1

POPIH M)

*w

tarka zima je segla v kot po palice ter sključena odkrfcvljala
k etrictcu mrazku.

Zvonček je pokukal skozi sneg« Pomencal si je zaspane oči
ter pokimal da je njegovo zvonenje prodrlo skozi log in budil«
še druge zaspance. Trobentica in teloh se hudujeta, ker bi
še rada spala. Močni žarki žariti so jima ugajali in sta se
kmalu pomirila.

Ptički se vračajo z juga. Kmet je odprl okno v hisvu, di
bc lastovica v njem zgradila gnezdo in prinesla blagoslov hiši
^ed zvonenjem zvončkoy, godbo trobentic in petjem ptičko'
prihaja vigred« Oblečena je v svetlozeleno obleko, posute z
raznobarvanimi cveticami. »*

Kmet je začel zbirati semena za setev. Pogledal in pe— t
'  pravil je voz, da odrine na polje. • - -

Otroci se veBele ker se bodo lahko igrali b  cveticami
f  in ponoreli v dehtečem raju.


deveto.'

// V V

ulu-

A

4

A


1

POPIH M)

*w

tarka zima je segla v kot po palice ter sključena odkrfcvljala
k etrictcu mrazku.

Zvonček je pokukal skozi sneg« Pomencal si je zaspane oči
ter pokimal da je njegovo zvonenje prodrlo skozi log in budil«
še druge zaspance. Trobentica in teloh se hudujeta, ker bi
še rada spala. Močni žarki žariti so jima ugajali in sta se
kmalu pomirila.

Ptički se vračajo z juga. Kmet je odprl okno v hisvu, di
bc lastovica v njem zgradila gnezdo in prinesla blagoslov hiši
^ed zvonenjem zvončkoy, godbo trobentic in petjem ptičko'
prihaja vigred« Oblečena je v svetlozeleno obleko, posute z
raznobarvanimi cveticami. »*

Kmet je začel zbirati semena za setev. Pogledal in pe— t
'  pravil je voz, da odrine na polje. • - -

Otroci se veBele ker se bodo lahko igrali b  cveticami
f  in ponoreli v dehtečem raju.


deveto.'

// V V

ulu-

A

4

A


Breda Svetlič

C im večjo /mos,
te/7) več rfli \yQ/jOS.'  ,
O o si so fantje de/a//.

K r as/h so jo
s slovensko vez/6
m v cerkev so z

njo se poda//.

sodelovanje«

Ker je bjstarica cvgtne nedelje
prepozno dospela, jo pošiljamo na~
kiiadcRO^v današnji številki.

Narisala jo je prijateljica,
naročndca našega lista iz M.ilwaukeja-
Breda Svetlič.

Priporočamo se ji za nadaljno
Nekateri jo poznamo po "Begunskem palčku" ,

ki ga je pisala v Bagnoliju a pomočjo svojega očka.

Jože Paternost

SE KEK A 3 O rKifVESOT/

Živimo v državi Minnesoti, zato je dobro, ako se seznanimo z neka¬
terimi važnimi kakor tudi zanimivimi stvarmi, ki jih najdemo v tej se¬
verni deželi. Ogledali si bomo na kratko njeno zgodovino, obliko vla¬
davine , vodilna mesta, glavne reke in krajepisje, podnebje, poljedelj-
stv6 in rudarstvo ter trgovino in industrijo in nazadnje še nekaj naj¬
važnejših javnih ustanov, univerz in coilege-v.

Minnesota je bilo ime krajevni reki indijanskega rodu Sioux (izg.
Su) ter pomeni" nebesno pobarvano vodo". Država meji na severu na Ca—
nado( na pokrajini iianitoba in Ontario), na vzhodu na Wisconain in Gor¬
nje jezero( Lake Superior), Ki meri do 602 čevljev v globočino; na ju¬
gu moji na državo Iowa in zahodu na .Južno;in Severno Dakoto. Kajvečjo
višino v Minnesoti dosežejo Misquah griči - 2,259 čevljev. Povprečna
nadmorska višina pa meri 1,275 čevljev.

ZGODO V IKA .

Prvotni prebivalci so bili Indijanci iz rodov Ojibv.’ay ali Chippev/a
in Dakote ali Sicux-ra. Prvi beli ljudje so bili Francozi, kateri so
obiskali to pokrajino okrog 1. 1659» Leta I689 je eden od raziskovale
proglasil nad tem ozemljem francosko nadvlade. Ustanovljene so bile
raznotere pošte in trdnjave, fpanska nadsletstvena vojna v Evropi je
povzročile umik francoskih posadk, katere pa sc bile zopet nameščene
po letu 1727. V letu 17je  bila pokrajina vzhodno od reke Kississip
prepuščena Angliji. Po revoluciji, 1. 1785» 33  Angleži odstopili svoj
pravice Združenim Državam. Toda angleška zastava je ostala v tej pokr
jini še po vojni izl. 1812. Kakup ozemlja Luisiane je dal ŽD popolno
oblast tudi nad ten ozemljem in sledila so raziskovanja. Zgodovinska
trdnjava Snelling, okrog katere je bilo osredotočenih mnogo prvih roG
mantičnih pripetljajev, 33 bila ustanovljena 1. 1819« beta 1852 je He
R. Schoolcraft odkril izvir reke Missisaippi pri jezeru Itasca. Poga¬
janja z Indijanci ao bila končana in ozemlje Minnesote je bilo organiz
rano dokončno leta 1849. 11. maja, I858, pa je bila Minnesota sprejel

v Unijo s Bvojimi današnjimi mejami kot dvaintrideseta država.

VLADA.

Ustava je iz leta I858* Državna prostolica je v St. Paulu. Posle
nska zbornica se sestaja vsaka drugo leto lihega lota. Guverner in p<
Blanci (representatives) so izvoljeni za dve in senatorji za štiri 1<
no dobo. Minnesota je razdeljene na 87 okrožij. Vsako okrožje upravi
komisija pooblaščencev. Država ima devet predstavnikov v Kongresu
Združenih Držav v 1  aehšngtonju

GLAVNE  REKE in K RaJSPIS JS.

Mississippi. Red, Minnesota. Rainy, St. Croix. Oannon. Z um bro
in Roato

, Griči so bolj v severnem delu države. Mnogo provotnega gozda
ie posekanega« Minnesota nimanobenih visokih gora in razen nekaj
vjalivitega ozemlja je pokrajina tu skoraj pcpolnomaravfaa. Obale gor¬
njega jezera je čez 1^0 milj« Vzdolz reke Miesissippi-a pod mestom
St.0rcix jo mnogo srmin in stmih pečino V Minnesoti so številna mo¬
čvirja in na tisoče ledeniških jezer. Ob kanadski meji je slavno
Lake of the Woods(.Jezero gozdov), kjer se začenja mednarodna meja vzho¬
dno od 48. vzporedniku, Naslednje večja jezero je Red Loks(Rdeče je¬
zero), ki meri 494 kv. milj. Lruda znana jezera so še: Ramr^y Loke,
na kanadski meji; Minnetonka blizu kinneapolisu z več otoki; Leech
Lake; '..inibigoahish Lake ter Vermillion Lake. Del Minnesote na sevsrn:
obali jezera Lake of tho V/oods se čisto popolnčma ne dotika država.

Tu in trn ja najti več manjših otokov. Narodna gozdna površina obsega
5,041,505 okrov.

POPKEB J5.

Pozimi je kar precej mrzlo. Srednja letna temperatura v okolici
Minneapolioa in St. Paula ter južnih delov države je 45 F dočin je v
severnem delu 57°F. Normalni letni padec dežja zncša 25~51 inčev in
se zmanjšuje od vzhoda proti zahodu. Snega pade 25  - 6 2 inčev in si¬
cer največ v severovzhodnem delu države.

POLJ TD  TL JS TV0 .

Tu uspeva pšenica, koruza, ječmen, ovo3, rž, laneno seme, alfa-
lfa(trava), V3a majhna žito., krompir, detelja, zelenjava. Precej je
goveda, konj, perutnine, ter mlekarskih izdelkov.

RUD AR STVO .

Izmed rudnin je največ železne rade in sicer 64% od vsega železa
izkopanega v ZD. Dalje 30  še granit, apnenec in mangan, Največji rud:
je pri mestu Hibbingu in jo obenem tudi največji odprt rudnik na svetu
TRGOVINA in INDUSTR IJ*.

Skoro 6,000 izdelovanih industrij prdizvaja mnogo različnih pro¬
duktov kakor: izdelke iz žita in moko, pripravi j o.n j o mesa, konzervira¬
nje, mlečne izdelke, laneno olje, lesne izdelke, inzolacijoki materi-
jal, volnene in tekstilne izdelke, tisk in izdr.jar.jo. knjig in 5c.sopi-
30 v, pekrrniške izdelke, zelezne in pklene produkte, ki vključujejo
tudi fara:.rake stroje in materijal za popoavo železnic. V Minnesoti
je skoraj S, 500  milj železnic in 10, 608 milj izboljšanih držo.vnih
cest. Glavna razdelitvena središča severozidiodc. so v Minnesoti: Minne-
apo!’* St- Paul ir. talnih.-

- 5  -

USTAK0V5  in UKIVERZE .

Ko odvisno javne Solo; učiteljke unmverzo 30 V/inona, Iknkato in St.
Cloua; University of' Minnesota (državne, univerza); Gollo of* St. Thomas
in Collega of St. Catherine( srno zc žensko)v St. Pa.ulu ter drugi collega—;
in univorze. V severnem delu aržrve so tudi posebni deli zemlje določe¬
ni od zvezno vir do samo zc. Indijance.

Franci Medved

GRABL3EN! OTROK

Vsi si iskali malega grajskega 1
jokala in ihtela, vedela §c, da
la je, koko bo grofice razodela
Medtem se jc vitezu hrastu
prihodnji teden zopet na bojišče

Zasukala so je prvič, drugič, tre¬
tjič, plesala je, dokler so godci i—
grali. Po pol nap n. a je pozabila na
Henrija. Ko so godci videli, da jo
prišla Marjetka na dvorišče, jc smu¬
knila ciganka po stopnicah v otroško
sobo, Ukradla jo Henrija in sliko
lepe grofico, ki jc bila v zlatem
okviru. Sliko je podaril grof ženi
za njen god. Ciganka jc mislile, da
bo okvir, ki jo bil zcrcc drr.gocen,
lahko drago prodr le,. Pograbila jc
šo nekaj drugih dragocenosti, potem
pc. skrivno čn tiho odšle, skozi stra¬
nska vrata, v gozd. Godci so odšli.
Marjetka, pr. jo vsa. v slbbch hitela, v
otroško sobo. Toda., jo 3 i Stranska
vrata na stopnišče so bile. odprte.,
po 3 obi vso rc-zaetano, malega. Henrija
pc. ni bilo več v zibelki. Marjetka
jo zavpila od groze. Služabniki so
V«, prišji gledat,-kaj sc jo zgodilo,
jubljcnca, toda zc^nak^i Metka jc veš čas
je po njeni krivdi izginil otrok. Misli—
to ,strašno nesrečo.

obrnilo na. bolje. Dobil jo ukaz, da. mora
. Zoni jo prigovorjal, nc.j bo le brez

4

- 6  -

skri zaxrj- , in naj gre domov.

Pred grajskimi vrati se ustavi kočija« Prva. pot skrbno gro¬
fico jo bile. k Henriju, d n ga objame. Ko hiti po stopnišču na
vzgor zasliši i.urjetkin jok. Takoj jo slutila, do. n«kaj ni v
rodu.

Hitela jo b otrošk sobo, pa groza. Njenega ljubljnoa ni,
na tleh pa jo kleč le. ik.rjotk in proseče dvigala roki proti njo j.

Grofica jo sprva kar onemela. Od služabnikov jo izvedela,
da so prišli godci, ki si ukradli njenega sinka.

Takoj jo razposlala vso gr:jako prebivalstvo, da bi poiskali
Henrija. Na konjih 30 hiteli služabniki v gozd. Raziskali si
vso, še tako neznatno stezico so pregledali, a nikjer niso našli
Henrija. Nobenega sledu ni bilo za njim.

Jani Gruden < Dcl J° prihodnjič}

K A.DAP-

GjIL&ElRT

IG, RA

Kadar Gilbert igre., jo malo ljudi doma* Raznašc.lci časopisa
ao ro-voži, oko jo igra v potek ali soboto v kokom tujem mestu.

Ljudi ni doma, da bi plačali za časopise. Trgovci ne zaslužijo
Ln malo dela jo narejenega.

Pouka ni, kadar igrajo naši dijakj_. Vesolje ee razloga povsod,
lac  govori in pričakuje, ako bo Gilfcort zmagal. Otroci si nastri-
?ojo papirja, ki ga mečejo po zraku, zvonce vseh vrst imajo pri¬
pravljeno, da bodo- zvonili, če bo Giib.rt zmagal- Godba, jo tem,

',c.  -jo prosta vstopnino. Igralci so z vsem preskrbljeni.

Pri nr.3 posluš' vsa družina pri radiu. Ne.ša  mama ražurno bolj
lalo angleško, vendar vo zmerom , kdaj vržojo žogo n naši". To bore
^omejem obrazu, saj bi kar skakal od Vesolja,

• logo v košarico.

Takoj pa tudi ve, če imajo "n asi" Siuolo.

Ko posljišrm igro, mo ne sme nihče motiti,
io aio v posteljo in se vosGiil.

kaaar vrže jo "naši * 1
jezen som in nest£en.

Časih sen zo vz -^1  ra-
Zgodiio sp je pa že, da sem zaspal
n ata jc vzel r^.dio, da so drugi poslušali.

Nekoga večere, pa som pred igro nagajal in ata mo je napodil v
ostuljo.- Joj, -eko je bilo hudo J Yp 0 p- G p ao E na u g ogaj  da gi slišal ,Vh
z sobe potek igre, a nic nisem mogel razumeti.

Ko pa jc bil konce igro, jc prišel naš stanovalec Andrej Pučko u v
n mi povedal, kdo jo y magal- seveda Gilbert. Z Ar.dro^ :a. som še.!

- 7  -

glodat igro na -*voleth, to jo sosedno mesto* Sedela ovc. ne. prav dobrem
mestu, da sva vse videle.«— Doma so komaj čakali da bom povedal, kaj vso
sem videl na igri,- Še nekaj dni po igri som bil vos hripav od samega kr
Čanja, ko sem pomagal navduševati igralec. -

Milene. Dolenc

Ko jo to spregovoril jo izginil, iiati je bila vesela, da je smela
otroka imeti do jutra. Toda huda skri je mučila oba, kako bi skrila otrc
ka prod velikanom. " Velikan je pameten, zelo pameten, n  je v skrbeh iz-
pregovorila mati. "Da,res je tako," je pristavil oče. Dolgo sta premi¬
šljevala , kaj naj storita. Po dolgem ugibanju jo pa ko matiri šinilo v
glavo. Spomnila se je na dobro vilo, ki bi jiamlahko pocc-gal^c. Svoj
domisleke je razodela možu. Oče je bil s tem zadovoljen, in vsi trije so
se odpravili preti večeru na pot. Dolgo 30 hodili. Prišli s<h v teme§.
gozd$ sredi njega, jo bila zelena jasa. Ljudje so govorili, da prihajajo
semkaj viksc. To so lepe deklice v dolgih belih krilih in njih zlati
{asjo segajo do tal. Pravkar so rajalo v Gozdjj, 3 rcd& kroga pa je stala
kraljica val, Vsi trije so plašno gledaliiizza grma. Ko jih je kraljica
zapazila, jih je vprašala zokat motijo njihovo rajanje in kaj želo. Te¬
daj dgej so jo mati opogumila in začele pripovedovati o nesreči, ki jih jo
zadela, ko,jo. bil oče premagan pri igri. Potožila ji jo, da imata 3 emo
toga otroka, ki ga ljubita z vsem srcem. Mati jo za.jokala"Dobre. vila, pp-
magaj nom. !  Vila jo nekaj časa premišljevala., nato jo pa vzela, dečka in
ga. polja.la. dc.loč v globino gozda.. Tam so ra.alo gosto in visoko bukve,
Gozd jo dišaJ. po cveticah, ki rastejo tem. Med drovjom je bila stara,
votla, bukev, ki je še imela nekaj zelenja, tor se ni mnogo razlikovala,
od drugih bukov. Deblo pa jc bilo votlo. Vpla je odmaknile. košček lubja,
Pokc.zc.la 3 c jo podolgasta. razpoka, odmahnila, jo skorjo in potisnila, dočki
v deblo. IJejročila mu jo, naj mirno čaka, ter se ne ogla.ai nikomur. Dre¬
vesno lmbjo jo prislinila k debla. Zdaj jo vaš otrok dobro skrit in veal:
ga gotoba ne bo našel, u  jo rclkic. vila zaskrbljenemu očetu in mc.tori. iy,

o

Voo noč jo prebil docolc v deblu« brugoga dno zgodaj
jo prišel velikan v ribičevo niso« "K j o je obrok'/ Sto ga
skrili?” "Da, otrok je dobro skrit,"je odgovorila matic • Ve¬
likan jo pričel z iskanjem« Po hiši je pretaknil vso koto,
dečka pa. ni našel« Potem je šol ven. Zavil je pioti gozdu«

Všeč mu je bilo in vdčkrat 3 C je ustavil in ogledoval mogočno
drevje« Ko so jo tako sprehajal , je prišel do bulavo, ki jo
imela še malo zelenja.« "To bukov moram imeti za drva", je rekel.
Odlomil je malo skorje, da bi videl, kakšen jo I03« Naenkrat 3 cJS

lubjo odo&iianilo in zagledal jo dečka, ki ga iskal, Zc ga jo
hotel zagrabiti« Zdajci pa se jo prikazala vilinska kraljica ter
vzela dečka izpred oči in božala neznano krm «...

Ko jo prišel velikan v ribičevo hišo jo bil hud« " To
ni bilo prav", jo rekel velikan,"imel som ga že v rokah, pa
mi ga jo kraljica vil vzela tor zbežala." Jn-tri pridem zopet.

Če hočeta lahko otroka zopet skrijete.

(Dajje prihodnjič)

Albin medved

(J v  yiiil\ilii\i]tt i'(D i!

p cr icolod

1. Starka 5 ima je odšla od nas^

in pomlad je prišla k nem v vas.

Srca 30 radujojo*

in 3 o prvemu aprilu posmehujejo.

2* Sneg že tu kopnova

in medvedov glas žo tu/odmova,

$i prilezel jo iz brloga -

in vsrka stvar jo zdaj pred njim uboga«

5. Peš ni varno iti,

kor te moro medved zaslediti

in ti more pokazati,

da se njega tudi treba bati.

1

~ 9 ~

xjan Kosom


.Vv


inn \\ '.i h 1 ')

f  \K,~yJ

Večkiat ato že šlišali„o igri !, košarki !, (Basketball). Morda
ste že zvedeli , če pa niste , boste pa sedaj, da je naš Gilbert
premagal vse b Železnem okrožju. Zato so pa šli igrat v Minseapolis,
To je največje mesto države Minnesote. C-ilbort ima zelo dobro
moštvo* Premagal jo vse v iiinneapolisu. V dar je šola dobila
tri trofeje*

Vse, mlado in staro je drvelo v Minneapolis, Če pa niso
utegnili iti tja, so pa poslušali pri radiu* Tudi "novi" smo
vsi navdušeni za to igro. Dolenčeve Milene n«, pr. ne sme nihče
motiti, kadar posluša pri radiu* Ge Jo je pa kdo zmotil, ga
je pošteno okregala, češ:' 1  Poslušaj, naši igrajo. 111  Tudi jaz
sem pazljivo poslušal.. Ge je Gilbert vrgel žogo v košaro, sem
kar skakalo Včasih smo bili pokonci samo zaradi igre do enajstih
zvečer«;

Tukaj v Ameriki je res vbq navdušeno za trn igro® Poleti, po
ko tega ni, igrajo nigomet®

Ker je Gilbert zmagal, je bila napovedana po mestu pafada«.

Povdod so bij.i napisi:" Pozdravljeni zmagovalcih ” Otroci so
prišli s posodami, napisi in zvonci, da bi ropotali. Vsi so
čakali na avtobus * Seveda sem bil tudi jaz med njimi® Šolske
godbe iz G&lberta in dveh sosednih mest so igrale®

Ko je avtobus prišel, je vse vpilo in ropotalo. Mestna
sirena je talila® Vsi so steli zunaj hiš in gleflsli«. Parada
jo trajala pol ure. Na šolskem poslopju je bil napis:"Dobrodošli
zmagovalci. 1 " ( "1/elcohe home champs j2

Po paradi smo šli v šolska dvorano® Tam je bil r ,a proslava
na. če.st gmagovalcem® Vsi so jim čestitali. Gilbert je prvikrat
prvak v igri košarki® Še celo škofijski list M Tho Register"
so jih jo spomni^, saj so pa tudi vsi dijaki, ki so zmagali,

, katoličani®

, F j im na čast prirejajo pojedino, največ ja. bo 7« aprila, ko

prisodijo sem tudi nekdanji gilberski igralci, ki so zdaj že
učitelji za igro "košarko 1 '®

- 10  -

Franci Medved

TOT - V-Ali l RlKO.

(Nadaljevanje)

Znamenje* da oe bližamo obali. Ponoči smo že videli luč,
ki je piihajala iz morskega svetilnika. Že smo zagledali obalo.
Priti jutru se je ladja začela ustavljati. Čakali smo akoro dve
uri, da je prišla plima. Mornarji so potegnili v zrak nešeteto
zastavic^ Prišla je neka jadrnica, dalaipošto naši ladji in počasi
so se zopet zavrteli vijaki in odoluli ateo v pristanišče-popasi
in slovesno. Vse ljudstvo se je zbralo na krovu in opazo \hi&'
pristanišče. V ozadju so oe videli tudi nebotičniki. Obdaro una
jo šest ladjic, ki so porivale velikana v pristan«

Šli smo v pisarno in uredili svoje potne lia^e. Spustili
eo nas čez mostič v ‘'Ameriko 1 ’. S težkim korakom sem stopil z
mostička na suho. Uslužbenke Rdečega križa so nam takoj postregle
s toplim mlekom, odrasli pa so dobili topla kavo. Vsakemu otioku
so dali po eno igračo.

Lepo oe mi jo zdelo, ko sem gledal nebotičnike* Proti pol¬
dnevu so nas začeli epuščati na hodnik. Mislili smo, da gremo
po kosilo, a smo oe zmotili. Šli smo k prtljagi, kjer so bili
carinikio Odprli smo zaboje. Oarinpk je bil zelo prijazen.

Rekel je:"0,K. pa smo vedeli, da je vse v rodu.

Tu nas je že čakal predstavnik Lige, ki nas je spremil do

mize.

Proti večeru so nas naložili na avtobus. Oddrveli smo na
postajo. Občudovali 3mo raznobarvno razsvetljene napise. Avtomobile
je kar mrgolelo.

Na postaji smo gledali lepe reči, ki so jih predajali na
stojnicah. Čakali emo kaki dve uri.

Vlak jo lp.tc-1 skozi velika mosta. Toda kmalu ee je^Spremeniloj
Videli smo samo lesene hišice in močvirnato zemljo. Tu in tam
je imel kak vrtnar voliko vrtnarijo.

črnci, ki so prodajalf! v vlaku kavo, kruh in sladkarije,
so bili zelo prijazni. Učili so na3, kako sc pravi raznovrstnim
rečem, ki so jih prihajali. ,

V Clovolandu nas je zapustilo mnogo ®>lovencov. V Chicagi
pa smo so poslovili še od drugih. Vsak je hotel imeti našlo so¬
pe trikov, ( Dal j e pr.i.ho d nj ič )

Mile. Vidmar

4  ')•*'  v • 1

'fehcck a. a. jovuh  eipm.

Kaj 30 Pinevillo, ste že slišali v prvi številki našega listat
Tu ni mnogo hiš in še te so oddaljene druga od drugo. Vas jo v bližini
mcstacp. Bivrabik uli na drugi strani v bližini Auroro. Tu stanuje proco
novih Amorikoncev« Vsi smo §icd seboj povezani, kor se poznamo že dalje
časa , nekateri že od doma.

Otroci sc igramo pozimi v snogji, poloti pa pasemo kravice# ki so

jih kupili naši sbarši, da jim ni trdba srbeti za mleko*

Pri Medvedovih imajo tudi kravo. Njihovi otroci so že stirinajs
dni težko čakali, kdaj bo dobila telička. Ko so prišli iz šolo, jo bil
prva skrb, da so pogledali v hlev, če j že kaj prirastka«

V nedeljo 1. aprila opoldne pritečo Ilodvedov Miro k nam. "Pri n
imamo pa telička, Joj, kako je lep, hitro pojdite pogledat,Krulčovi
in naša Ana so bili že brž pripravljeni iti z njim. . Jaz som pa rekla,
da na ne verjamem, ker mo hoče potegniti za prvi april, zato nisem šla
z njimi.

Popoldne pa so bili pri Medvedovih Krulčov, Perčičev in naš ata,
Domov grede so šli samo glodat kravo. Kako so se začudili, ko so odprl:

vrata in 7 oglodali poleg kravo telička. Hitro so šli vsi trije nazaj k

Medvedovim, a tu jim.niso hoteli verjeti, češ, da je prvi april. Šole
po večkratnem zagotovilu, da jih res nočejo potegniti za prvi april, st;
res verjela im šla v Jjlov. Otroci so bili vsi iz sobo od samega vesolj;
Miro in Bino sta takoj pritekla k nam povedat."Zdaj imamo pa zares teli;

-V


SISTEMSKEMU RAZREDU MA GIL3SRTU 1 K PIKSVILLU—

sporočam veselo novico, da so je spomnil našoga Minnesotskega
Zvona Prcvzvišcni, ki nas bodri k dolu in lcpon«življcnju ter vse
lopo pozdravijo.«


-9-

UGAl\"iv3 •

5.lopilo

3

/i

1

1  a 5

1 . jabolko je _

2 . vprašalnica
5.80 kadi

Kdc gospoda nosi in gospod nje nosi?

Kadar jo umazano jo belo in kada je čisto jo črno?

Minnesotski zvon izdaja slov. mladine, na Gilbortu in Pimovillu.-
Uroja, razmnožuje tor riso: Franci Medvod
Tipka : Marjan Kosom


T