PRAVI-CA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temelj nega davka od prometa proizvodov.
ISKRA — INVEST SERVIS
V slogi je moč
»Posameznik pomeni in zmore malo. V slogi je moč. To dokazuje vsa zgodovina Iskre. Seveda pa je treba za složno delo poprijeti in za to tudi kaj žrtvovati,« nam je dejal Franc Borko, predsednik Sveta uporabnikov poslovnih stavb Iskre. Vprašali smo ga, kaj ta Svet ureja, kako in s kakšnim uspehom.
Poslovne stavbe, ki jih imajo v lasti Iskrine delovne organizacije in jih skupno uporabljajo, upravlja Invest servis. Samoupravni organ tega upravljanja pa je Svet uporabnikov.
Franc Borko.
Osnova vsega dela Sveta uporabnikov in dela Invest servisa je samoupravni sporazum, ki so ga sprejele Iskrine delovne organizacije, lastnice poslovnih stavb v Ljubljani.
Skupne poslovne stavbe so na primer Poslovno—prodajni center, ki mu pravimo kratko PPC na Trgu revolucije, stavba v Kotnikovi 6, kjer je bil nekoč Iskra Commerce in poslovna stavba na Celovški, ki jo uporablja Avtoe-lektrika.
Franc Borko nam je povedal, da je Svet upravljalcev predvsem pomemben za skupno upravljanje in seveda skupno pokrivanje stroškov. »Samoupravno telo, ki zastopa vse lastnike in tudi porabnike je nujno za normalno delo. Nasproten primer je Hala Tivoli. Tam so med porabniki in upravljale! le ekonomski odnosi, kar je pripeljalo do velikih nesoglasij in velikih izgub, kljub dobri volji enih in drugih. V Iskri je drugače. Potrebe in možnosti pretresamo skupno, upravljale! in delegati lastnikov oz. hkrati porabnikov, pa vedno najdemo skupne rešitve.
V skupnih Iskrinih stavbah moramo ločiti lastništvo in uporabnike. Ponekod lastniki ne zasedajo vsega svojega prostora, drugje pa spet uporabljajo več prostora, kot je njihovega. Tu pa gre že za najemnino. Največji porabnik prostora v PPC je Iskra Commerce. Ta je idealni lastnik 43,5 % stavbe, zaseda pa približno 49% stavbe.
Nasprotno pa DO Aavtoma-tika poseduje precej prostora, zaseda pa ga skoraj nič. Ta preostanek pa najemajo tisti, ki imajo premalo svojih prostorov. Podobno je s Široko potrošnjo.
Ob teh odnosih nastopata še dve kategoriji: ena je najemnina, druga pa je tehnično upravljanje in vzdrževanje. Najemnino sprejemajo lastniki, če imajo koga v svojem deležu stavbe. Tako stane m2 230,50 dinarja mesečno v letu 1981. Za leto 1982 pa smo se dogovorili za 300 din po kvadratnem metru, od tega je amortizacija 100 din. Tako visoko so postavili ceno, ker bodo del teh
sredstev namenili za zidavo prizidka. To je najemnina. Če je kdo v enakem deležu lastnik kot porabnik, je najemnina enaka ničli.
Druga kategorija so stroški vzdrževanja in upravljanja stavb. Tu pa je vključena celotna sna-žilska služba, receptorska služba, režija, ki to vodi, vsa energetika — elektrika, ogrevanje in klimatske naprave, topla voda in dvigala. Poleg tega je vključeno vzdrževanje stavbe in napeljav. Vsa ta dela opravlja Invest servis. Ta pa je dolžan vsako leto predložiti porabo preteklega leta po lokacijah in kontnem planu. Na podlagi teh številk pa se dogovorijo na Svetu upravljalcev za načrt prihodnjega leta. Tako so se za leto 1982 dogovorili, da bodo stroški upravljanja in vzdrževanja znašali 374 din po brutto m2 v PPC, za Kotnikovo 338 din in za Celovško 191 din po m2.
Seveda so se ob tem dogovorili tudi za najemnino v tem letu, ki bo znašala 230 din v PPC, na Kotnikovi in Celovški pa 200din po kvadratnem metru.
Tako Svet uporabnikov poslovnih stavb soglasno z Invest servisom določa najemnino, ki je sorazmerno majhna, ker tu ne gre za dobiček, ampak za pokrivanje stroškov. Na Celovški in v Kotnikovi so letos najemnino precej dvignili, ker je Svet mehil, da naj bi tudi ti dve lokaciji nekaj prispevali h gradnji prizidka PPC. Tega namreč zadnji čas gradimo v glavnem s svojimi sredstvi, ki jih je pač treba zbrati iz vseh možnih virov.
Ob tem naj povemo, da je tu govora povečini o bruto kvadratnih metrih. Izkoristek naše Poslovne hiše pa ni najboljši. Predsednik Borko celo meni, da je slab. Okrog 40 % je namreč pomožnih prostorov in 55 % netto uporabnih prostorov. V klasičnih stavbah je izkoristek boljši, saj je uporabnih prostorov tam okrog 80%, zato pa je seveda standard v novih, sodobnih stavbah višji.
Prav zaradi tega meni Franc Borko, da bo treba nove poslovne stavbe izrabiti bolj smotrno. Zlasti komerciala in ostali, ki mnogo kontaktirajo z zunanjimi partnerji in imajo praktično obiske z vsega sveta, bodo seveda morali Iskro reprezentirati v sodobnih prostorih. Čista režija, kot je administracija pa bo morala najti prostor v cenejših prostorih.
Poleg tega se Svet ubada tudi ž drugimi vprašanji. Tako z disciplino v poslovnih stavbah. Pogostokrat nastanejo težave z izhodi, vhodi, nošenjem izkaznic in še marsičem. Porabo elektrike so zaostrili. Zadnje čase mnogo pazljiveje izključujejo različne aparate in ugašajo luči, ko le-te niso več nujno potrebne. Svet je »pritiskal« na Invest servis tako, da jim nekaterih stroškov ni priznal. Tako je upravljalec moral »priviti« porabnike, da so postali bolj varčni.
»Sicer pa moram reči, da med Svetom porabnikov poslovnih stavb in Invest servisom vlada vzdušje zaupanja in dobrih odnosov. To pa je tudi razumljivo, saj eni in drugi skušamo narediti vse, da bi delo v naših stavbah teklo funkcionalno, nemoteno in tudi v okvirih zdrave ekonomike,« je zaključil predsednik Borko.
FY
V jedilnici trboveljske Iskre so dobili pravcati, »zaresni« sank. V njem točijo brezalkoholne pijače vseh vrst, čaj in kavo. V kratkem pa bodo tam prodajali tudi sladko in slano pecivo. »Ja, kar bolj možato se poklepeta ob šanku med malico, kol pa nekje za oglom,« nam je dejal delavec. Tovarišica natakarica pa pravi, da je kar dovolj dela in tudi prometa; prej vsega niso zmogli v kuhinji.
r	^
USPELO SREČANJE SMUČARJEV ELKOM IN ISKRE NA POHORJU
V_________________________________J
Na Arehu na Pohorju so se v nedeljo 14. t.m. vnovič srečali smučarji mariborske SOZD Elkom in Iskre, v okviru tradicionalnega sodelovanja.
Na še dobro zasneženem terenu in v lepem, čeprav neprijetno vetrovnem vremenu so se pomerili v veleslalomu. Proga je bila dokaj hitra, vendar so ji bili kos vsi tekmujoči, seveda nekateri hitreje, drugi spet počasneje, pač tako, da so se lahko zvrstili.
Tekmovanje je potekalo v prijetnem, vendar pa zelo borbenem duhu, kot je v teh smučarskih srečanjih že v navadi, saj je jasno, da se vsak tekmo valeč skuša uvrstiti čimbolje.
Po končanem tekmovanju so se vsi nastopajoči odpeljali v Limbuš, v gostišče Elkom, kjer so imeli skupno kosilo, po njem pa razglasitev rezultatov.
Kar prehitro je minilo prijateljsko srečanje smučarjev Elkom in Iskre in slednji so se poslovili z željo, da bi tako prijetno preživeli tudi naslednje smučarsko srečanje, ki ga bodo prihodnjič organizirali Iskraši nekje na Gorenjskem.
Štartala je smučarska štev. 1.
REZULTATI: ženske do 30 let: 1 Turnšek 54,87, 2. Pečarič 57,72, 3. Vreček 59,09, 4. Horvat 59,43, 5. M. Hočevar 1:00,16, 6. Švelc, 7. Bajc, 8. Z. Hočevar, 9. Seiko (vse Iskra), 10, Geržina, ll.Škrofič,
12.	Franci, 13. Jurič (vse Elkom); ženske nad 30 let: 1, Bertoncelj (I) 56,60, 2. Vedlin 49,22, 3. Harnik 1:01,06, 4. Krulc (obe Elkom) 1:03,87,	5. Balderman
1:04,04, 6. Bohinc (obe Iskra), 7. Soršak,
Pred začetkom tekmovanja na Arehu.
ČASOPISNE NOVICE
»V Iskrini TOZD Tovarna žarnic, ki posluje v sestavu DO Industrije avtoelektrike v Novi Gorici, se lahko pohvalijo, da je njihova proizvodnja vselej razprodana, prodali pa bi še več, če bi imeli na voljo večje zmogljivosti. Polovico svoje proizvodnje prodajo na tuje, z ustvarjenimi devizami pa kupujejo reprodukcijski material, vendar imajo samo 60 % pravic glede ustvarjenih deviz.« Tako začenja ljubljanski Dnevnik svoj članek z naslovom »Do domačih delov z devizami?« Položaj tovarne pojasnjuje Dušan Bivic, direktor TOZD Žarnice z naslednjimi besedami:
»V nobenem primeru pa ne moremo biti zadovoljni s pojavom, ki se začenja bohotiti na domačem tržišču. Ob zmanjševanju uvoza smo namreč prešli na devizno kupovanje izdelkov.na domačem tržišču. Vzemimo samo naš primer podnožij za žarnice, ki jih sicer izdelujemo doma, vendar mora naš kooperant uvažati pločevino — medenino. V višini deleža tega uvoza zahteva odslej od nas devize. Ob vsem tem pa še vlagamo dinarska sredstva za razširjeno reprodukcijo v prenekatere obrate. S prakso kupovanja domačega blaga za devize je treba v prihodnje prenehati, saj pogosto vodi v izsiljevanje. Rešitev vidim v tistem, kar je bilo že dogovorjeno, saj je zakon o združenem delu dovolj jasen.«
Če se bo v naslednjih mesecih izkazalo, da je zanimanje slovenskih organizacij združenega dela in podjetij iz drugih republik dovolj veliko, bo Ljubljanska banka — Združena banka v New Yorku ustanovila svojo enoto. Doslej je imela tam le predstavništvo, ki je sicer uspešno delalo, ni pa moglo prevzemati nalog, katere lahko opravlja le enota banke. Člani izvršilnega odbora Združene Ljubljanske banke so dobili v razmislek predlog o ustanovitvi nove enote. Skleniili so, da naj posebna skupina začne s postopkom za ustanovitev — čeprav so menili, da enote ne bi ustanavljali za vsako ceno.
Po sedanjih računih bi za začetek poslovanja newyorške enote zadostovalo tri mili-. jone dolarjev kapitala, s katerim bi lahko ponudili prve servisne storitve jugoslovan--skim organizacijam združenega dela. Denar za zagon nameravajo zbrati od naših organizacij, ki že delujejo v ZDA bodisi samostojno ali pa v mešanih podjetjih (Intertra-de, Lesnina, Iskra-Commerce, Metalka, Slovenijales). Delo, Ljubljana.
Mikroelektronika in računalništvo so dejansko glavni nosilci razvoja Iskre. Glede na to, da sta prav ti dve dejavnosti poslovali lani z izgubo, se sprašujejo beograjske IT novine, kako to.
Odgovor so posredovali predstavniki Iskrine organizacije združenega dela: »Mikroelektronika je nedokončan investicijski torzo. Vlaganja bodo končana v letošnjem letu. Če upoštevamo še obveznosti za odplačilo investicij, bo trajala negativna investicijska bilanca pet do šest let.
Kar se tiče računalništva, je bila proizvodnja izpolnjena samo s 25—26 %. Osnovni problem tiči v popolni prepovedi uvoza reprodukcijskega materiala. Če ne bi bilo teh težav, bi bila akumulacija normalna.«
V Ljubljani je po delovnih organizacijah približno 40 likovnih razstavišč, vendar se natančnega števila ne da ugotoviti. Nobena kulturna inštitucija trenutno ne bdi nad delom teh, prav tako pa se nihče sistematično in poglobljeno ne ukvarja z njihovimi težavami.
Vse bolj pozabljamo, da so ta razstavišča pravzaprav edina, ki bi morala nuditi možnosti predstavitve tistim delavcem, ki se z umetnostjo ukvarjajo amatersko in so jim (razen v Društvu likovnih samorastnikov) drugje vrata zaprta. To velja predvsem za velike delovne organizacije, ki imajo celo svoje likovne sekcije. A le malokje se z množičnostjo likovnega ustvarjanja ustrezno spopadajo. Amaterska kultura je zapostavljena predvsem v primerjavi s profesionalno.
Umaknjena na periferijo, je prepuščena le manjšim kulturnim središčem—Novemu mestu, Kranju, Jesenicam. Svetel in prostoren razstaviščni prostor Iskre-Commerce v Ljubljani le enkrat na leto gosti svoje likovnike. Ostaja jim sicer lepa dvprana na La-borah pri Kranju, a ne da se spregledati, da je amaterska kultura ostala »periferiji«, akademska Ljubljani, pogoste izmenjave pa ni — Delo.
Zaradi vedno zahtevnejših delovnih nalog na področju mednarodnega poslovanja, je Iskra pripravila v škofjeloškem hotelu Transturist že tretjo zunanjetrgovinsko šolo, v katero se je vključilo 23 delavcev iz vseh Iskrinih delovnih organizacij.
Trimesečna šola s področja zunanje trgovine bo udeležencem vsestransko izpolnila znanje v mednarodnem poslovanju, saj bo v celodnevnem šolskem programu predavalo 26 strokovnjakov z obeh slovenskih Univerz in drugih ustanov, vrh tega pa še 52 predavateljev Iskre.
Na Gorenjskem primanjkuje strokovnjakov elektrotehnike. V Iskri — 120 elektroin-ženirjev, druge delovne organizacije pa potrebujejo 30 strokovnjakov s tega področja. Zaradi hitrega razvoja mikroelektronike in novih tehnologij, ki zahtevajo visoko usposobljene kadre, pa bo potreba po delavcih tega profila z leti še večja.
Vpis na elektrotehniško fakulteto s področja Gorenjske je bil doslej preskromen, da bi bilo v bližnji prihodnosti pričakovati zadostno število mladih strokovnjakov. V kranjski Iskri menijo, da je razlog v slabem poznavanju možnosti študija, usposabljanja in tudi zaposlovanja. Zato so sklenili bolje informirati srednješolce, ki jih elektrotehnika podrobneje zanima. Izdali so informativni Ust z okvirnim prikazom organizacije visokošolskega študija, programe in kasnejše možnosti zaposlitve.
Če bo odziv med srednješolci za omenjeno študijsko smer zadosten, bo Iskra zagotovila možnost študija prvih dveh letnikov v Kranju.Združeno delo Gorenjske bo študij podprlo s kadrovskimi štipendijami. Iskra jih za šolsko leto 1982/83 načrtuje 73. Glas—Kranj.	Zbral in uredil Marjan Kralj

8. Korošec, 9. Kovač, 10. Matijašič (vse Elkom), 12. Vrhovec, 13. Bagon, 14. Šparovec, 15. Guzelj, 16. Vraber, 17. Volčič (vse Iskra); moški nad 40 let: 1. Faganel 49,90, 2. Hafner (oba Iskra) 50,18, 3. Florjančič 51,45, 4. Kovše (oba Elkom) 52,15, 5. Kisovec (I) 52,75, 6. Malek (E), 7. Pogačnik (I), 8. Bobonec, 9. Kuzman (;ba Elkom), 10. Tekavec (I), 11. Kostrevc (E), 12. Pretnar (I), 13. Korošec (E), 14. Škofič, 15. Drinovec, 16. Jenko (vsi Iskra)-moški 30-40 let: 1. Rečnik 50,34 (E) 2 Nunar (I) 50,67, 3. Bezjak (E) 50,89! 4. Rušnik (I) 51,01, 5. Švagelj 51,70, 6. Krulc, 7. Jarc (vsi Elkom), 8. Seiko, 9. Dagarin, 10. Meglič, 11. Sedej 12. Ivanuša (vsi Iskra); moški do 30 let: 1. Šeško 47,58, 2. Mlakar (oba Elkom) 48,02, 3. Marin' 48,85, 4. Kos 49,53, 5. Pave 49,66, 6. Plešes, 7. Kristan, 8. Jakelj, 9. Marjek,'l0. Kovačič (vsi Iskra), 11. Kraševec, 12. Ko-štrun, 13. Koren, 14. Hočurščak, 15 Ko-ražija, 16. Vračko, 17. Zelenik, 18. Valand (vsi Elkom).
Vešče skozi vratiča.
^ VIHARNO PRVENSTVO™^ DO ELEKTRIČNA ROČNA ORODJA NA SORIŠKI PLANINI
Pravi sibirski rmaz, ki je 6. marca vladal na sicer še bogato s snegom založeni Soriški planini ni mogel zadržati nad 200 smučark in smučarjev iz DO Električna ročna orodja, da ne bi izvedli svojih vsakoletnih tekmovanj.
Kljub neznosnem vetru .so prišli dobro razpoloženi in družno s številnimi družinskimi člani, da bi na Soriški planini pod konec letošnje zime pomerili svoje moči. In prav družinskim članom, navijačem gre v dobršni meri zahvala, da je bilo na progi živahno in se je dobra volja vseh odločno upirala vetru in mrazu.
Razen v veleslalomu so se tekmovalci pomerili tudi v spustu na avtomobilskih zračnicah.
Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj najboljšim je bila v menzi. Alplesa, za konec pa so izžrebali še lepo števil nagrad.
REZULTATI: veleslalom: otroci do 10 let: 1. Gros 27,72.2. Javornik 29,77,3. Po-lanšek 31,05,4. Keše, 5. Novak, 6. Mesec, 7. Kosec, 8. Krč, 9. Korenčan, 10. Švegelj; 11. Ivanuša; otroci od 10—15 let: 1. Miklavčič 23,89, 2. Leskovecc 24,31, 3. R. Kosec 24,81, 4. Hočevar, 5. Šebenik, 6. Zupan, 7. Lazukič, 8. Lovšin, 9. Burgar, 10. Šafarič; ženske: 1. Rodvajn 28,54, 2. Dolinšek 30,26, 3. Krč 31,86, 4. Brankovič, 5. Mesec, 6. Pravst, 7. Kosec, 8. Naglič, 9. Koblar; moški C: 1. Čelik 32,66,2. Križnar 35,07, 3. Grohar 35,89, 4. Pintar, 5. Keše, 6. Janc, 7. Zupan, 8. Teran, 9.
Hegler, 10. Preisinger, 11. Benediki» « Slavec, 13. Bašelj, 14. P. Grohar; nifr : B: 1. Udovč 32,19, 2. F. Gros 33,11.3 Ivanuša 34,10,	4. Jeglič, 5. Sti|eC,|j
Meglič, 7. Polenšek, 8. Boncelj, 9' ( Preisinger, 10. J. Zupan; moški A: 1 ■ janc 31,91, 2. Debeljak 32,83, 3. ^ 33,18, 4. Pegam, 5. Bajželj, 6. MajcdV Sivec, 8. VVeithauser, 9. Stanovnik. , Sajovic; spust na zračnicah: žensk6., Bohinc 28,8, 2. Miklavčič 35,9, 3. »1», 46,1; moški: 1. Novak 13,2, 2. Drak5 13,4, 3. Sušnik 14,2.	J ]
HOKEJSKA TEKMA
Na pustni torek, dne 23. 2. 1982 je bil v športni dvorani na Bledu hokejski derbi med večkratnim prvakom zahodne divje lige ekipo Iskre-Računalniki in amaterskim moštvom Vezenine z Bleda. Več stoglava množica gledalcev je naše hokejiste bodrila s transparentni, ragljami, zvonci, gromkimi glasovi, ki so na koncu postali dokaj hripavi.
Igralci so bili tako ogreti, kakor tudi oblečeni času in kraju primerno. (Živjo pustni čas! hk,) Izredno izzivajoča ženska sodnica, s svojimi nediskretnimi kretnjami, je naznanila začetek igre.
Tako ..dojenčki" (Vezenine) kot „plavi" (Iskra) so začeli spopad izredno borbeno in požrtvovalno („za bando je bobnelo, da je bilo kar veselje"). Vendar to je le še bolj
podkurilo že tako razgreto množico- , prvih poškodbah in psihičnih krizah, k3*!:, so naši igralci prebrodili edinole s ponnlS vrlih medicinskih sester, je igra st6*1. Težko je bilo napovedati zmagovalca, 56L je zmaga nagibala zdaj na stran „plaV ; zdaj na stran ..dojenčkov". Vendar,' kakor nočem biti pristranski, a kljub t6^, moram reči, da so računalničarji igrali * violine,	j
Ob pogledu na izvrsten dvoboj, bi ^ stari hokejski maček začutil nostalgij0 .'! dobrem starem hokeju (podobnost darM., med HK Jesenicami in HK Olimpijo j6” namreč izredna!)	j
Obvezen močan spopad na tleh, k1! prisoten pri vsaki dobri hokejski igri, ” tu ni Izostal.	.
V splošno zadovoljstvo tako gledal6®’ kot igralcev je bilo sklenjeno, da P05’^ prireditev tradicionalna.
KRIŽANKA ŠTEV. 24
VODORAVNO:	1. najvišji vrh v
Jugoslaviji, 8. prometni objekt, IZ ravan,
13.	preudarno, premišljeno ravnanje, 16. junakinja romana Mire Mihelič „April", 17. madžarski skladatelj operet (Imre, 1882-1953, ..Kneginja čardaša", ..Grofica Marica"), 19. letni posek gozda, 20. Anton Kolar, 21. Ablov brat, 2Z večji kos papirja, 23. posoda za vino, 25. Antična figura z levjim trupom in človeško glavo, 27, oziralni zaimek, 28. glavno mesto Južnoafriške republike, 30. udeleženec slnjske viteške igre, 33. moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu, 34. slonov čekan, 35. jezero v Etiopiji, 36. dolga žlmasta dlaka pri konju, 37. kmetijsko orodje za rahlanje zemlje, 39. kiparski Izdelek, 4Z Lars Onsager, 43. ime slovenske popevkarice Kraner, 44. kratica za avstrijsko poroče-valno agencijo, 46. severnoitalijanska knežja rodovina, 4a mesto v Italiji, ob Jadranskem morju (iz istih črk kot Rita), 50. površinska mera, 51. slaven igralec ali pevec v ZDA, 5Z vitamin B-| 55. staro-egiptovsko krajevno božanstvo Memfisa (iz istih črk kot pat), 56. visoka dvoletna ali trajna primorska rastlina z nitasto deljenimi listi in cveti v kobulih, komarček, 58. v srednjem veku: tekočina s katero so poskušali spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro, 60. sanitetni material, 61. lastnost dolgega.
NAVPIČNO: 1. najstarejša doba srednjega veka geološke zgodovine Zemlje, triada, Z razkopavanje, 3. vrsta vrbe, 4. Gris Nez,
5.	oseba kot literarna, dramska upodobitev,
6.	žensko ime, 7. VVagnerjeva opera iz tetralogije „Nibelunški prstan", 8. Milan Kalan, 9. snop, 10. rešeto, 11. delavka v tkalnici,
13.	iglasti gozd v severnih delih Evrazije,
14.	ime italijanske filmske igralke Magnani,
15.	zvezda 1. velikosti v ozvezdju Orla, 18. duše umrlih pri starih Rimljanih, 24. čevljarska nit, 25. junakinja romana danskega pisatelja Andersen Nexja, 26, redkejši naziv za tjulenja, 29. zemeljski plin, 30. japonsko pristanišče na otoku Honšu, 31. italijanski pisatelj in slikar (Carlo, „Krlstus se je ustavil v Eboliju"), 3Z najeti ploskači v gledališču, 34. mesto v Rusiji, na obrobju južnouralskega industrijskega področja, 36. v grški mitologiji lepi Zevsov točaj, 37. razkošje, sijaj, 38. veliko pristaniško mesto v Rusiji ob Donu, 39. majhen prt, 40. junakinja Pasternakovega romana „Dr. Živago", 41. mesto v Bački, donavsko pristanišče, 43. ime beograjskega igralca Živojlnoviča, 45. dolgorepa tropska papiga, 47. teža embalaže, 48. spremljevalec boga Erosa, 53. glina, 54. afriški veletok, 55. grška črka, 57. Marinc Andrej, 59. zadnja in IZ črka.
Hokejska ekipa TOZD Računalniki.
____________________________________________ ^
NA VIŠEVNIK ALI USKOVNICO
Rudno polje bo izhodišče dveh izletov, ki jih namerava prirediti za prijatelj6 planin Planinska sekcija Iskra Kranj v soboto, 27. marca. Za izkušene planince b° cilj 2050 m visoki Viševnik, za ljubitelje lažjihsprehodovpaznana planšarska planin6 : Uskovnica nad Bohinjem.
Ob 7. uri nas bo avtobus izpred hotela Creina odpeljal na Pokljuko. Do vrh6 Viševnika je dobri dve uri hoje, nazaj nekaj manj, če pa bomo smučali, se bo ta č65 še razpolovil. Od vseh „Viševnikovcev" zahtevamo zimsko pohodno opremo (cepin' ali smučarske palice, očala . . .).
Izlet na Uskovnico je seveda drugačen. Le slabo uro hoda je do planinskeg3 doma in nekaj več do bohinjske Srednje vasi. To bo res pravi sprehod, ki ga toP^ priporočamo starejšim planincem in mladim družinam. Če boste vzeli s seboj smuč1 ali sanke vam bodo prišle prav.
Za varno hojo bodo poskrbeli vodniki J. Šparovec, M. Čelik in Majda Bohinc- i Cena prevoza bo 60,00 oz. 30,00 din (za otroke do 15. leta). Prijave in vplači16 : sprejema Volga Pajk, tajništvo DO ERO do srede, 24. marca.
P.S. V nedeljo, 21. marca, prireja matično PD Kranj tradicionalni spominsk' pohod na Porazen (1622 m), na katerega ste prav tako vabljeni!
58