ne-ad-elo ela av-so ied* ve-kor te-note- ned u- Do aja- •an- sre- dpi- ;ero pa po- ster t j« da a v do-u-pla-so že-do-spe-iake ■več 1.000 or- tral kri* Zdi ažbe raeD1 ;kai , je io s , * eva-;pri-reč htH 0 o- P0, osa- sta dv« idait ago k* ).00» ■ato* infl; , V igov beO' 1 s« išk> . se ika“ i " a " sice^ nateg« tist« ipro icar il V , i# /rtu1 s ** ud»' vi«' rov-e ačiO' br»' te«1 tist" se- li# vik la# ji- PRIMORSKI DNEVNIK Leto XXVII. SL 18 (7806) POROČILO NA SEJI KOMISIJE ZA ZUNANJE ZADEVE POSLANSKE ZBORNI TRST, petek, 22. januarja 1971 PROGLAS CK KPI Moro o prijateljskih odnosih z Jugoslavijo Proslavapetdesete obletnice ustanovitve KPI v Livornu Proglas ima naslov «za svobodo, mir in socializem» Zunanji minister je govoril o trdni in vzorni medsebojni povezavi in omenil posebne koristi obmejnega prebivalstva - Ni pa omenil vloge italijanske in slovenske manjšine Izjava o lojalnem spoštovanju pogodb in londonskega sporazuma •Umki RIM, 21. — Danes se je sestala komisija za zunanje zadeve po- zl>orn'ee> kateri je zunanji minister Moro poročal o zadnjih mednarodnih političnih dogodkih. Moro je govoril tudi o odnosih "'•o Italijo in sosednjimi državami in se pri tem zadržal pri od-osih z Jugoslavijo, glede katerih je prišlo v parlamentu do zaskrb-‘lenosti v zvezi z odložitvijo obiska predsednika Tita. Ta del Morove izjave se glasi: «V tej zvezi moram izjaviti, da J*1 razloga za obstoj zaskrbljenosti. ” celoti se strinjam glede interesa že dober razvoj italijansko - jugo-•lovanskih odnosov, ki niso pomembni samo za obe državi, tem-y*t- *udi za stabilnost na področju ,n za varnost v miru na splošno. .Kljub različnemu politično so-ptalnem sistemu sta vlada Italije j® vlada Socialistične federativne J^publike Jugoslavije upoštevali že-t* °beh ljudstev in stalno delali, Postanejo odnosi vedno tesnejši, vedno bolj stabilni in koristni. Ta-~P, Se je razumno stkala široka in "»va povezava, ki je takšna, da v celoti opravičuje oznako »vzor-I®*. kot se jo na splošno ocenjuje, Ne vidim nobenega razloga, za-ra« katerega se ne bi mogli od-?*! med obema državama še na-“"je konstruktivno razvijati v o- zračju zaupanja. Naša politika je politika dobrega sosedstva in odkritega prijateljstva z vso svojo vsebino, med katero spada tudi polno priznanje neodvisnosti in suverenosti. Naša politika temelji na prepričanju, da se bosta obe ljudstvi vedno bolj razumeli in da bosta vedno širše sodelovali, kar velja še v posebni meri za prebivalstvo obmejnih področij. Skoraj ni potreba, da podčrtam to odločno stališče italijanske vlade, ki ga 1 rez dvoma želi jugoslovanska vlada. To je naša skupna obveznost. Glede nas menim, da je primerno podčrtati, da je italijanska vlada vodila v odnosu do prijateljske Jugoslavije — kot med drugim do vsake države — politiko, ki je temeljila na najbolj lojalnem spoštovanju pogodb in veljavnih sporazumov, med katere očitno spada londonska Naše pripombe Zunanji minister Moro je včeraj v komisiji za zunanje zadeve pogonske zbornice posvetil posebno Pozornost jugoslovansko - italijan-zkim odnosom v zjezi z odložit-obiska predsednika Jugosla-Tita v Italiji. Kot je znano, takrat prišlo do odložitve obi-s«o, ko je zunanji minister Moro °ogovoril na vprašanja misovskih Poslancev ter demokristjanskega Poslanca Bologne o usodi bivše fone B tn zagotovil, da vlada ne ?oupoštevala nobene odpovedi zakonitih nacionalnih interesov. Sedanja Morova izjava je oprez-^jša in se glasi: ‘Glede nas menim, da je pri-|J|erno podčrtati, da je italijanska vlada vodila v odnosu do prija-yliske Jugoslavije — kot med dru-Bnt do vsake druge države — Politiko, ki je temeljila na najbolj ‘ojalnem spoštovanju pogodb in ^‘javnih sporazumcv, med kate-očitno spada londonska spome-?|ca o soglasju iz 1954. leta in ffdtorialno območje, ki iz nje iz-"aia.* Nova formulacija je, kot že re->en°. opreznejša, vendar pa lah-,° navedeni odstavek najbrž raz-■®0amo samo na tak način, da gre za razdelitev uprave, za prikuje jugoslovanske uprave nad ®n° B, in seveda italijansko co-?. 4, za priznanje zgolj cdemarka-z lsket (rte (ne pa *meje», kot se ',(dijanske strani razlaga v spo-y*nici o soglasju) in najbrž tudi p* Potrditev znanih tez pok prof. s,.7nmarate o eneugasli» suvereno-J Italije nad celotnim ozemljem Pšega STO. Ohranja se skratka '‘“N quo. Slovence pa še zlasti za-nia vprašanje, ki se ga Moro kjka dvakrat. Prvič v odstavku, •ed" ornenia politiko dobrega so-ostra, prijateljstva, razumeva-'n čim širšega sodelovanja in Pei Prečno pravi: *To še zlasti p ** za prebivalstvo obmejnih orodij*. Drugič, v že omenjenem l^tarfcu, ko je govor o majbolj Wnem spoštovanju pogodb in fe lavnih sporazumov, med kate-p, očitno spada londonska spome-a o soglasju iz leta 1954. ua0?to v zvezi z Morovo izjavo j ovijamo naslednje tri stvari: lej že omenjenem odstavku, zp ®e nanaša na londonski spora-o®« prav‘ Moro, da ga Italija lPna°- izP°lniuie- To pomeni, da dtoiji minister meni, da gre za jm ‘eano izpolnjevanje tudi poseb-IpjO statuta, ki je sestavni del ki^nske spomenice o soglasju in rpi* nanaša na zaščito pravic na-isteSftnih manjšin, in torej na sKl'0 pravic naše narodnostne iJjPnostt. t>itj ^žalovanjem moramo ugoto-Joj’ fto ni tako. Dokaz, da se c, vJH statut londonske spomeniki j ' Po je predvsem pismo, bfa5° Oa v prvi polovici decem-Plovili politični predstavniki Slovencev na predsednika iC0 velika je razlika od naše hi-J^sti jn oj stališča, ki ga je Kdo Col°mba. c° >*y°sn i ■ ‘»p^onial predsednik vlade Co-? Ponedeljek, ko je glede tonalnega sistema, odnosno ^^oitue določenega števila mest < fjpadnike južnotirolske manjši-lin*10 trdil, da se s tem ne jj^očelo o enakosti državljanov. hVat Primeru torej gre za tako-Col1 ‘Prttnleffij*. za katerega ‘ombo povsem točno in upra-0 ugotavlja, da gre prav o za izvajanje tresnične e-l*> ki v specifičnih pogojih %jč, tudi nasprotuje splošno ve-Se lni normam. lepo rfdno se krši člen 3. poseb-H !tututa. h-ejiJ^no se ne izvaja čl. 3, ki ^eduje netenje nacionalne in rasne mržnje. Ne izvaja se čl. 4, ki se nanaša na neoviran razvoj narodnostne skupnosti in na družbeno podporo kulturnim, prosvetnim, športnim, družbenim in drugim organizacijam. Še vedno so nerešena bistvena vprašanja slovenskega šolstva, stalnosti učnih moči itd. Grobo se krši čl. 5. posebnega statuta, ki predvideva svobodno uporabo slovenskega jezika v n ki bo izvedena na nekaterih področjih naše pokrajine (konkretno v dolinski, nabrežinski, repentabrski in zgoniški občini). Na podlagi podatkov analize naj bi izdelali programske usmeritve za nadaljnji razvoj obrtništva na omenjenih področjih. Posebno je bila poudarjena potreba po modernizaciji kamnoseških dejavnosti v repentabrski in zgoniški občini s postopnim preusmerjanjem teh dejavnosti na finalizaci-jo proizvodnje. Sklicujoč se na prejšnje razgovore, je predsednik ESA obvestil predstavnike SGZ, da so bila vprašanja okrog gorskih področij v naši pokrajini (tako imenovane «zone montane«) razčiščena in sama področja dokončno določena. Zadeva je žeto važna, kajti zakon predvideva niz posebnih ugodnosti za razvoj teh področij. Prišlo je do ugotovitve, da spadajo v gorska področja naše pokrajine, poleg tistih, ki so že znana, tudi področja Drage in Gročane ter del gornje okolice tržaške občine. SGZ bo objavila točne podatke o tem vprašanju, kakor hitro bo v posesti mape, na kateri bodo področja začrtana. Združenje bo stopilo v stik s predstavniki devinsko - nabrežinske ob čine, da bi skupno proučili možnosti vključitve tudi te občine v gorska področja. Vedno v tej zvezi je bila nadalje izražena želja, naj bi bile prošnje za izkoriščanje ugodnosti, ki jih bodo predlagali prebivalci omenjenih področij (Drage, Gročane, gornje okolice tržaške občine) — glede na dolgoletno zamudo — deležne posebnega upoštevanja. Govor je bil tudi o možnosti organiziranja obrtniških sejmov, katerih naj bi se udeležili obrtniki naše de- žele, SR Slovenije in Koroške. Izražena je bila misel o nujni in čim tesnejši povezavi ter sodelovanju med ustanovo ESA in podobno obrtniško organizacijo SR Slovenije. Do prvega srečanja med orrv-njpnima organizacijama naj bi prišlo že v prihodnjem mesecu. V sk opu tt a dejavnosti je bil med drugim organiziran izlet obrtnikov - mizarjev na mednarodni salon pohištva v Parizu. Iz naše pokrajine se bo udeležilo izleta 9 obrtnikov, od katerih je večina naših članov. Izletniki so odpotovali v Pariz včeraj in se bodo vrnili domov prihodnji ponedeljek. Posebno je bil poudarjen tudi problem nadaljnjega razvoja prevozništva; tudi za razvoj te tako važne dejavnosti so predvidene po zakonu razne ugodnosti1, ki pa so vse premalo izkoriščane. Tako predstavniki SGZ kot ESA so poudarili važnost in korist podobnih stikov, ki jih bo treba skrbno gojiti in razvijati tudi naprej. Zaključen prvi del stavk na univerzi Včeraj se je zaključila prva stavkovna akcija neučečega osebja na tržaški univerzi v sklopu vsedržavnega gibanja za priznanje nekaterih normativnih vprašanj in priznanja novih pravic v okviru načela soupravljanja vseučilišč po šolski preosnovi. Druga taka stavka bo 27. in 28. t. m., nato pa še niz stavk v februarju. V sredo zjutraj bo tudi KRITIKE IN POROČILA Pred novo premiero S G «Kaj bojo rekli ljudje» Jutri zvečer se bo v Kulturnem domu vzdignila zavesa pred četrtim delom letošnjega repertoarja Slovenskega gledališča v Trstu. Po Moči teme, Jeppeju s hriba in Kekcu je na vrsti komedija Branislava Nučiča Kaj bojo rekli ljudje. Nušič je bil v povojnem času skoraj vsako drugo leto reden gost mi nosem odru vse do sezone 1960-61, ko je bil na sporedu Dr. Odtlej je *ere j minilo natanko celo desetletje in tako smo lahko še tem bolj prepričani, da bo to ponovno srečanje z njim za vse veselo doživetje Branislav Nušič se je rodil leta 1864 in začetki njegove satire segajo še globoko v obrenovičevsko Srbijo, svoje izjemno bogato delo — mimo podlistkov, črtic, novel, spominov in romana je napisal kakih petdeset odrskih del, pretežno političnih in meščanskih komedij — pa se je iztekalo v zadnjih le- skupščina stavkajočih ob 9. uri. ........................................................... STAVKA USLUŽBENCEV SAP TRAJA ŽE TRINAJST DNI Ljudska manifestacija po mestnih ulicah za municipalizacijo zasebnih prog SAP Nad 300 lj‘udi je šlo iz Podlonjerja do mestnega središča z napisi, v katerih zahtevajo takojšnje ukrepe krajevnih oblasti — Stavkajoči prevzemajo vso odgovornost za »prekrške*, ki jih uprava SAP pripisuje suspendiranemu članu notranje komisije Stavkovno gibanje uslužbencev avtobusnega podjetja SAP je preraslo po trinajstih dneh prekinitve dela v splošno gibanje prizadetega prebivalstva za municipalizacijo koncesijskih avtobusnih prog. U-stvarila se je enotna fronta potnikov in uslužbencev podjetja, kljub verjetnim nadam gospodarja SAP, da bi njegovo trmasto stališče povzročilo negodovanje med prebivalstvom in osamilo stavkajoče. Do tega ni prišlo, kar po obisku spontanih delegacij pri odgovornih občinskih odbornikih, najbolje dokazuje sinočnja demonstracija V urah največJega večernega prometa se je razvila po mestnih ulicah, od Podlonjerja in Sv. Ivana po Ul. G-kulla in Battistl do mest- ■MifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiHiHMiimuuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiimimitiiiiiiiiMiiii IZJAVA SKUPNOST! SODNIKOV «DEMOKRATIČNEGA DDDSTVIh Izumetničene polemike postavljajo ob stran resnične probleme sodstva Trezna izjava k odmevom na jasne in odločne izjave državnega pravdnika dr. Mayerja ob odprtju sodnega leta Za tajništvo skupnosti sodnikov »Demokratičnega sodstva« Treh Be-nečij nam je poslal tržaški sodnik dr. Boracettd v objavo tiskovno sporočilo, ki zadeva polemike ob robu izjav namestnika državnega pravdnika pri tržaškem sodišču dr. Roberta Mayerja. Izjava se glasi: »Tajništvo Skupine Demokratičnega sodstva Je preučilo odmeve na izjave dr. Mayerja ob priMki odprtja sodnega Leta. Obnavljamo svoje nasprotovanje podobnim ceremonijam, Id so izraz avtoritarne ureditve sodstva, ki ga je treba odpraviti v skladu s črko in duhom republiške ustave, saj predstavljajo, z nekoristno pompoznostjo, žalitev čustev vseh državljanov, ki jih prizadeva kronična kriza upravljanja sodnih zadev. Opozarjamo javno mnenje, da se vrti polemika zaradi nekaterih izjav dr. Majrerja okoli lažne dileme in da polemika, ko prehaja k tonom provincialnega in munioipal is Učnega spora, postavlja v stran resnične probleme naše družbe In sodstva še posebej. želel bi, da M se parlamentarci, strankarski voditelji in, ne med zadnjimi, odbor odvetniške zbornice iz Trsta, ne zavedeli neurejenega položaja državnega pravdni-štva v Trstu šele sedaj, ko je njegov namestnik govoril proti mitom svete zgodovine mesta, temveč da bi pravočasno opozorili na težave, v katerih deluje sodstvo v Italiji in še posebej v Trstu. Na tak način bd dokazali tisto občutljivost za vprašanje pravičnosti, ki je brez dvoma ne dokazujejo, ko se petelinijo zaradi nekih ocen dr. Mayerja, ki zadevajo zgodovinska dejstva, o katerih Je razprava potvarjajoča in obrobna v primerjavi s težkimi socialnim] vprašanji, ki se danes postavljajo in med katerimi vprašanje pravice ni zadnje. Priča smo namreč potvorjeni polemiki, in opozarjamo javpo mnenje na njeno priložnostno vsebino. Niti z besedo se ne omenjajo nazadnjaški vsebinski in sodnijski zakoni ; pretirana cena civilnih tožb (pri tem nosijo svobodni odvetniki veliko odgovornost); dejstvo, da ne* premožni nimajo dejanske možnosti do obrambe; izkoriščanje delavcev v tovarnah; vedno številnejše nesreče na delu (med temi tudi «beld umori«); strašni položaj, v katerem se nahaja mladinsko sodstvo; sramotne razmere v zaporih. Tako brezbrižnost krivcev prejšnjih let ob priložnostnih govorih prejšnjih državnih pravdni kcrv nadomešča letos izumetničena lažna Tečaj za zdravnike V tržaški glavni oolnišnid se je začel v torek izpopolnjevalni tečaj za zdravnike. Uvodno besedo je imel občinski odbornik za zdravstvo dr. Blasina, ki je prikazal tečaj kot prispevek k strokovnemu izpopolnjevanju zdravnikov. Nato je orisal vlogo, ki jo občina izvršuje pri reševanju problemov zdravstva in bolnišnic ter pri ustanovitvi medicinske fakultete. Zahvalil se .je predstavnikom deželne in pokrajinske uprave, zdravnikom in študentom, ki so se udeležili v velikem številu in s tem potrdili važnost tečaja. Spregovoril je nato prof. Dal Pa lu, dekan medicinske fakultete, ki te izrazil svoje zadovoljstvo, da predseduje otvoritvi tečaja, ki ga lahko vključimo v okvir prizadevanj za reformo univerzitetnega pouka, saj daje zdravnikom možnost strokovnega izpopolnjevanja po končanih univerzitetnih študijah. Strokovno predavanje je nato imel univ. prof. Monti, .ki je govoril o spoznavanju bolezenskih znakov med operacijo žolčevja- S proučevanjem 6 bolenj žolčevja se zadnja leta ukvarja vedno več specialistov. Ta proučevanja so zdai predmet disku sij in raziskav zlasti zaradi n urnosti pravilne diagnoze pred zdravljenjem ali operacijskimi posegi. Prof. Monti .je svoje predavanje obogatil s predvajanjem in opisom diapozitiv, nato pa so zdravniki prisostvovali neposredni televizijski registraciji dveh operacijskih posegov in proučevanj obolenj žolčevja s sodobnim sistemom video kaset. Sestavljen dnevni red za prvo sejo dež. sveta nega središča ljudska manifestacija. Ljudje, v glavnem potniM avtobusne proge «L» so nosilli napise z zahtevo, naj oblasti taicoj ukrepajo in preprečijo «lov na dobičke zasebnih koncesionarjev«. Osnovna zahteva je bala mundcipalizacija Sergasovih prog. Sklep o sprevodu so sprejeli v torek na vaškem shodu, za katerega je dala pobudo sekcija KPI iz Podlonjerja. Stavkajoči uslužbenci, ki se jim bo skoraj polmesečna stavka močno poznala na osebnih dohodkih, so včeraj reagirali tudi na izzivanje ravnateljstva podjetja, ko je poskusilo sprožiti represivni val s suspendiranjem člana notranje komisije, češ da je nezakonito organiziral zasedbo prostorov podjetja decembra lani, pred desetimi dnevi pa organiziral »avtobusno povorko« stavkajočih po mestu, s tem pa »dejansko zaplenil avtobuse, ki so zasebna lastnina, trošil gorivo in maziva itd.». Res čudna logika, ko gre za avtobuse, ko pa za njihovimi krmili garajo prav tisti uslužbenci, ki že dalj časa čakajo na izplačilo celotne decembrske plače in trinajste plače. Tudi prigaran denar je zasebna lastnina in nihče nima pravice do »zaplembe« teh zaslužkov. Vsekakor pa so podpisali uslužbenci podjetja SAP, 86 jih je, izjavo, v kateri izražajo svojo solidarnost s suspendiranim Delise-jem in ugotavljajo, da so krivi istih disciplinskih prekrškov, saj so soodgovorni za vsako akcijo, ki je bila izvedena zadnje čase ob popolni enotnosti vsega osebja. Disciplinska komisija, če bo hotela razpravljati, bo morala ukrepati proti vsem 86 in ne samo proti De-liseju, samo zato, ker je član notranje komisije, ki stoji na čelu tega boja. Fotokopije izjave s podpisi so uslužbenci podjetja poslali ravnateljstvu podjetja, deželnemu komisarju Furlanije-Julijske krajine, predsedstvu avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, deželnemu odborništvu za prevoze, tržaškemu županu Spacciniju, javnemu ravnateljstvu za promet, deželnemu uradu za delo, trem sindikalnim konfederacijam oz. delavskim zbornicam, tisku in radiu. KPI zahteva odstop deželnega odbora Furlanije-Jul. krajine Včeraj so se sestali na izredni seji deželni svetovalci KPI in preučili nastali položaj v levosredinski večini. Pri tem niso upoštevali samo zadnjega razvoja v «zadevi D’Antoni», temveč tudi poprejšnje politične polemike in spoznanja treh levosredinskih strank. V tiskovnem sporočilu, id so nam ga poslali, omenjajo komunistični deželni svetovalci posege pri predsedstvu deželnega sveta, da tri prišlo do »plašne razprave o nastalem položaju v okviru samega deželnega sveta. Ker svetovalska skupina KPI nd prejela ustreznih zagotovil, so svetovalo! sklenili predložiti, Naročniki! Bralci! Naročit* na ________ konskih načrtih, ki ju Je osrednja polemika. Upravljanje pravice pa I vlada pred časom zavrnila z neka-a, ni spremenilo.« | terimd pripombami. Predsednik deželnega sveta Ribez- skladno » pravilnikom, zahtevo po zi je včeraj sestavil dnevni red za prvo letošnjo sejo skupščine, ki je kakor znano najavljena za prihodnjo sredo. Predvsem bodo razpravljali o nezaupnici svetovalske skupine KPI na deželni odbor,, ki je bila vložena v smislu člena štev. 37 deželnega statuta. Po razpravi o nezaupnici, se bo deželni svet ukvarjal z vprašanjem nedavne ostavke odbornika D’Anto nija, kateremu bo treba s posebnimi volitvami izbrati suplenta. Sledila bo razprava o nekaterih vprašanjih in predlogih ter o dveh za- PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno naroč ino te sedaj I Kdor se na novo naroči na ■tlMORSKI DNEVNIK, prej ne v dar slovensko knjigo Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša H.KOO lir. meseč na pa »50 Ur. odstopu deželne vlade. Pravilnik predvideva namreč, da se o taki zahtevi razpravlja in komunisti bodo na ta način dosegli, kar želijo: prenesti polemiko med levosredinskimi strankami v ofcvir deželnega sveta. Zahteva po ostavki deželne vlade, pri kateri pa komunisti ne nameravajo vztrajati, če bd večina pristala na razčiščenje, vsebuje točke, v katerih se svetovalci KPI sklicujejo na izjave deželnega tajnika PSI od v. Castigiioneja, da je leve sredine konec, nadalje’ izjave PRI, da vodi politika sedanje uprave k pršenju sredstev in enaka izjava krajevnih upraviteljev KD. Jutri konferenca tovarniških svetov kovinarjev CGIL in CISL V krak etn, točneje 28. in 29. tm. bo srečanje predstavnikov tovarniških svetov in delegatov proizvodnih enot na pobudo treh kovinarskih sindikatov v nekem gradu pri Trevisu. Gre za graščino Oison dl Valmarimo, kjer bo stekla razprava o »tovarniških bojih in družbenih nastopih v zvezi s sindkalnim združevanjem«. Udeležili se je bodo delegati treh Benečij. Po tem srečanju članov tovarniških svetov, ki so hrbtenica bodoče organizacije enotnega sindikata in še kaj več, saj so tudi predstavniški organi delavskega razreda, bo v Rimu osrednje in sklepčna enotna konferenca kovinarjev. Rimska kanfemeca bo od 13. do 16. februarja. Žal pa so pota enotnosti v Trstu še vedno odločno narazen. Predvsem zaradi stališč tržaške CCdL-UIL, ki Jo vodi dr. Fabbricci. Kot posledica te politike bo srečanje članov tovarniških svetov In delegatov proizvodnih enot v Trstu le pod pokroviteljstvom CGIL in CISL. Srečanje bo jutri zjutraj v veliki dvorani delavske zbornice v Ulioi Pondares 8. Srečanje se bo pričelo, kot piše v vabilu, ob 8.30. Uvodno poročilo bo prebral Paolo Cruciat-ti, od CISL, zaključke razprave pa bo povzel Pino Burlo, od CGIL. tih karadjordjevske Jugoslavije. V-mrl je namreč leta 1938. V njegovem ustvarjalnem loku sta z gledališkega vidika zanimiva predvsem začetek in konec, saj je prvo odrsko delo, takrat je bil star enaindvajset let, sloviti Narodni poslanec, kateremu so v kratkem sledile Sumljiva oseba, Protekcija, Navaden človek itd. V desetletju pred smrtjo pa napiše med drugim Gospo ministrico, Žalujoče o-stale, Dr. in Pokojnika. Snuje pa tudi igro, ki bi utegnila biti nje gova največ ja mojstrovina: Oblast. Žal napiše ie dve dejanji in skoraj simbolično konča z besedami: cJaz sem na višku!*. Potem pripiše: »Zapesa!* če pa je padla zavesa na njegovo življenje in, priznajmo, tudi na dobršen del obsežnega opusa, je pa le ostalo še toliko vrednega, da velja Nušič po pravici za najbolj priljubljenega jugoslovanskega komediografa že svojih o-semdeset let. Njegova dela še zmeraj z velikim uspehom privabljajo v gledališče smeha željnih ljudi. Toda ppd tem smehom, za bleščečimi odrskimi domislicami in duhovitimi dialogi, je vselej skrita tudi moralna ocena nekega časa, neke sredine in njenih dejanj. To pa je naposled tudi tisto, kar daje njegovim delom vrednost in mikavnost. Nušič, ta razsipnik duha, kakor so ga imenovali, ni bil nikoli v stiski za snov, saj jo je zbiral iz okolja poprečnega meščanstva, med katerim je živel in ki mu je pravzaprav pripadal. Iz tega okolja je tudi komedija Kaj bojo rekli ljudje, kakor jo je prevedel Slavko Belak. Nastala je leta 1906 pod naslovom Svet in pisatelj jo je nameril proti malomeščanstvu in tisti lepi navadi, da skrbi za svojega bližnjega bolj ko za samega sebe, proti njegovemu mnenju o zasebnem in družinskem življenju posameznika, skovanem z opravljanjem in večjimi ali manjšimi intrigami. Srečnik, ki nenadoma polno zaživi v tej malomeščanski sredini, je Toma Melentijevič, uradnik v pokoju (Jožko Lukeš). Z ženo Sta-no (Zlata Rodoškova) ugotovita, da sta hčerkici Nada (Lidija Kozlo-vičeva) in Jelkica (Miranda Caha-rijeva) že v osemnajstem in petnajstem letu. Pri osemnajstih pa je dekle kajpada godno za možitev, onadva pa se nista še nikoli usedla, da bi o tem malo premislila. In tako se usedeta in premislita in odločita, da morajo med ljudi, da ne smejo živeti več tako sami zase, samo s tetko Kajo (Leli Nalcrstova) in ob obiskih prijatelja Sime Jeremiča (Rada Nakrsta). Ne kaže tu razlagati, kakšno nepričakovano srečo, kakšen hišni blagor in mir jim prinesejo v družino gospe Živanovička (Bogdana Bratuževa) in Tomička (Mira Sar-dočeva), gospod Stojanovič (Stane Starešinič) in učitelj glasbe (Silvij Kobal), da o služkinji Ani (Mira Lampetova) niti ne govorimo. O tem se prepričajte sami in si oglejte predstavo, ki jo je s kostumi Marije Vidau na sceni Vla-dimira Rijavca zrežiral Mario Uršič. Uršič je sicer ostal zvest kraju in času, toda v prepričanju, da bi se sleherni poskus poustvaritve tistega originalnega, tipično srbi-janskega okolja nujno izjalovil, je dejanje nekoliko privzdignil, nekako blago stiliziral, da Nušičeva misel tem lažje velja tudi za nas. m. k. Aljoša Žerjal s kamero 22.000 km po Sovjetski zvezi uu-uM*« v dvorani p. d. «lvan GrDec« meu predvajanjem najnovejšega Žerjalovega filmskega dokumentarca Če mojster filmske kamere, kakršen je Aljoša Žerjal, napravi s kamero v rokah 22.006 kilometrov poti po glavnih in nekaterih bolj pomembnih starih in novih središčih Sovjetske zveze in usmerja medtem objektiv svoje kamere po izrazito izbranih objektih, se rodi dokumentarec, raje bi rekli film, ki si ga je vredno ogledati. Sicer se je Aljoša Žerjal p redsinočnjim v prostorih škedenjskega prosvetnega društva «lvan Grbec» izredno številnemu občinstvu opravičil, da njegov dokumentarec še ni dokončan, da še ni dodelan, pač pa da je v tri polurne trakove stlačil t>es material, kar ga je v lanskem avgustu zbral na svojem dolgem potovanju po Sovjetski zvezi, toda barvni film, s katerim je vodil občinstvo po Rdečem trgu, po Kremlju, vzdolž in tudi po Moskvi sami in vse do velikanske univerzitetne palače na Leninovih gričih, je sovjetsko prestolnico občinstvu tako približal, da so se čutili, kot bi se sami sprehajali po Moskvi. •iiimiiiiiiiiiHiiiiMiimmiMimiMiiiiiiiiiimmmiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniM KAKŠNE NOVOSTI BO PRINESEL NOVI PLIN? Že v prihodnjih mesecih metan v nekaterih predelih Metan ne povzroča dima in ni strupen, ima pa manj kalorij kot plin, ki ga sedaj daje Acegat Plinovod Je skoraj že dograjen in v prihodnjih mesecih bodo plin me-tam napeljali že v nekatere predele našega mesta. Popolnoma naravno je torej, da potrošniki, zlasti gospodinje, sprašujejo, kakšne novosti bo prinesel novi plin, kako se bo lahko uporabljal in kakšni bodo stroški, oetroma razlike v stroških med uporabo dosedanjega pitna in metana. Pri tem bo treba seveda predvsem upoštevati, v kakšnem stanju so naprave plinskega omrežja, oziroma naprave v posameznih hišah in stanovanjih. Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da metan proizvaja 2600 kalorij, dosedanji plin, la ga nudi Aoegat, pa 4200 kalorij. Oena mešana bo mešala 8,18 lir za 1000 kalorij, v primeru večje potrošnje (več kot 50 kub. metrov v dveh mesecih) pa bodo zndSaM ceno na 3,59 Ur za kub. meter. Kakor je znano, metan ne povzroča dima in tako imenovanega smoga, niti ogljikovega oksida, ki povzroča zastrupitve s plinom, zaradi česar marsikdo sploh ne mara plinske napeljave v svojem stanovanju. Skoraj dve tretjini potrošnikov u-porablja plin le za kuhanje, ena petina za peči, ena desetina za boj-lerje in samo ena dvajsetina za o-grevanje stanovanj. Večina prebivalstva uporablja za ogrevanje stanovanj kerozen, drva in premog, zelo malo pa električne peči, ker j« pač ogrevanje z električnim tokom zelo drago. Pri Acegatu so izračunali, da tržaške družine potrošijo za plin poprečno 800 lir na mesec, ker le delno uporabljajo plin, imajo pa večje stroške z različnimi načiri ogrevanja stanovanj In vode ter za kuhanje. Z uvedbo metana se bodo izdatki za plin verjetno zvišali, znatno pa se bodo znižali drugi stroški. Razen tega jamči uporaba metana večjo varnost, večjo čistočo in nobene skrbi za dobavo goriva. Poleg tega ni potrebna nobena posoda za shrambo in je zelo poenostavljen način za določanje temperature pri ogrevanju stanovanj. Podatki iz raznih mest, kjer imajo že metan, kažejo, da so se ljudje kaj kmalu privadili In da se je potrošnja plina znatno zvišala, odpadli pa so drugi stroški ln skrbi. Prav tako je Aljoša Žerjal vodil občinstvo po Leningradu in sicer najprej k zgodovinski križarki »Au-rori», nato pred sloviti Ermitage in tudi po njegovih hodnikih in sobanah k posameznim umotvorom francoske renesance, nato se je občinstvo sprehodilo z njim po neštetih mostovih in mimo velikih palač ob reki Nevi. Iz Leningrada je pot vodila v Kijev, glavno mesto Ukrajine, ki so ga nacisti v zadnji vojni povsem porušili, Sovjeti pa spet obnovili. Tudi tu je s svojo kamero posnel središče mesta, predvsem Dnjester. Iz Ukrajine je pot vodila v Irkutsk in od tod t’ Bratsk z mogočno hidrocentralo, ki je po svoji zmogljivosti druga na svetu. Tamkajšnje novo mesto res ne pove veliko, pa čeprav je na vsakem koraku očitno, da so ga urbanisti zgradili po novih urbanističnih konceptih z veliko sonca in zelenja. Veliko zelenja in sonca pa je tudi ob Bajkalskem jezeru ali morju, kamor je Aljoša Žerjal pripeljal s svojim dokumentarcem občinstvo iz Bratska. Še en korak in že smo bili v Alma Ati, nato že v Taškentu, ki ga je, kot vemo, pred nekaj leti potres povse. i porušil in so ga doslej vsega obnovili ob pomoči vseh republik Sovjetske zveze, tako da nosi to mesto pečat posameznih republik in sicer v stilu posameznih blokov hiš. Dolgo potovanje po Sovjetski zvezi je nujno pripeljalo še v starodavno Buharo, kjer se more človek naužiti lepot, ki jih morejo nuditi le starine, v konkretnem primeru mogočna muslimanska svetišča in druge stare palače, ki jih je poteg velikih mojstrov gradilo tudi veliko bogastvo, pa čeprav mesto obdajajo bolj puščavski predeli. Žerjalov film je izrazito dokumentiral, kolikšno pozornost posvečajo v Sovjetski zvezi spomenikom, u-metniškim objektom, samostanom in cerkvam, ki imajo kako umetniško ali drugo vrednost, parkom in zelenim površinam v mestih sploh. In vse to umetniško bogastvo v žerjalovem dokumentarcu ni hladno, brez življenja. Posebno ga poživlja mladina. Dogajanja na platnu, vse veliko umetniško bogastvo, nad katerim je številno občinstvo uživalo, je spremljala primerna glasba, Aljoša Žerjal pa je le tu in tam dodal kako pripombo. Film je lep in izredno zanimiv že sedaj. Ko ga bo naš mojstrski filmski amater z njemu lastno občutljivostjo za lepo in bistveno — kot je sam dejal — še nekoliko izčistil s krajšanjem, bo samo še pridobil in vsem prosvetnim društvom priporočamo, da si zagotovijo njegovo predvajanje, na kar bo tov. Žerjal gotovo rad pristal. t. u. GLASBENA MATICA — TRST DANES, 22. januarja 1971 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma SOLISTIČNI KONCERT 0NDINA OTTA-KLASINC — sopran ALEKSANDER VODOPIVEC — klavir Na sporedu bodo arije italijanskih predklasikov Bononoinija, Soarlattija, Sarrija, De Luca, Jomellija in samospevi slovenskih primorskih skladateljev Mirka, PoUča, Simonitija in Merkuja ter klavirske skladbe Chopina, Martinuja in Taj-čeviča. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Branislav Nušič KAJ BOJO REKU LJUDJE igra v štirih dejanjih Prevod: SLAVKO BELAK Kostumi: MARIJA VIDAU Scena: VLADIMIR RIJAVEC Režija: MARIO URSIC Igrajo: Jožko Lukeš, Zlata Rodoškova, Lidija Kozlovičeva, Miranda Caharijeva, Rado Nakrst, Bogdana Bratuževa, Mira Sardo-čeva, Stane Starešinič, Silvij Kobal, Leli Nakrstova in Mira Lampe tova. V soboto, 23. jan. ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) v nedeljo, 24. jan. ob 16. uri (ABONMA RED B — NED. POPOLDANSKI) v sredo, 27. januarja ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V SREDO) v četrtek, 28. jan. ob 20. url (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK) Prodaja vstopnic od ponedeljka dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajnd Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Ivan Cankar ob. vešča, da zaradi današnjega koncerta Glasbene matice v Kulturnem domu odpade gostovanje dramske skupine prosvetnega društva Tabor z Opčin. Včeraj-danes Danes, PETEK, 22 januarja VIKTOR Sonce vzide ob 7,37 in zatone ob 16.56 — Dolžina dneva 9.19 — Lu. na vzide ob 3.36 in zatone ob 12.00 Jutri. SOBOTA. 23. januarja RAJKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,7, najnižja 8,7, ob 19. uri 9,2, zračni tlak 995,7 nestalno pada, veter 4 krni Jugovzhodni, vlaga 83.odst., pada. vlne 16 mm, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 9,6 stopi, nje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. januarja 1971 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je II oseb. Umrli so; 26-letna Dina Massenl roj. Bortoluzzi, 65-letnt Giuseppe Suduli, 78.1etni Francesco Pasquarlello, 72. letna Gtovanna Tominz roj. Ponta. 63-letni Ermanno Depase, 62-letni Ro. dolfo Gelani, 59-letna Antonija Kju. der por. Gombač, 85-letni Antonio Stocchi, 61-letna Bruna Chiappini, 78. letni Glusto Detoni. 82.1etna Cateri. na Bencovich vd. Pocecco Gledališča VERDI V soboto (Traviata* V soboto ob 20.30 prva predstav* Verdijeve opere »Traviata« za red A v vseh prostorih. Opero bo dirigiral Giuseppe Pata-ne, vlogo Traviate bo pela Maria Chiara tenorist Ottavio Garaventa bo Alfredo, baritonist Attilio D'Orazi pa Germond. V ostalih vlogah bodo na-stopili še Gigliola Caputi Bruna Ron-chini, Raimondo Botteghelli, Lucio Rolli, Mario Zerial, Vito Susca 1» Mario Sarti. Režija in izvirna scena Luclano Damiani, koreografija Fernanda Suc-co, zborovodja Gaetano Riccitellt Pri blagajni gledališča (tel. 23988) se nadaljuje prodaja še razpoložljivih vstopnic za parter in lože, prostori na galerijah in balkonih pa *> razprodani. POLITEAMA ROSSETTI Danes in jutri ob 20.30 ponovitvi predstav drame Maksima Gorkega «N> dnu« v režiji Giorgia Strehlerja In v izvedbi gledališča «Gruppo teatro * azione«. V nedeljo bosta na programu dve predstavi ob 16.30 in ob 20.30- Pri blagajni v pasaži Protti se nadaljuje rezervacija vstopnic za predstave do srede 27. t. m. Pri blagajni v pasaži Protti se nadaljuje rezervacija vstopnic za predstave do srede 27. t. m. • * * Zaradi spremembe programa »Literarnih sobot« bo srečanje z Mariom Soldatijem, ki je bilo predvideno t* jutri, v sredo, 3. marca. V soboto. 30, t, m. pa bo v tem okviru predavaj prof. Gino Giugni o temi »Sindikati v letih 70». AVDITORIJ Danes zvečer ob 20.30 bo v okviri cikla »Gledališče danes« pod pokroviteljstvom Teatra Stabile igralska skupina iz Verone «Gruppo Teatro - L>-boratorio« uprizorila Machiavellijevo igro «Vladar» (II Principe), Predstavo bo gledališče ponovilo samo juto zvečer in v nedeljo popoldne. V režiji Ezla Marie Caserte, ki ie napisal tudi tekst, nastopajo: Andre> Miller, Nico Turra, lana Balkan, Lui-gi Fiorio, Roberto Marchiotto, Grazia-no Longo, Marco Dorfless Glasbo sta napisala Stefano dal Palu 'in lana Balkan. Abonenti na sezono Teatra Stabile imajo znaten popust in vstop tudi 1 izkaznico za predstave «Gledališče danes«. PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK iz Doline priredi v soboto, 23. t. m„ ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva v Dolini vokalni koncert Tržaškega okteta ki ga vodi Ivan Sancin. Vljudno vabljeni ! Nazionale 15.30 «4 per Cordoba«. P*' navislon. Technicolor. United’ M' tists, George Peppard. Eden 15.00 «L’impossibiiit4 di essef* normale«, Elliot Gould, CandK* Bergen. Prepovedano mladini P°“ 18. letom. Fenice 16.00 «La califfa«, Ugo Togn**-zi, Romy Schneider. Technicoldt Prepovedano mladini pod 14 leto"1-Grattacielo 16.00 «Una prostltuta servizio del pubblico ed in rego1' con le leggi dello stato«, Giovanu’ Ralli. Technicolor. Prepovedano B"*' dini pod 18 letom. Excelsior 16.00 «Andrče». Prepovedano mladini pod 18, letom. Hitz 16.00 «La moglie del prete«, fia Loren, Marcello Mastmi*!"1 ■ Technicolor ., Alabarda 16.30 »Edtpeon«, Maš*' Noel, Robert Land. Technicolor. Pr' povedano mladini pod 18. letorn. Filodrammatico 16.30 «La scuola d*jv verglni«, Rene Gabzag, Ivan " ' kovcan. Technicolor. Prepoveda« mladini pod 14 letom. , Aurora 16.30, 19.00 . 22.00 »Borsalri® ’ Alain Delon, Jean Paul Belmon"" Technicolor. . Crlstallo 16 30 «11 prete sposato«, ( sanna Podesta. Lando Buzzanca. *j chnlcolor Prepovedano mladini P1* o» DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1( ure) AlUAngelo d-Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul Belpogglo 4. Al Due Luc. cl. Ul Glnnastica 44, Mianl. Drev. Mlramare m (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19. do 9.3«) Dr. Gmelner, Ul. Gluha 14, Man-zoni, Largo Sonnlno 4. INAM Al Ce-dro. Trg Oberdan 2. Ai Gemelll, Ul. Zoruttl 19-c 8ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST . Ulic« P. Pilil «. 10 r«l. 38101/38049 opravi]« vm bančn« posle kupuj« tu|o valuto tfč«ra|tn|l odkupni davizni točaj) Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. tterling Švic. frank frank Franc Balg. ______ Hol. florint frank Nemška marka Av*t. šiling Dinar 620,— 590,— 1.475,— 142,-110,-12,— 172,-170,— 23,80 42,- 18 letom Capitol 16.30 Zadnja predstava . 21.45 «Waterloo», Rod Stelger, C1’ stoper Plummer. Režija Bondari1 ka Technicolor, ., Moderno 16.30 «L’ultlmo avventU/' ro», Charles Aznavour, Candice B ger. Technicolor m Vhtorlo Veneto 16.15 »Alrport«. Lancaster Dean Martin, Jean B berg, Van Heflin. Technicolor , Ideale 16.00 »Due blanchi nelFA*1—, nera«, Franco Franchl, Clccio grassia. Technicolor, Dve uri skončnega smeha .f, Impero 16.30 «Un’estate con sentlri' to«, Stefanla Sandrelll. Technlc® ' Astra 16.30 »Divorzlo ali 'amerlca" Debble Reynolds, Dick Van " Jean Slmons. Technicolor. Abbazla 16.00 «Igloo uno — zlone Delgado«, Lloyd Brldges, m rla Gomez. Technicolor. Partizani in aktiviati t,J spomnite se Cerknefi11 Darovi in prispevki Ob 4. obletnici tragične šega nepozabnega Edija Starca smrtltL. je družina v njegov spomin '• $ lir za Dijaško matico, 3.000 “L«, Glasbeno matico in 2.000 lir I* spomenik NOB v Cerknem. ^ Namesto cvetja na grob pok. *jj| ne Ključar por. Vocchl darujeta",. In Valerija Bole 2.000 lir za nlk padlim partizanam na Opčto*1^) Za šolo - spomenik NOB v CeftoLj) sta darovala Angela Udovič Gec *• In Karel Gec 1.000 lir. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil® MARIJA GORUP vd. VIŠNJEVEC Pogreb pokojnice bo jutri, v soboto, ob 11. uri la mrtva* nioe glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči Llcia, Bruna, Bruno Mais**’ brat Vence In drugo sorodstvo Trst, 22. januarja 1971. GORIŠKI DNEVNIK PO SKLEPU DEŽELNEGA ODBORA 760 milijonov lir za posege v korist domačemu kmetijstvu Od tega bo ERSA prejela 400 milijonov - Finančna sredstva za razvoj večjih sirarn - Prispevki za gradnjo hlevov in za nabavo plemenske živine bor ® svoji zadnji seji je deželni od-sprejel vrsto ukrepov, ki se na-r"a')° na raznovrstne izboljšave v “■fl®tijstvu. Nekateri izmed ukre-f* * nanašajo izrecno na področ-. živinoreje in uvajajo olajšave, ki predvideva deželni zakon štev. J® 20. julija 1967. ako predvideva zakon podeljeva-Posebnih finančnih podpor iz skladov za pospeševanje ™~*®rstva in v tem okviru predrl® za koncentracijo dejavnosti, Rezanih s predelovanjem mleka, ^sodobnih sirarnah. Prispevki j*®*8* veljajo po eni strani za "“Pravljanje neproduktivnih sirarn, drugj pa za krepitev tistih obra-■ ki na posameznih področijh za najboljši uspeh. Ker gre r®dvsem za obrate, ki so precejš-razsežnosti, se z njihovim u-lavljanjem avtomatično razširja ten tonalno območje pod nji-gospodarsko «pristojoostjo» j,,v skladu s tem se dvigajo stro-3® prevoz mleka iz obrobnih Prevajalnih središč v osrednje sirarne. 2 deželnimi prispevki na osnovi jjtehjenega zaikana iz leta 1967 se 7"J° M prevozni stroški po novem v razmerju 60 odst. iz dežel-sredstev Preostala finančna tva 1)3 tKxio služila za kritje ^nankljajev, ki bodo nastajali ob .Potenju in odpravljanju nepro-ttivnih sirarn. Posamezni izda-v te namene pa ne bo mogel Posegati 1,500.000 lir. tel ■teželni odbor je poleg tega spre- vrsto ukrepov, ki se nanašajo , Podeljevanje finančnih prispev-za izboljšanje zdravstvenega sta-J* v domači živinoreji, to je prven-za boj proti jetiki, brucelo-, te slinavki. Za vse te posege v j)Jst deželnega kmetijstva je od-dal na razpolago vsoto 100 mi-teOnov Ur Maljnje olajšave veljajo za Izboljšanje in modernizacijo prolz-^‘te sredstev v živinoreji, za iz-. Jšanje tržnih razmer in za nate Plemenjakov izbranih pasem, prvo postavko je deželni od-j. r ^1 na razpolago 200 milijonov k' S temi sredstvi namerava dieže-Pospešiti gradnjo, razširitev in --ilzacijo gospodarskih poslo-,J te hlevov ter nabavljanje raz. jte naprav za živinorejo. Prispevki ^tega naslova bodo nadalje veljali del5radnjo naprav za zbiranje, pre-sC?te in koncentracijo ždvinorej-Proizvodov, za speljavo :ičndc P°dobnih pripomočkov za razvoj živinoreje, za gradnjo mlekovodov, sušilnic, krmnih silosov in naprav za proizvodnjo krme, za nakup strojev, s pomočjo katerih naj se pospeši zlasti pridelovanje krme, za gradnjo hlevov in planšarij ter za izboljšanje gorskih pašnikov. Del razpoložljivih sredstev bodo nadalje potrošili za popravilo starih in za speljavo novih stez, po katerih se živina spomladi odganja na visokogorske pašnike. Za drugo postavko pa je na razpolago 60 milijonov lir. Iz teh sredstev bo dežela priznavala živinorejcem prispevke za nabavo plemenske živine za vzrejo. Deželni odbor je nadalje sprejel sklep o podelitvi 400 milijonov lir ustanovi aa razvoj kmetijstva ERSA. Ta sredstva spadajo v okvir rednega finansiranja deželne ustanove, medtem ko prejema ERSA za posebne posege tudi posebna finančna nakazila. Delo deželnih organov Deželni odbornik za šolstvo in kulturna vprašanja Giust je včeraj sprejel avstrijskega strokovnjaka prof. Hetoricha Schmidingerja, ki predava o zgodovini na solnograški univerzi in ki je hkrati tudi ravnatelj avstrijskega Kulturnega inštituta v Rimu. Prof. Schmidinger, kd ga je na obisku spremljala predsednica tukajšnjega italijansko-av-strijskega kulturnega krožka dr. Hansi Cominottijeva, je sinoči predaval v Kulturnem in umetnostnem krožku o izvoru univerz v srednjem veku. * « » Novi predsednik deželne finančne družbe odv. E. M. Gioffre je včeraj v spremstvu podravnaiteija «Friulie» Gallopina, obiskal predsednika deželnega sveta prof. Ribezzija. Predsednik jima je želel čim večji uspeh pri vodenju pomembne finančne u-stanove. Pozneje je predstavnika «Friulde» sprejel deželni odbornik za finance Tripani, kateremu je dr. Gioffre orisail razvojne načrte finančne družbe. Končno se je dr. Gioffrč včeraj sestal še s podpredsednikom deželnega sveta Pitto-nijem. znano je bila razdeljena dežela Furlanija - Julijska krajina na 11 industrijskih con. Čedadski okraj je zajet v 11. coni v kateri je delno zainteresirana tudi Beneška Slove nija. Na sestanku v Čedadu je bil soglasno sprejet načrt za čimprejšnjo gradnjo nekaterih potrebnih infrastruktur. Ta načrt pa bo moralo odobriti pristojno deželno odbomi-štvo. Terski dolini se obetajo dobre perspektive za turistični razvoj. Odkar so spremenili obmejni prehod pri Učeji v prebral prve kategorije, .je prišlo do znatnega napredka v turističnem razvoju te lepe doline v zapadni Beneški Sloveniji. V minulem letu je šlo po tej dolini na tisoče avtomobilov. Stare gostilne in novi turistični objekti so zabeležili znaten povišek svojih dohodkov. Še do večjega turističnega razvoja pa bo prišlo sedaj, ko so odprli v ta namen modemi ski-lift, kjer se nahajajo dobre smučarske proge katere je mogoče doseči z za sebnim avtomobilom iz Vidma v dobrih tridesetih minutih. Te so naj bližje smučarske proge za Videm-čane. Na občinskem sedežu v Praprotnem so se sestali občinski upravitelji z deželnim odbornikom za kmetijstvo odv. Comellijem. Razpravlja li so o gradnji nekaterih poljskih potih, vodovodih ter modernizaciji električne napeljave. JUdhtA uAeeUuitMi Vesti iz Beneške Slovenije Ta teden se .je sestal v Čedadu pod predsedstvom župana Pelizza u-pravni svet konzorcija za industrializacijo čedadskega okraja. Kot je Prejeli smo: «Spoštovano uredništvo «Primorske-ga dnevnika*, Trst. V najinem in v imenu vseh delavcev podjetja SAP vam izražamo svo jo hvaležnost za podporo, ki ste nam jo nudili prek vašega časopisa v tem trdem boju za izpolnitev de lovne pogodbe in za publicizaoi.i« prevoznih storitev v okviru reforme javnih prevozov. Ta podpora je tembolj pomembna, ker govori večina naših potnikov slovenski .jezik. Vam gre pripisati velik del zasluge, če v tem trenutku naši potniki strnjeno in enotno nastopajo z nami. Prisrčno se vam zahval.ju.iemo v prepričanju, da boste nadaljevali po tej poti do dosege našega skupnega cilja. : Za notranjo komisijo SAP Nereo Berili: in Luciano Delise*. OSTRO TISKOVNO POROČILO GORIŠKE SEKCIJE * PSI zahteva odločnejšo in hitrejšo politiko reševanja važnih vprašanj Namig na zaviralno delo skupin v nekaterih strankah večinske koalicije - Zahteva po takojšnji ustanovitvi konzulte za slovenska vprašanja - Uprava avtoporta naj bo javna Precej prahu bo brez dvoma vzbudila v goriškem političnem življenju resolucija, ki jo .je na svoji zadnji seji sprejel mestni odbor Socialistične stranke — PSI, v kateri letijo obtožbe imobilizma in počasno jeti za boljše pogoe na delu. Zborovanje PSI. V nedeljo ob 9.30 bo na mestnem sedežu PSI v Tržiču na Trgu repjblike 15 občni zbor članov te sekcije. Prisoten bo pokrajinski tajnik Del Lago in mor- "‘"'■iilln,............... VČERAJ PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODIŠČEM h poldrugo leto zvišanje kazni fantu ki $e je ponesrečil z ukradenim avtom Potem ko je izmaknil vozilo, je prenaglo zavozil okoli prometnega otoka in s prednjim delom treščil v zid tržaškim prizivnim sodi- žah ■ ipreds. Franz, tož. Franzot, ni/tetearka Viezzoli) se je včeraj (V® zagovarjati 22-letni Idolio ,et jz Ul. Pitacco 13, ki ga fo>K a‘^° Kazensko sodišče na °ten!v ^ z dne 25- sePtembra 1970 tern zafadi tatvine, upero jav-Wuk. funkcionarju ter vožnje avto s samo vozniško izkazni-Por»a- teotoskuterje na 1 leto za-tera te 30 tisoč lir denarne kazni tL J* 1 mesec in 10 dni pripora W tisoč lir globe. Ob tej pri-g0v°s*'i so sodniki sodili tudi nje-Prijatelja, tedaj 18-letnega sja a Clarija z Opčin, Villa Car-1075, proti kateremu pa so ti|tj ' teladoletnosti sklenili preki-^ sodni postopek. 0 dogodka je prišlo 19. avgu-tfa: ani, nekaj pred 2. uro zju-ska’ ■ a° Je avtomobilska policij-f>et lzvidnica, ki jo je vodil dr. Um°S'n°' sestavljala pa agenta s|0aena in Bianco, zapazila, na-Seviena na zidovje nad Ul. F. katpte’ dva mlajša človeka, od ob,7lh te imel eden okrvavljen pa . ter raztrgano srajco, drugi {g*e dremal. onarno luč, znanje o intelektualni ravni, ki so jo dosegla protočloveška bitja iz zgornje paleolitske dobe. To je mejnik v zgodovini arheologije, ki ga lahko primerjamo z odkritjem ogljika 14.» Kemični element, o katerem govori Solecky v uvodu k monografiji nahajamo v kateri koli organski snovi, predvsem pa v kosteh in lesu. S pomočjo tega elementa na najzanesljivejši način ugo tavljajo starost prazgodovinskih izkopanin in ravno ta element je bil eden najkoristnejših faktorjev za razvoj arheologije v zadnjih letih. Marshack trdi, da je bila Luna za pračloveka neke vrste kole-dar na nebu: služila mu je za predhodno ugotavljanje najbolj primernih dob za lov in ribolov, s pomočjo Lune je določil datum za obrede in žrtvovanja... Toda zato, da bi mogel izkoristiti to prvotno vrsto logične delitve časa, je moral pračlovek Lunine faze zabeležiti. Po mnenju harvardskega znanstvenika je pračlovek to tudi storil, s tem, da je na roževino s konvencionalnimi znaki zaznamoval noč za nočjo ritmične in ponavljajoče se spremembe tistega dela Lune, ki ga je videl. Po Marshacko-vem mnenju krijejo nekatere sekvence teh »znakov* več kot leto dni dolge časovne dobe, znaki pa so vedno vrezani na predmetih, ki so zelo majhni Vsak izredno majhen vrez je nekoliko drugačen od drugega, kar pride posebno do izraza, če vreze fotografirajo pod posebno osvetlitvijo in fotografijo precej povečajo. Marshack meni, da so vrezi različni predvsem zaradi tega ker so praljudje vsakega posebej vrezali z različnimi vrstami orodja. Če jih gledamo v celoti, kaže, da se znaki ponavljajo v logičnih sekvencah, ki se skoraj popolnoma ujemajo z Luninimi spremembami. Nekatere razlike, ki so pri vrezih vidne, je treba verjetno pripisati slabim vremenskim razmeram in oblačnosti, ki je od časa do časa preprečevala prazgodovinskemu človeku, da bi videl Luno. Če torej strnemo Marshackove ugotovitve in če ima harvardski znanstvenik prav, predstavljajo izkopanine, ki jih je proučeval in ki večinoma izhajajo iz francoske pokrajine Dordogne, prvi primer koledarja. Ta koledar naj bi bil daljni toda neposredni prednik veliko bolj izdelanih koledarjev, ki jih nahajamo pri Sumercih, Babiloncih in Egipčanih in lahko pomeni popoln preobrat v raziskavah o intelektualnem razvoju človeka in njegovem začetku še pred nastankom kmetijstva. VARŠAVA, 21. — število poljskih televizijskih gledalcev narašča z ritmom pol milijona novih gledalcev na leto. Ob koncu leta 1970 je bilo poljskih televizijskih gledalcev 4 milijone in 250 tisoč. Oktobra pa je poljska televizija začela z rednimi oddajami tudi na drugem televizijskem kanalu. Za jutri nam tržaško Slovensko gledališče pripravlja spet novo letošnjo premiero. V režiji Maria Uršiča nam bo ansambel našega gledališča prikazal igro v štirih dejanjih «Kaj bojo rekli ljudje*, ki jo je napisal znani srbski avtor tovrstnega slovstva Branislav Nušič. Premieri, ki bo jutri zvečer v Kulturnem domu, bodo sledile takoj tri ponovitve in sicer v nedeljo popoldne, nato še v sredo in četrtek. Na sliki prizor iz dela, kjer vidimo od leve proti desni Lidijo Kozlovičevo, Zlato Rodoško-vo, Mirando Caharijevo in Jožka Lukeša. HOLLYWOOD, 21 - Med najboljšimi tujimi filmi, ki naj bi kandidirali za nagrado «Oscor», so francoski filmi «Borsalino», »Priznanje* in «Deževni potnik*, izraelski «Popotnik» in italijanski naj bi združenje tujega tiska v Hollywoodu podelilo 5. februarja. »Inchiesta su un cittadino al di sopra di ogni sospetto*. Nagrado RIM, 21. — 2e več časa oddaja italijanska televizija nadaljevanko »Pripovedovanja patra Browna», v kateri nastopa Renato Rascel- Iz ankete, ki jo je izvedel urad za mnenja občinstva pri RAI — TV, izhaja, da je dosegla oddaja pri občinstvu kvocient priljubljenosti 76. Toda v bistvu sta le dva odstotka gledalcev dejala, da jim je oddaja le malo pogodu. Poseben uspeh žanje s to oddajo igralec Renato Rascel, ki je v isti anketi prejel kvocient priljubljenosti 94. aiiiiiiiiiitmnii8iiii6iis nMiiiiaiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiuiii V Zenitovanjske šege in navade v Bregu Pred mnogimi leti, ko so bili naši dedje in pradedje mladi, so poznali mnogo navad, ki jih mi danes ne poznamo več. Med temi bi rada opisala svatovske navade. Vsi svatje z ženinove strani so odšli po južini v novičin dom, da jo odpeljejo k poroki. Tam so se zbrali tudi svatje z nevestine strani. Nevestin oče je hotel vedeti, kaj iščejo. Seveda se je potolažil, ko so mu pojasnili, kako je vsa zadeva. Kmalu potem je mlada deklica, novičina družica, prinesla na krožniku pomarančo, v kateri so bile vtaknjene rdeče cvetlice. Vsakemu svatu je dala po eno, le ženinu nobene. Dejala mu je: *Boš že od druge dobil rdečo cvetico/» Takoj nato je iz sobe pristopicala stara ženica. Pričela se je smukati okoli ženina in mu vsiljivo ponujala velik šopek cvetlic. Ženin se je branil in umikal, češ, ta ni ta prava. Ko je starka odšla, je priskakljalo lepo mlado dekle in pričelo objemati ženina. In spet se je moral ženin umikati, češ, tudi ta ni prava. Nato je dekle užaljeno odšlo. Končno so se spet odprla vrata in vstopila je novica v lepi poročni obleki. Ženin ji je stopil naproti. Objela sta se, ona pa mu je poklonila šopek cvetlic. Nato je novica dala bratrancu ali komu drugemu iz sorodstva svileno ruto. En vogal je dala njemu, drugega pa je obdržala v roki ona. To naj bi pomenilo, da nevesta naj bi ne ušla. Pred cerkvenimi vrati je bratranec moral še trdneje stisniti za ruto. Pri cerkvenih obredih je bil *ofer> (darovanje) obvezen. Vsi svatje so šli okrog oltarja in po- lagali darove na mizico. Novičina teta pa je navadno prinesla na mizico svatbeni kolač. Kolač je bil trioglat. Bil je iz najboljše moke; domače krušarice so ga znale lepo izoblikovati, nakar so ga še okrasile. Take kolače je navadno nosila novica v predporočni dobi zvečer k prijateljem in znancem in ob tej priliki dobivala darove v denarju. V cerkvi je bil po tofru* poročni obred. Pred oltar sta pokleknila ženin in nevesta in na vsako stran po ena priča. Po vezanju rok in zamenjavi prstanov sta morali tudi obe priči glasno potrditi, da sta videli in slišali obred poroke. Ko so po poroki svatje prišli iz cerkve, jih je zunaj čakala množica ljudi, posebno pa otrok, katerim so delili slaščice. Nato so odšli na nevestin dom, kjer jih je čakala pečenka in dobro domače vino. Pri pojedini ni manjkalo petja in veselja. Po končani svatovščini so sorodniki sedli na voz in se odpeljali prott ženinovemu domu. Po cesti so se jim pripetile mnoge šaljive dogodivščine. Fantje so se hoteli malce pošaliti na nevestin račun. Tako so na primer položili čez cesto hlod ali drevo, da se je moral voz ustaviti. Seveda se je vse lepo končalo v korist svatov. Ko so prišli na ženinov dom, jih je čakalo drugo presenečenje: hišna vrata so bila zaprta. Ko so trkali, so se končno vrata odprla. Tedaj je ženin predstavil svojo nevesto. Tudi tam je bila nato pojedina, ki se je končala v veselem razpoloženju. To so bili glavni ženitovanjski obredi. Mnogo takih šeg se je v teku časa žal izgubilo in opustilo. «IIIIIIIIIIIIIHIHIUIIItlmHlllllllllllllllllllltllllllllll||||||,|||||||i|||i||||||lliM|||||i||l||,,||||l,|||||||M|||||||)||||||m|||u|||||||||||m|||||l|||||lll,|||||l||||t|||||||J||||||||||| OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nekdo skuša izpodkopati poslovno razpoloženje vaših sodelavcev. Razmere v družini se bodo še utrdile. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pozitivno obravnavanje nekega obsežnejšega načrta. Čemu se upirate željam vaših najbližjih. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Brez sodelovanja ne boste prišli nikamor. Trdno ohranite svoje stališče do nekaterih družinskih zadev. RAK (od 22.6. do 22.7.) Spoznali se boste z dobrim poslovnim partnerjem. Neznatne vendar nevšečne spremembe v družinskem razpoloženju. LEV (od 23.7. do 22.8.) Načeli boste delo, ki bo terjalo veliko od- govornosti. Spoznali boste osebo, ki bo prinesla v vašo družbo žarek sonca. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Primerno razpoloženje za preizkušnjo nekih poslovnih ponudb. V družini boste delali načrte za bližnjo in daljšo bodočnost. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nekdo iz vaše poslovne družbe vas bo razočaral. Nevsakdanji dogodek, ki bo razveselil vašo družino. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Pripravite se na spremembe v po- slovnih odnosih. Preveč zanemarjate svoje zdravje, pa tudi družino. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vaši načrti se bodo izkazali pravilni. V družbenem življenju bo nekaj narobe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odlična priložnost za sklenitev zelo povoljnega posla. Prijeten večer v novi družbi. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Imeli boste srečo, ker bo nekdo od vaših tekmecev moral popustiti. Ne zaletite se v prenaglih sodbah. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekaj bo šlo navzkriž, kar pa vas ne sme spraviti iz ravnotežja. Tudi v družini ne bo vse najboljše KRATKA, A ZGOVORNA PRIMERJAVA Kolikšna je ceno sodobne znanosti Zadevne razmere v Italiji niso najboljše Če vprašamo preprostega človeka, kaj pomeni zanj znanstvena raziskava, se bo prav gotovo znašel v zagati, saj nimamo povsem točne in vseobsegajoče definicije, kaj znanstvena raziskava je. Če nekoliko kritično analiziramo vse razpoložljive definicije, ki se sicer ponašajo z visoko donečimi znanstvenimi besedami, bomo ugotovili, da so vse definicije, če drugo ne, vsaj nepopolne. Edino, kar lahko rečemo, je, da je sleherno človeško dejanje praktično raziskava, posledica naše svobodne volje in želje po novih spoznanjih, čim bolj pa se civilizacija razvija, tem bolj postaja individualno raziskovanje neproduktivno. Moderna znanost namreč potrebuje velika, velikanska sredstva. Tolikšna sredstva pa more prispevati le skupnost, ki pa ima hkrati pravico zvedeti, kaj se je s temi sredstvi doseglo. Iz tega izhaja, da so znanstveniki, moralno vsaj, dolžni odgovoriti na vprašanje, kaj so dosegli. In pravilno je tudi, vprašati se, kaj nam daje znanost, za katero smo dali toliko sredstev. Zadevo, o kateri je govor, bomo bolje pojasnili v konkretnem primeru: ZDA so v zadnjih 20 letih vložile v mirnodobsko aplikacijo jedrske energije skoraj šest milijard dolarjev. Če predpostavimo, da bo kilovatna ura električne e-nergije, pridobljene v jedrski centrali, stala 0,8 tisočinke dolarja manj kot kilovatna ura električne energije iz tako imenovane tradicionalne t.j. termo ali hidrocen-trale, bo treba proizvesti približno 8000 milijard kWh električne energije, da bi amortizirali te stroške, če pa k temu dodamo še pasivne interese, bo treba količino proizvedene energije celo podvojiti in šele tedaj bodo amortizirani vsi stroški. šestnajst tisoč milijard kWh pa bodo ZDA proizvedle približno do leta 1985. Torej tedaj bodo ZDA amortizirale stroške, ki so jih imele v ta namen v letih 1946-1966. Če pa računamo, da bodo ZDA medtem prodale še marsikatero centralo drugim državam, moremo računati, da bodo ZDA še kako milijardo zaslužile. Iz tega izhaja, da so bile te naložbe za ZDA rentabilne, ker so jim prinesle zaslužek, hkrati in predvsem pa omogočile izpopolnitev zapletene tehnologije jedrskih naprav. Dvajset let bo torej potrebnih, da amortiziramo stroške takih raziskav. Tudi v današnji dobi, ko se vse naglo razvija, so torej potrebna daljša razdobja, da se amortizirajo stroški zapletenih tehnologij. Tudi radio in televizija sta za amortizacijo osnovnih vloženih sredstev potrebovala daljsn dobo. Iz tega primera tudi nestrokovnjak razume povezavo med znanstveno raziskavo in zaslužkom. Vendar smo se do tu dotaknili le praktične aplikacije znanstvene raziskave. Velik del znanosti pa se ukvarja tudi s tako imenovano »temeljno raziskavo*, katere praktična povezava s tehnično aplikacijo ni tako očitna, pogsetokrat pa se sploh ne more niti predvidevati. Prve raziskave o atomih so znanstveniki začeli že v začetku stoletja, praktične »posledice* pa so se pokazala šele v drugi polovici stoletja. Toda tudi ta del znanosti rodi sadove, pa čeprav to niso neposredni dosežki, pač pa se kažejo v razvoju novih tehnologij, novih strojev, ki so bili potrebni za te raziskave. Vrnimo se k jedrski energiji. Najprej je treba povedati, da rezultati niso bili povsod navdušujoči. Izjemo predstavlja morda Sovjetska zveza. Verjetno pa so bili rezultati glede tega najslabši v Italiji. Razlogov je več, in ne slonijo vsi na pomanjkanju sredstev, kakor trdijo bolj ali manj uradni krogi. Finančna sredstva so sicer važen element v razvoju znanosti, vendar so potrebni še drugi dejavniki kot so kvalificirani ljudje, ideje in predvsem dialektična primerjava ciljev, ki jih hočemo doseči. Q tem pa se je v Italiji bolj malo govorilo in morda je prav v tem vzrok, da je bilo bolj malo konkretnih rezultatov. Kritičnih gledanj ne opazimo niti na znanstvenih kongresih, kjer se raje pogosteje slišijo pohvale ali tudi samohvale. Posebno malo pa je kritike, ko gre za razpravljanje o splošnih problemih. Opaža se namreč velik strah, da bi kritike kdo razumel kot žalitev. Posebno se opaža strah, da bi tako kritiko sprejeli določeni mogotci. Takega strahu ne zasledimo v znanstvenih krogih ZDA in SZ. Da bi debata dejansko uspela, mora zajeti vse kroge, predvsem politične, kajti problem razvoja znanosti je prav gotovo pogojen tudi s politično voljo. Postopna koncentracija znanstvenega razvoja in napredka v SZ in ZDA pa predstavlja novo izredno močno orožje nadvlade, ki lahko privede d? nekakšne tehnološke sužnosti, ki se že kaže in katere najvažnejši dokaz je tehnološki ki sodijo v sam vrh svetovnega pPskega smučanja: Jacot, Mir, roell, Perillat, Galica. To je pri-P^sti dokaj zahtevni progi, ki je k™* 480 metrov z višinsko razli-®'80 metrov in s 50 vrati v prvi Vjji’ ter 48 v drugi. Michele Jacot je kljub damašnje-. Porazu trdno v vodstvu na ’est-X 2a svetovni pokal, kjer ima 116 JJpk, medtem ko je Franooise Mac-1 na drugem mestu s 86. Današnja "Jagovalka Betsy Clifford se je **®®la na 8. mesto s 56 točkami. .VRSTNI RED NA CILJU 93,50 94.03 94.04 94,09 94,32 94,64 94,78 95,17 95,27 96,35 1- Betsy Clifford (Kan.) , Britt Lafforgue (Fr.) ■ Wiltrud Drexel (Av.) J- Gertrud Gabi (Av.) • Bosi Mittermaier (ZN) Annie Famose (Fr.) !• Ber, 5' Elo, ;?rni Rauter (Av.) ’ renče Steurer (Fr.) Erancoise Mačehi (Fr.) i« “d ' ^udy Crawford (Kan.) LESTVICA KOMBINACIJE i' Wiltrud Drexel (Av.) 7.718 - Eransoise Mačehi (Fr.) 14.285. '20.292 27.434 28.676 35.080 40.386 41.715 42.390 63.570 A ZA SVETOVNI POKAL 811 485 177 118 93 88 64 19 14 2 • Annie Famose (Fr.) s' 2?s' Mittermaier (ZN) • Florence Steurer (Fr.) i 5eTn' Rauter (Av.) „• Britt Lafforgue (Fr.) I' J,ndy Cravvford (Kan.) lft S^d Gabi (Av.) ,' Brigitte Totschnigg (Av.) *fSTVIC, I' Erancija • Avstrija 4 lj'Ca • jaružene države Amerike • Zahodna Nemčija i’ Kanada • velika Britanija LESTVICA za svetovni pokal ZA POSAMEZNICE j' Michele Jacot (Fr.) ■ Erangoise Mačehi (Fr.) .■ Annemarie Proell (Av.) e' Britt Lafforgue (Fr.) “ JViltrud Drexel (Av.) , Isabelle Mir (Fr.) I- Gertrud Gabi (Av.) J Betsy Clifford (Kan.) cej tesnih zvezah z ameriškim podzemljem. Uradna komisija je zdaj te sume ovrgla. OBVESTILO ŠD Breg priredi v nedeljo, 24. januarja 1971, ob priliki občinskih mladinskih zimskih iger, avtobusni izlet v Sappado. Odhod avtobusa bo ob 5.30. Tekmovalci imajo brezplačno vožnjo. Prijave sprejemajo vaški zastopniki Najmlajši tekmovalci SPDT so v nedeljo v Ravasclettu preizkusili svoje moči in dosegli dobro uvrstitev BOB m POSKUSNIH VOŽNJAH ZA SP Smrtna nesreča Španca L. Lopeza Njegov bob je na ovinku zletel s proge in se razbil ob drevesu 116 87 86 76 69 67 57 56 48 41 10 n'orence Steurer (Fr.) ' Berni Rauter (Av.) posebna uradna komisija je ugoto-da je bivši svetovni boksarski j9k Sonny Listo,- umrl naravne vnr~- Kot je znano so Listona našli V3*tovem stanovanju mrtvega po 1^, dneh. Spočetka je bila oblastem jj-J^arjevn smrt sn-nliiva. ker ie CERVINIA, 21. — Med današnjimi poskusnimi vožnjami v dvosedežnem bobu je prišlo do hude nesreče, med katero je izgubil življenje 28-letni kapetan španske ekipe Luis Lopez. Španska posadka Baturone -Lopez je že privozila skoraj na toneč proge, to je prav na zadnjem ovinku bob zletel s proge in se zaletel v drevo. Oba ponesrečenca so takoj prepeljeli v bolnišnico v Aosto. V zvezi s to nesrečo so prireditelji objavili sporočilo, v katerem pravijo, da .je «mednarodna komisija pregledala progo, na kateri vozijo tekmovalci za svetovno prvenstvo v dvosedežnem bobu in da je ugotovila, da je proga primerna za vožnjo. Tudi po nesreči, ob 9.00 je ista komisija še enkrat pregledala progo in soglasno sklenila, da se vožnje nadaljujejo.* Luis Lopez je danes izjemoma zamenjal standardnega zavirača španskega boba Rosala, ki je bil močno prehlajen. Po nesreči so ga takoj prepeljali v bolnišnico, med prevozom pa je podlegel hudim poškodbam. Eufemia Rivaz Baturone, ki je krmaril, .je zadobil zlom levega kolka in leve stegnenice, ter močan u-darec v medenico, i. Poleg .tega si je zlomi] nosne kosti. Baturone se bo Moral zdraviti v bolnišnici v Aosti približno 60 dni. ' Španski bob je po pričevanju prisotnih privozil v zadnji ovinek nekoliko previsoko, tako da ga krmar ni mogel zadržati na progi. Sani so letele nekaj desetin metrov do drevesa, ob katerem so se dobesedno razklale na dvoje. Lopez je udaril z glavo ob drevo in obležal. Luis Lopez je bil zelo znan športnik v Španiji. Ukvarjal se je tudi z drugimi športnimi panogami, med drugim je bil španski prvak v teku na 400 m z ovirami. ODBOJKA V PRIJATELJSKIH TEKMAH Dve zmagi Poleta V okviru priprav za promocijsko orvenstvo je moška odbojkarska ekipa ŠD Polet odigrala ta teden dve prijateljski tekmi. V ponedeljek je v Gorici igrala prot' 01ympii, včeraj pa v Kopru proti Tomosu. Obe tekmi so odbojkarji Poleta osvojili s čistim izidom 3:0. V setih .je Polet premagal 01ympio s 15:1, 20:18, 15:8, Tomos pa s 15:8, 15:6, 15:11. Povratno srečanje s Tomosom bo v petek, 5. februarja. OLIMPIJSKE VESTI Predsednik Mednai odnega olimpijskega odbora Avery Brundage je zagotovil bolgarskemu olimpijskemu komiteju, da olimpijskega ognja. .je v Muenchen tudi preko bolgarskega ozemlja, ne bodo nesli v zahodni Berlin. Bolgarski olimpijski komite .je namreč zagrozil, da ne bo dovolil prenosa bakle z olimpijskim ognjem po bolgarskem ozemlju, če bo pot olimpijske štafete vodila tudi skozi —. zahodni Berlin. Seminar za trenerje nogometa v Trstu Združenje slovenskih športnih društev v Italiji obvešča nogometne trenerje naših ekip, da se danes začenja seminar za nogometne trenerje. Tečajniki naj se zbero danes, 22. januarja, ob 19. uri na stadionu «1. maj* v Trstu, Vrdelska cesta 7, kjer bodo prejeli vsa nadaljnja navodila. Predavanja se bodo predvidoma začenjala ob petkih in sobotah zvečer ob 19. uri, ob sobotah popoldne ob 15. uri in ob nedeljah zjutraj ob 8. uri. Vsak tečajnik naj prinese s seboj po možnosti tudi po eno nogometno žogo (tudi staro), društva, ki so prijavila po več tečajnikov na lahko dajo po eno žogo tudi na dva tečajnika. Poleg tečajnikov, ki so jih društva že prijavila, se lahko seminarja udeleže tudi drugi kandidati za nogometne trenerje, ki se lahko javijo pri vodstvu seminarja v petek ob 19. uri. TAJNIŠTVO ZSŠD •"jeva smrt sumljiva, ker je . . 2uano, da je bil Liston v pre- ki ga bodo v štafeti ponesli iz Grči- SNEŽNE RAZMERE črni vrh 70 cm Livek 45 cm Lokve 15 cm Vojsko 100 cm Zaplana 90 cm Lažne 25 cm Postojna 18 cm Velika planina 90 cm Krvavec 95 cm Vogel 165 cm Ljubelj 110 cm Kranjska gora 75 cm Komna 140 cm Pokljuka 85 cm Bohinj 60 cm Trbiž 100 cm Višarje 210 cm Sappada 60 cm Ravascletto 40 cm Nevegal 80 cm Cortina d’Ampezzo 50 cm Badgastein 75 cm Kitzbuehel 20 cm Chamonix 10 cm Davos 25 cm Grindehvald 5 cm V ORGANIZACIJI ZSSD NA STADIONU <1. MAJ» Danes v Trstu seminar za nogometne trenerje Predavatelja Pilej in Pišek sodita med najboljše slovenske nogometne pedagoge Danes se bo pričel šestdnevni se-1 Že iz teh podatkov je razvidno, minar za trenerje nogometnih ekip [ da bodo imeli tečajniki dva odlična naših društev. V preteklosti so obiskovali trenerji raznih športnih panog različne seminarje, ki so jih organizirale posamezne športne zveze, tako pri nas kot tudi v matični Sloveniji. Drevišnja seminar pa oo nekaj novega v našem ožjem športnem območju. Seminar je namenjen namreč trenerjem in tudi tistim, ki se nameravajo v prihodnosti posvetiti trenerskemu delu pri naših slovenskih enajstericah. Pobuda ZSŠD je vsekakor hvale vredna in upajmo, da bo v bližnji bodočnosti še več podobnih pobud kot tudi predavanj za trenerja drugih športnih panog. Ker sta drevišnja predavatelja nepoznana našim ljubiteljem ter športne zvrsti, ne bo odveč, če vsaj na kratko spregovorimo nekaj besed o njiju. Božo Pilej .je pred nedavnimi proslavami 50-ietnice ustanovitve prve vodilne nogometne organizacije v Sloveniji dobil odlikovanje za dolgotrajno in uspešno delo na nogometnem področju od NZS in NZJ. Pri sodniški in tudi trenerski organizaciji dela že več kot 20 let. Poleg tega ima še nekaj drugih odbor-niških dolžnosti, saj je podpredsednik NZS, enako dolžnost pa opravlja tudi pri Zvezi trenerjev Jugoslavije, katere predsednik je Rajko Mitič, njen sekretar pa prav tako proslavljeni reprezentant Boškov. Je tudi predsednik strotovnjega nogometnega odbora Slovenije. Srečali se bomo torej s človekom, ki mu .je problematika nogometa poznana zelo dobro. Prav v Trstu bo Pilej dosegel še en majhen jubilej, ker bo drevišnji seminar v njegovem obilnem in plodnem delu dvajseti. Drugi predavatelj na seminarju, Janez Pišek, je prav tako dobro poznan v nogometnih krogih Jugoslavije. Bil je prvi profesionalni nogometni trener v Sloveniji. Treniral je celo vrsto klubov, od nekdanjega predhodnika današnjega prvoligaša Olimpije. Odreda do Ljubljane, Rudarja iz Trbovelj in Slovana iz Ljubljane, ki so uspešno nastopali v 2. zvezni ligi, ter Triglava iz Kranja. Že vrsto let .je sekretar in trener članske in mladinske reprezentance Slovenije. Bil 'e dolgo let inštruktor pri NZS. S svojimi bogatimi izkušnjami je svetoval in priskočil na pomoč trenerjem na terenu s praktičnimi in teoretičnimi nasveti. Do pred kratkim je bil pomožni trener pri NK Olimpija. Trenutno ne opravlja trenerske dolžnosti pri nobenem društvu, pa čeprav je dobil celo vrsto ponudb. Nekateri naši mlajši nogometaši, ki so bali na lanskem tečaju v Rovi nju, se Piska dobro spominjajo, sa1 so bili z njegovim delom izredno zadovoljni. PREGLED PLAVALNE SEZONE 1970 Premoč Sovjetinj v prsnem slogu Atvvood je v hrbtnem še nedosegljiva Jugoslovanka Gašparac je za sedaj v hrbtnem slogu na 30. mestu, Bjedova pa v prsnem komaj na 39. pedagoga, ki jim bosta posredovala mnogo novega in zanimivega. Čeprav je kratko razdobje šestih dni le prvi začetek za dobro in uspešno pot, upajmo da bodo trenerji uspešno posredovali to pridobljeno znanje mladim nogometašem. Tistim pa, Id se še niso odločili, da bi seminar obiskovali to najtopleje pripo ročamo, ker je to izredna priložnost, da mnogo pridobijo in s tem obogatijo svoje strokovno znanje. G. F. iiiiimimmniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiitininimiffiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiituiHinmiiiiMiiniti PO POVZROČITVI SMRTNE NESREČE GIUNTIJA J. P. Beltoisa izpustili na začasno svobodo V prsnem slogu se je med lansko sezono pripetilo nekaj izrednega v zgodovini plavanja. Bivša svetovna rekorderka in zmagovalka na o-limpijskih igrah v Tokiu Galina Pro-zumenščikova, ki je medtem postala Stepanova, je v februarju postala mamica, kmalu nato pa je spremenila svojo odločitev o zapustitvi aktivnega športa in začela ponovno trenirati. Prvi nastop je imela komaj v juniju, jasno pa je bilo, da bo kmalu dosegla nekdanjo formo. Dosegla je celo vrsto izrednih rezultatov, popravila je evropski rekord na 200 metrov in dvakrat zmagala na EP v Barceloni. Sovjetska zveza ima v tej panogi lažjo premoč, za prihodnjo sezono pa ima največ možnosti Američanka Clau-dia Clevenger. Svojo tradicijo upajo Sovjeti nadaljevati z 19-letno Valentino Burkauskaite, v Avstraliji pa so odkrili1 zelo borbeno Be-verly Withfeild, ki se je posebno dobro izkazala na daljši progi. Od te plavalke, ki bo imela med našo zimo višek sezone lahko pričakujemo tudi presenečenje. Med prvimi 50 je mnogo plavalk iz Vzhodne Nemčije, elito pa je za vedno zapustila zmagovalka na igrah v Mehiki Jugoslovanka Djurdja Bjedov, ki je na 100 in 200 m na 39. oziroma na 40. mestu. Najboljših 10 na svetu (v oklepaju rojstna letnica): 100 m 1’15”5 Galina Stepanova (48), SZ 1’16”1 Kim Brecht (51), ZDA 1’16"3 Claudia Clevenger (55), ZDA 1’16”4 Alla Grebenikova (49), SZ 1’16”4 Val. Burkauskaite (52), SZ ri6"7 Linda Kurtz (48), ZDA 1’16”9 Ula Frommater (48), ZN 1’17”0 Dorothy Harrison (50), VB 1’17”1 Ljubov Rusanova (54), SZ 1’17”2 Diane Nickloff (54), ZDA 200 m 2’40”7 Galina Stepanova (48), SZ 2’43"5 Alla Gerbenikova (49), SZ 2’44”1 Beveriy Withfield (54), Avstr. 2’44”2 Claudia Clevenger (55), ZDA 2’44”7 Val. Burkauskaite (52), SZ 2’45”1 Brigitte Schuchardt (55), VN 2’45”5 Ljudmila Porubajko (50), SZ 2’45”6 Dorothy Harrison (50), VB 2'45"9 Kim Brecht (51), ZDA 2’46”3 Uta Fronmmater (48), ZN Primerjava kvalitete v zadnjih 4 letih: 1967 1968 1969 1970 1’14”6 1’14”2 1’15”7 1T5’5 1’18”7 1’16”7 1’18”0 1’17”2 1’20”2 1’18”8 1’19”3 118”9 1’20”8 1'20”1 1’20”3 1’19”8 1'22”2 1’21”6 1’21”5 1’21”3 BUENOS AIRES. 21. - Francoskega avtomobilskega dirkača Jeana Pierra Beltoisa so danes izpustili na začasno svobodo. Beltoise se je rpprftl..pred5t«yiti rtc*}..argentinskim sodiščem, ker je 10. januarja letos med avtomobilskimi dirkami za veliko nagrado Argentine posredno povzročil smrt Italijana ignazia Giuntjja. Argentinci so namreč menili, da je Beltoise povzročil nesrečo iz malomarnosti ter lahkomiselnosti, pa tudi zato, ker ni spoštoval pravil ki veljalo za primere, ko se tekmovalcu med dirko pokvari avto. Beltoise tedaj ni pravočasno in pravilno umaKnil svojega avtomobila s proge, ko mu je zmanjkalo goriva in tako se je vanj z vso hitrostjo zaletel Giunti, ki ie zgubil v nesreči življenje. Buenosaireško sodišče je danes zato odredilo za Beltoisa pripor, na zahtevo njegovih zagovornikov pa so ga izpustili na začasno svobodo ob kavciji skoraj pet milijonov lir. Obtoženec bo lahko tudi zapustil Argentino, vendar je moral zagotoviti, da se bo zopet vrnil v Buenos Aires v roku šestdesetih dni, ko se bo začela obravnava v zvezi z Giuntijevo smrtno nesrečo. Preiskovalni sodnik Nestor Sanz je potem, to je Beltoise zapustil sodišče izjavil, da ima v rokah dovolj elementov, da obtoži Beltoisa nenamernega umora. Beltoise sam pa je dejal, da ga je tragična smrt Giuntija sicer zelo prizadela, vendar se ne čuti krivega. Beltoise bo se bo vrnil z letalom v Francijo verjetno že jutri. MOTOCIKLIZEM Na motociklističnem dirkališču v Vidmu bo letos maja meseca ena izmed dirk za svetovno prvenstvo v speedwayu. Nastopilo bo skupno 16 dirkačev in sicer 3 Sovjeti, 3 Poljaki, 3 čehoslovaki. 2 Francoza, .2..Jugoslovana, in .3..Italijani-,Usposobljenost videmske proge za tako zahtevno tekmovanje bo v prihodnjih dneh preverila posebna mednarodna komisija, katero bodo sestavljali izvedenci iz Sovjetske zveze, Poljske in Jugoslavije. 100 m 1. mesto 10. mesto 30. mesto 50. mesto 100. mesto 200 m 1. mesto 10. mesto 2’39”5 2’38”5 2’44”2 2’40”7 2'49”3 2’46”3 2’47”6 2’46”3 30. mesto 2,52”7 2'50”0 2’50"9 2’49'T, 50. mesto 2*54”6 2’52”6 2'52”8 2’51"4 100. mesto 2’57'5 2’56”1 2’56”0 2’55”S Ker je rasistična Južna Afrika športno osamljena je težko točno o-ceniti vrednost njene predstavnice Karen Muir v hrbtnem slogu. Časovno afriška plavalka danes zaostaja za najboljšimi Američankami in Avstralkami, strokovnjaki pa so si enotni, da bi pri večjem številu tekmovalnih naporov z lahkoto razpolagala z vso ostalo konkurenco. Kljub tej potencialni premoči afriške plavalke je Susan Atwood na prvem mestu na obeh progah in v ZDA na velikih tekmovanjih praktično nepremagljiva. Susan Atwcod je znana po svoji izredni fizični vzdržljivosti, saj na mnogih tekmovanjih v enem samem dnevu nastopi tudi -v 6 ali 7 tekmah v najostrejši konkurenci in z vrhunskimi rezul tati. Dobro sta v lanski sezoni v ZDA napredovali mladi Stimpson in Dar by, presenečenje pa bi utegnilo v kratkem priti tudi k Avstralije. Najboljša tamkajšnja plavalka je Lynn Watson, veliko pa obeta 15-letna Deborah Cain, ki je že med rajbolj-šimi na svetu. V Evropi si premoč delita Madžarska Gyarmati in So vjetinja Leikešvili. Vsaka je na ev ropskem prvenstvu odnesla po en naslov. Dokaj dobro je po dolgih letih na splošno zastopana Japonska, v Evropi pa so nekoliko v za mudi vzhodne Nemke. Na progi 100 metrov najdemo na 30. mestu tudi Jugoslovanko Zdenko Gašparac. Najboljših 10 na svetu (v oklepaju rojstna letnica) 100 in............ 1’6”2 Susan Atwood (53), ZDA r6”3 Kaye Hall (51), ZDA 1’6”8 Lynn Watson (53), Avstralija 1T’3 Karen Muir (52), Juž. Afrika 17”7 Deborah Cain (56), Avstralija 1’7"7 Yukiko Goshi (52), Japonska IT’8 Tina Leikešvili (55), SZ 1’7”9 Andrea Gyarmati (54), Madž. 1'8”0 Linda Stimpson (55), ZDA 1’8”2 Sjdvie Canet (53), Francija 200 m 2’22"0 Susan Atvvood (53), ZDA 2’22"9 Lynn Watson (53), Avstralija 2’24”2 Barby Darby (55), ZDA 2’24”3 Donna-Marie Gurr (55), Kan. 2’25"5 Andrea Gyarmati (54), Madž. 2’26”0 Deborah Cain (56), Avstralija 2’26"3 Wendy Burrell (52), VB 2’26”5 Kaye Hall (51), ZDA 2’26”6 Barbara Hofmeister (54), VN 2’27”1 Angelika Kraus (50), ZN Primerjava kvalitete v zadnjih 4 letih: 1967 1968 1969 1970 1’07”1 1’06”2 1’05”6 1’06’2 1’09”3 1’08”5 1’08”8 1’08”2 nro i’io”i rio”6 ro9”5 1’11”8 H0”9 1’11”2 TIO'7 113”! 1’12”5 1’12”7 1’12”2 100 m 1. mesta. 10. mesto 30. mesto 50. mesto 100. mesto 200 m 1. mesto 10. mesto 30. mesto 50. mesto T24”5 2’23”7 2,21”5 2'22”0 30”3 2’28”7 2’28”4 2’27”1 2’34”8 2’32”5 2’32”4 2’30”1 2’36”5 2’33 9 2’34”3 2’32”0 100. mesto 2’39 ’9 2'37”7 2’37"0 2'34”8 -lin- V petek, 29. januarja 1971 bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 13. REDNI OBČNI ZBOR SZ BOR z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev predsedstva in vplilne komisije 2. poročilo predsednika in blagajnika 3. diskusija 4. razrpšnica staremu odboru 5. spremembe pravil 6. volitve 7. razno Odbor Športno društvo Polet vabi svoje člane na 3, REDNJ OBČNUZROJR ... ki bo v nedeljo, 31. januarja 1971 ob 17.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Po občnem zboru bo družabni večer. Odbor UL' , I Letos so tudi nekatere slovenske šole s Tržaškega izkoristile možnost, da so za teden dni poslale celotnih svojih razredov na smučanje. Dijaki so v dopoldanskih urah smučali, popoldne pa so imeli pod vodstvom svojih profesorjev reden pouk. Na sliki: povratek naših dijakov s šolskega »delovnega* zimoranja 3. Rezija 1970 in še naprej ščdnea. Govorijo svoj domači slovenski Jezik kar odkrito in javno vpričo svojih furlanskih in italijanskih duhovnikov in učiteljev ter občinskih uradnikov. Z drugimi beneškimi Slovenci nimajo pravzaprav nobenih pravih stikov. V drugih dolinah Beneške Slovenije nimajo kaj iskati, ker tam suvereno vlada revščina in Rezija tam ne dobi dela. Tudi drugam po Furlaniji ne gredo na delo, ker ni dela ali če je, je slabše plačano kot drugod po Italiji ali v tujini. Edino v Kanalski dolini so se znašli v trgovini. Kot v gospodarskih interesih nimajo nič opraviti z obubožanimi Nadiškimi dolinami, tako Imajo Rezljani tudi čisto svoja politična n duhovna pota, drugačna od ostalih beneških toovenoev Cedajaid župac k' sanator FeU&ao se m pot skri-ja naetiilt« 4l»il NadUttn* ocunan. a JUlo IpPi? samosvoji nosilci prastarih rezijanskih plesov in režij aneks ljudske glasbe. k*kratka, oblasti niso še ničesar napravile, da bi ljudje J1* doma kaj zaslužili, so pa že zgradile nekaj infrastruktur, čj n8koliko omMjujejo trdo življenje starih hribovskih ljudi 2*r°k ter olajšujejo nekoliko življenje uredništvu in učitelj-ki prihaja od drugod na delo v Rezijo. REZIJANI SE PONAŠAJO Z REZIJANŠČINO Emigrantsko delo Je edini vir, ki pomaga Rezijanom, da J;lob obetoje in živijo: stari doma, mladi v tujini. Navajeni v*’ da si sami pomagajo, ker Jim drugi ali ne morejo ali v„ ,®° Jim tretji bolj pri srcu, bližji kot Rezijani. Dlje od drugih beneških Slovencev so Rezijani ugriznih v emi-j. ‘ ntakl kruh in preizkusih razna ljudstva izven Rezije, Ita-J°ne v Italiji, Slovence pod Avstrijo vse razne narode Evro-^ Zato so vzvišeni nad raznimi malimi pa tudi velikimi 1^. Držijo tn cenijo svojo rezijanščino, se Je ne sramu-kat drugi starejši beneški Slovenci svoje «skrvenj- Korita t Reziji (v om#i Kasta* nekako teoretično, a manj praktično v čedajski mandament, v okraj. Rezijani se pa obračajo raje za zastopnike Kamije, na Martinlsa ah pa na deželnega podpredsednika Mora, Na-diške doline, po svoji strani na Beizantija, ki mu predlagajo spomenico, ki Je v njej jasno povedano, da mora dežela ohraniti njih kot skupnost ker sicer vse propade. In seveda ne dobijo in ne bodo dobili nobenega odgovora. Rezija in Nadiške doline se ne družijo, ne nastopajo skupaj na emigrantskih zborovanjih ne sodelujejo skupaj na prosvetnih in kulturnih prireditvah. Po Nadiških dolinah se vrstijo poleti skupne prireditve pevskih zborov iz samih Nadiških dolin in pa še pevski zbori iz Gorice in Trsta pa celo slovensko gledališče iz Trsta. In se hahljajo in uživajo nad komedijskimi smešnicami vsi hribovci z Dreke in Strmice pa tudi razvajeni dolinski ljudje od škrutovega in Ažle. Rezijanov ni zraven. Oni živijo nekako izven območja prosvetnega društva «Ivan Trinko» v samostanski čedajski ulici ZNAMENITA FOLKLORNA PLESALSKA IN GODČEVSKA SKUPINA Rezijani imajo svojo folklorno skupino plesalcev in godcev na domače instrumente iz Bile in Solbice, ki se zanje brigajo bratje Tosoni, a so nastopali desetletja pred fašizmom in celo pod fašizmom do 1930 še celo s slovenskim lepakom, a po vojni jih je poznala cela severna Italija posebno Furlanija. V zadnjih letih so šli tudi v Slovenijo v Kamnik in Škofjo Loko, le v druge kraje Beneške Slovenije ne. Zato je toliko bolj čudno, da so redki preredki gosti v Trstu, Goriška jih ne pozna in jih ni na prireditvah folklornih in glasbenih prireditev Nadiških dolin. Zaslužijo, da Je povabijo, ker se tako krčevito oprijemljejo svojih rezijanskih plesov in svojih glasbenih Inštrumentov in svojih prastarih glasbenih melodij. Vsekakor Je odgovornost civilizacijsko bblje orgar niziranih kulturnih centrov v Gorici in Trstu v tem, da rezijanske folkloriste pritegnejo in sprejmejo take kot so, TRIJE REZIJANSKI ŽUPNIJSKI LISTI Rezijani svojega ne berejo, ker pač ena sama Hniirm ne more izdajati svojega lista, svojih knjižic pri vsem zapostavljanju rezijanščine po italijanskem in tudi furlanskem verskem, upravnem in šoisko-proavetnesa aparatu. Imajo tri župnijske italijanske liste, M Jih trenutno izdajajo trije župni-ki: v Ravenci, Osejanih in Solbdci. Najstarejši je seveda župnijski list glavne rezijanske fare, ki izhaja v Ravenci in se imenuje: «All’ombra del Canon«. Izhaja že 43 let, torej od 1928, ko so se na splošno pojavili župnijski listi po celi Italiji. Zadnja leta izhaja redno štirikrat do šestkrat na leto. Kdo ga financira, pove nabirka objavljena v listu za november in december 1969 z dolgim seznanom darovalcev samih Rezijanov, doma ali povsod v tujini in ki znaša samo za to številko okoli 300.000 lir. Zdaj imajo možnost dobiti deželno kulturno podporo in bodo krščansko-demokratski deželni poslanci že poskrbeli, da se bo dežela spomnila tudi rezijanskega župnijskega lista. V zadnjih letih se je pojavil list «La voce del pastore« v Osejanih, a lani list «Solbiza» s pravilnim domačim imenom, in ne s tujim uradnim Stolvizza. Seveda Je vprašanje, kako dolgo se bosta solbišld in osejan-ski list obdržala, ker sta odvisna od prizadevnosti posameznega župnika, ki ga kurija le nekaj let pusti v eni fari. Vsi trije župni Usti so pisani le v italijanščini, vendar pa pustijo to pa tam kako slovensko rezijansko besedo kot .šmamamisa’, ,onta’ (sv. Ana v Solbici), krajevna toponomastična slovenska imena in pa domače priimke domačinov. Omenjajo domačo rezijansko govorico, je pa ne hvalijo ne grajajo. Dosedanji župnik Fuccaro, ki ga je kurija premestila v Sediglo pri Centi, je dovoljeval neke vrste cerkvenega petja na koru tudi v rezijanščini. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnice Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Ul' SV' Franči5ka 20 Telefon 37 338 9 hOO^fr 950 'ir| T Vnaprej' .čemle,na 2-700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna / -n, L*tn? naročnma za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa-P®, ™ *t*vika tednu ln v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 2220/ Stran 6 22. januarja 1971 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglas*’ 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita Italiana*. Izdaja in tiska ZTT-Trtl VPRAŠANJE DAVČNE REFORME V ITALIJI Sindikalni predstavniki zahtevajo korenite spremembe vladnega načrta Lombardi: znižati davčni pritisk na delavce in uslužbence SVETOVNA BITKA ZA PETROLEJ Venezuela podpira alžirsko stališče Ustanovljen koordinacijski odbor petrolejskih družb POnOVne demonstracije V ReSfilO Calabrii * Stavka WNDON' 31- ~ Petrolejske druž-I ster za rudnike, ki je danes poto- * 6* auull,' r' be, ki so podpisale «newyonško Iz- val skozi Ram za Teheran, je toja- RIM, 21. — »Odbor devetih* komisije poslanske zbornice za finance je davi sprejel v Montecito-riu predstavnike sindikalnih organizacij, ki so pojasnili svoje stališče glede davčne reforme, o kateri razpravlja sedaj parlament. Prejšnji teden je odbor zaslišal predstavnike vsedržavnega združenja italijanskih občin (ANCI). Sindikalne organizacije so predstavljali Lama, Montagnani, Tri-cario, Bonaccini in Spesso za CG TL, Vanni, Ravenr.a in Simoncini za UIL ter Storti, Scaglia in Pan-philis za CISL. Po sestanku je podtajnik za finance Macchiavelli podal nekaj izjav v katerih je o-menil, da vladni načrt davčne reforme vsebuje številna načela, ki so jih predlagali sindikati. Vladni predstavnik pa je priznal, da je delavsko gibanje prispevalo v veliki meri k hitrejšemu izvajanju važnih reform, posebno tistih, ki zadevajo področja zdravstva, stanovanj in šole. Nekoliko drugačno mnenje so izrazili sindikalni predstavniki, ki so izjavili, da ni načrt davčne reforme, tako kot ga predlaga vlada, primeren in zadovoljiv. Kriti: ke sindikalnih organov zadevajo predvsem davčno neravnotežje, ki bi ga reforma v nekaterih primerit^ celo poslabšala. Nadalje se ne stri/ njajo z načrtom odnosov med davčnim sistemom in politiko razvoja. Sindikalni predstavniki so izjavili, da se bodo borili z vso odloča nostjo, da bi prišlo do potrebnih sprememb vladnega načrta. Sindi-' kalne organizacije nameravajo pozvati vlado, naj prevzame glede teh vprašanj celotno odgovornost. Precej tehtne pomisleke proti načrtu davčne reforme, ki jo predlaga minister Preti, je izrazil tudi pred stavnik socialistične levice poslanec Riccardo Lombardi. Socialisti sicer ne menijo, da bi bilo treba spremeniti celoten Pretijev osnutek, treba pa bi bilo upoštevati nekatere zahteve delovnih množic. Predvsem gre za to, da se znižajo davčne dajatve v korist dohodkov delavcev. Socialisti zahtevajo nadalje, da se oprostijo davčnih dajatev osnovne življenjske potrebščine in javne storitve: moka, kruh, mleko, sladkor, javni prevozi itd. Socialisti zahtevajo nadalje reformo bančnega sistema, ker prav »bančna tajnost* pomaga petičnežem, da se izognejo davčnim dajatvam. Medtem sporočajo iz Reggia v Kalabriji, da se je začela splošna stavka, ki jo je proglasil odbor, ki zahteva, da bi Reggio postal glavno mesto dežele. Na poziv odbora so bile danes zaprte banke, trgovine, šole in drugi javni uradi. Prav tako so uslužbenci javne čistoče in javnih prevozov prekrižali rck<\ Študenti in meščani so se zbrali na Trgu De Nava. Nekoliko pozneje je šel po mestu sprevod kakih 3.000 ljudi. Prišlo je do pravcatega vdora v občinsko palačo, čeprav demonstranti niso poškodovali notranjosti. Občinske oblasti so potem izročile demonstrantom občinsko zastavo, kar je storila tudi pokrajinska uprava, še pozno zvečer se je na Trgu Italia zbralo več tisoč ljudi, toda ni prišlo do hujših neredov. stopili v stavko 26. t. m. Ob stavki pa, ki so jo napovedali sindikati za rešitev vprašanj stanovanja, zaposlenosti in urbanistične javo» so sklenile ustanoviti v Lom- vil, da Venezuela zastopa stališča, domu stalni koordinacijski odbor, ki so bila potrjena na konferenci katerega so zaupali vodstvu dose- v Caracasu in da je treba razprav-danjega generalnega direktorja kon- tjati ločeno o vprašanjih perzijske-zoroija družb, ki izkoriščajo iran- ga petroleja in surovine, ki priha- Sindikalne organizacije so danes potrdile, da bodo gradbeni delavci reforme, pa predvidevajo deželne skl petrolej A. J. Addisonu. Kot je ja iz Ubije, Alžirije In Venezuele. manifestacije v Milanu, Genovi, Bologni, Firencah, Padovi in Anconi. V Neaplju pa bo meddeželna manifestacija za delavce vsega italijanskega Juga. HARRISBURG (Pensilvanija), 21. — Pensilvanski generalni pravdnik je včeraj odpravil smrtno kazen in ukazal, naj nemudoma odpravijo še edini obstoječi električni stol v Rockwiewu, ki ga pa že od leta 1962 niso uporabili. V Pensilvanskem državnem zaporu je čakalo na izvršitev smrtne obsodbe 24 jetnikov, skupno je bilo do sedaj izvršenih 350 smrtnih obsodb. znamo, mewyorška izjava zadeva Dane® je bila v Teheranu komfe-družbe, ki so sklenile enotno akd- remoa med predstavniki petrolej-jo za celovito rešitev dobav petro- skih družb, kd delujejo na področ-lejskih proizvodov. I ju Perzijskega zaliva in predstav- Sklep petrolejskih družb dokazu- niki Irana, Iraka in Kuvaita. Iran-je, da je v teku širokopotezna akci- skl minister za finance je izjavil, ja svetovnih petrolejskih monopo-1 da bodo odložili konferenco držav, lov, ki nameravajo prisiliti države, j ki so Vključene v organizaciji OPEP ki razpolagajo z ležišči nafte, da na 3. februar, če ne bi prišlo do sprejmejo njihov diktat. Prav glo- sporazuma, balnost pogajanj in sklepanja za- V Parizu se nadaljujejo pogaja-devndh sporazumov ne gre v račun nja med francosko vlado in alžir-nefcaiterim državam, ki se hočejo sko vladno delegacijo, kateri Je na otresti jarma, ki jih teži že deset-1 čelu minister Buteflika. letja in desetletja. Sem spadajo predvsem Alžirija, Libija in tudi | LONDON, 21. — Nadaljuje se v '""""""""""m"1..........."""i"im""U"..........iiii.iif«i!miiiiiiii»m„uiiiiiiiiiMmiiiiiiiii„„„ll„llllllllll|IIIIIIIIII1|ll|Iltlllllllllllllllllllltllllllff||1|llllll|lll1lllllII OBRAVNAVA PROTI JUGOSLOVANSKIM MORNARJEM Venezuela. Prav venezuelski mini- j Angliji vsedržavna stavka poštnih uslužbencev. Tudi danes je delno deloval samo telefonski sektor. Ze Megleno in zadržano pričevanje načelnika strojnice na «Graneforsu» I lo verjetno je, da bo kljub navzočnosti nekaterih telefonist, An-[ glija vendar ostala izolirana. U- v lakaj je prepadla predložena preiskovalna komisija elanov posadke - Jugoslovani so bili na delu vedno trezni službenci odgovarjajočih služb Franciji, Belgiji, Italiji, ZDA, Avstraliji, na Novi Zelandiji in na Japonskem so namreč sklenili da podprejo zahtevo angleških sindikatov. Predstavniki teh držav se bodo v kratkem sestali s predstavniki angleškega sindikata. Dovolj bi bilo, da prekinejo vse neavto-matične telex - telegrafsko - telefonske zveze z Anglijo in ta bi bila popolnoma osamljena. Največ škode bi pri tem utrpelo angleško GENOVA, 21. — Na današnji obravnavi proti trem jugoslovanskim mornarjem, ki so obtoženi, da so pred letom in pol umorili kapitana ladje s panamsko registracijo Renata Giuricha in še druga dva člana posadke, ki sta bila prav tako italijanska državljana, je nadaljeval svoje pričevanje bivši načelnik strojnega oddelka Vito Jen-na. Jenna je Sicilijanec po rodu, je majhne postave ter nosi lase debelo premazane z briljantino. Pri svojih izjavah je priča zelo previden ter je skrbno izbiral besede, včasih premišlja celo pol minute, preden je odgovoril na zastavljena vprašanja. V svojem dnevniku je Jenna za pisal: »Najprej se je mislilo, da je šlo za incidente, potem pa se je porodil sum, da strašnega zločina niso zagrešili Kitajci. Tihotapstvo, to je beseda, ki gre po krovu. Videl sem, kako so izkrcali zaboje whiskyja, ki so jih prinesli HIIIIIHIIIIHIIIIUHnmillHIIIIIIIIIIIIIMiaillHllliiililiiiiliiiiiiMiiiiiiiumilHIIIIIIIII PO SAMOMORU NEMŠKEGA TEHNIKA V GVINEJI Bonska vlada je prosila U Tanta za posredovanje Vest hi preklic vesli o izvršitvi smrtne obsodbe 23 Libanoncev v Gvineji BONN, 21. - Predsednik ZRN Gustav Heinmann je danes telefoniral gvinejskemu predsedniku Se-kou Toureju v zvezi z drugim nemškim tehnikom Adolfom Marxom, ki je še v gvinejskih zaporih od novembrskega poskusa udora. Da bi pomagala Marxu, je ZRN prosila za sodelovanje tudi tajnika OZN U Tanta. Gvinejski poslanik v Bonnu je sporočil, da bodo gvinejske oblasti pristale na bonsko zahtevo, naj se uvede preiskava o smrti nemškega tehnika Hermanna Seibolda. Preiskavo bo verjetno vodila OAE. Zahodnonemški minister za gospodarsko sodelovanje Erhard Ep-pler je danes izjavil, da za nekaj časa Nemčija ne bo pošiljala svojih tehnikov v Gvinejo, vendar so uradni vladni krogi tudi potrdi- li, da Zahodna Nemčija ne namerava prekiniti diplomatskih odnosov z Gvinejo. BEJRUT, 21. - Libanonska tiskovna agencija je danes sporočila, da so v Gvineji izvršili smrtne obsodbe 23 libanonskih državljanov, ki so baje sodelovali pri poskusu udora novembra lani. Agencija je tudi javila, da je podatke dobila od libanonskega poslaništva v Conakryju ter da je libanonski zunanji minister stopil v stik s francoskim zunanjim ministrstvom, ki naj bi posredovalo pri gvinejskem predsedniku Sekou Toureju. Nekoliko kasneje je libanonski zunanji minister Kalil Abu Hamed demantiral vest in uradno izjavil, da ni gvinejsko sodišče do sedaj izreklo nobene obsodbe proti Libanoncem, ki živijo v Gvineji. iz ladijske shrambe. Prvi častnik je zelo vesel*. Zakaj je začel sumiti, da je Glavičič zagrešil umor? »Od trenutka, ko sem ga videl na poveljniškem mostu v noči, ko je prišlo do zločina pa do prihoda v indijsko pristanišče v Kočinu, se je Glavičič obnašal drugače. Medtem, ko smo mi zahtevali resno preiskavo (jaz sem se hotel izkrcati, da bi jo izsilil), se je zdelo, da ji Glavičič ni bil naklonjen. Jaz sem tudi predlagal, da bi sestavili preiskovalno komisijo, toda Glavičič in inšpektor agencije Ciur-lo Perniciaro se nista strinjala. Rekla sta mi: »Kaj bi dosegli s to preiskavo? Na krovu sta dve pištoli: ena pripada prvemu častniku, druga pa je tista, ki je pripadala poveljniku in je bila ukradena. Kdo jo lahko uporabi proti nam? Zbali smo se ter smo pokopali zamisel komisije, ki bi bila sestavljena od enega častnika, e-nega podčastnika in enega mornarja*. Predsednik porotnega sodišča je skušal zvedeti, kaj bolj točnega, toda Jennove izjave so bile vedno bolj ali manj zavite v kopreno megle. Med drugim je izjavil, da je bil Glavičič odsoten z ladje v Kočinu deset dni in da se je vrnil na krov, kot da bi se nič ne zgodilo. Ko ga je odv. Bissaldi vprašal, kako se je na krovu obnašal inšpektor Perniciaro, je Jenna odgovoril: »Bil je v stiku z ladjarjem*. Predsednik je pripomnil, da to ni noben odgovor, nakar je Jenna rekel: »Perniciaro... je imel... (sledil je polminutni molk) ...se je zavzemal, da bi resnica prišla na dan*. Kako so se Jugoslovani obnašali po umoru? Tudi glede tega vprašanja so bili Jennovi odgovori precej negotovi. Na eni strani si ni upal trditi, da so bili nasilni, na drugi pa je skušal ustvariti videz, da se je njihovo obnašanje spremenilo. Dobesedno pa je izjavil, da se v strojnem oddelku ni nič spremenilo. Porotniki so se nadalje zanimali še za sporno okoliščino, ki zadeva Babascovo navzočnost v strojnem oddelku ponoči, ko je prišlo do zločina. Obtoženec trdi, da so ga zbudili ob 3.30 ponoči, da bi šel na svoje delovno mesto v strojnici. Jenna oporeka to okoliščino ter trdi, da je Babac delal podnevi. Obtoženec ga je spomnil tedaj na va ‘ I ministrskimi predsedniki Common Nato je pričal bivši prvi čast-1 wealtha. nik strojnega oddelka Enrico Ba- tini. Zaradi šale z nožem, ki mu jo je naredil Babac, se je Batini pozneje izogibal Jugoslovanov. Mornar Cvitanič (ki je bil spočetka a-retiran in potem oproščen zaradi pomanjkanja dokazov), mu je menda rekel: «Tudi vi ste bili na seznamu*. Na vprašanje, če se je Na Časnikarskem smučarskem SP Odlično drugo mesto za Gorazda Vesela obnašanje Jugoslovanov spremenilo I 17i svetovnc“ časnikarskem no zločini, rZ in I smučarskem prvenstvu v Flamu jc nn 7ln^inn na ‘ .. i amucarsKem prvenstvu v riamu jc n««™ '.php^u * *. v J2S gačnik, ki je bil šesti. Na kraju so porotniki zaslišali V ženskem veleslalomu je osvoji-se električarja Gianpaola Firenze. la naslov svetovne časnikarske prvakinje Jugoslovanka Albina Pod- Miljenko Brkač ni pričal na procesu proti bratu | bevšek. Našemu delovnemu tovarišu za I osvojitev naslova svetovnega časnikarskega podprvaka iskreno stitamo. as- *-( v ’ m m --rn-.; y, "mi"* New York — Avtobus Je podrl žensko in ta Je morala ostati pod avtobusom za četrt ure, preden k jo lahko odpeljali v Milnišnico. Avtobus 90 morali namreč dvigniti. Yetto Goldfecher Je četrt dre *#■ lazil in Ji zagotavljal, da Jo bodo takoj rešili iz neprijetnega položaja policijski podnaredn* Rajmond Hickey... tf FRANCIJI, PERUJU IN ALŽIRIJI I Strmoglavila so tri letala: 39 žrtev in 21 pogrešanih * ■ J Perujsko vojaško letalo z 31 osebami je trčilo ob vrh v flndah, alžirsko z osmimi osebami v greben Aures, francosko vojaško letalo pa je zajela snežna nevihta * LIMA, 21. — Perujsko vojaško tovorno letalo vrste «Curtis C-46* bi moralo dospeti v Limo včeraj popoldne. Ko se je nenadoma prekinila radijska zveza, so na letališču sklepali, da bi moralo letalo biti v osrednjem perujskem predelu ob Andah. Takoj so se odpravile reševalne skupine s helikopterji in nekaj ur kasneje ugotovile, da je letalo zadelo ob neki vrh. Reševalci še niso prišli do razbitin letala, ni pa več nobenega upanja, da bi bila še kaka oseba živa. Na letalu je bilo 24 potnikov in 7 članov posadke. AL2IR, 21. — Alžirsko letalo vrste »Beechraft Queen Air* družbe «Societe de Travail Algerien*, ki je letelo na progi Alžir - Biskra, je trčilo ob gorski greben Aures, približno 20 kilometrov od Alžira. Na letalu je bilo skupno 8 oseb. Med žrtvami je šest francoskih dr-:-/žavIjanov — od teh oba pilota —1 in dva alžirska petrolejska tehnika. PARIZ, 21. — Ponesrečilo se je tudi francosko vojaško letalo vrste »Nord 262*, ki je letelo danes zjutraj malo pred deseto uro preko visoke planote Ardeni. Radijska zveza je bila prekinjena točno ob 9.40. Letalo je odletelo z letališča v Villacoublayju, pristati pa bi moralo v mestu Pierrelatte, kjer je sedež glavnega francoskega jedrskega središča. Na letalu je bilo 17 potnikov, od katerih sedem voditeljev komisariata za jedrsko e-nergijo, in posadka. Celotno področje, nad katerim je davi letelo letalo, je prizadela močna snežna nevihta, ki je prav gotovo zajela tudi letalo. Skupine reševalcev i-ščejo letalo in potnike v višini skoraj 1000 metrov. Otežkoča jih seveda izredno slabo vreme. Reševalcem so se pridružili tudi prostovoljci iz bližnjih mest Aubenas in Burzet. Šele zvečer so reševalci zasledili razbitine letala približno 20 km od Privasa. Po prvih ugotovitvah, naj bi bilo letalo eksplodiralo. Obramb- ni minister je sporočil, da so P0-sadko sestavljali štirje člani. GovO" ri se o pogrešanih, verjetno P® nihče od potnikov in posadke 01 preživel. Znana so tudi imena o®' katerih potnikov, med katerimi 40 bili admiral Landrin, namestnik n*-čelnika vrhovnega štaba oborožen^ sil, inž. Billion, ki upravlja vse jedrske zadeve pri ministrski gaciji za oborožitev, in general neau, načelnik odseka za progran*1' ranje pri vrhovnem štabu oboro#-nih sil. Načrti za gradnje jedrskih central v ZDA WASHINGTON, 21. — ZDA polagajo sedaj z 20 jedrskimi o«®-tralami, ki proizvajajo ©lekti##1 energijo. Obstoječe naprave tavljajo sedem milijonov in pol P lovatov, kar pa predstavlja kom" 2 odst. celotne ameriške proizvod' rije. (Od našega dopisnika) MARIBOR, 21. — Na današnji razpravi pred okrožnim sodiščem v Mariboru proti Božu Hrkaču in ostalim obtoženim, bi morala biti zaslišana glavna priča, in to na smrt obsojeni brat Boža Hrkača, Miljenko Hrkač, ki je na beograjskem procesu težko dolžil svojega brata in ostale obtožene v Mariboru. Toda njegovo zasliševanje, za katero je vladalo veliko zanimanje, je odpadlo, ker je za svoje pričevanje postavil pogoj, ki ga sodišče ni moglo sprejeti. Zahteval je namreč, naj mariborski javni tožilec Marjan Lešnjak, ki je u-maknil obtožbo proti Stanku Marušiču, katerega je Miljenko Hr- ................................................................................................................................mm.....limmimtimiimmimmiiimiiii"11"* TRŽAŠKI DNEVNIK DR. BERZANTI SE SESTAL S SINDIKALISTI MIUSKE LADJEDELNICE Pred dokončno rešitvijo problema Navalgiuliano? «Na dnu» velika uprizoritev v odlični Strehlerjevi režiji Zasebni operater bi se pridružil finančni družbi «Friulia» • Možne so še druge rešitve Predsednik deželnega odbora Ber-, , - . , . - , , i zanti se je sinoči srečal s predstav- rano. Glavni tožilec je umaknil ob- JZltotamSITte tožbo proti Marušiču zaradi ^ I tnrnje toMnisije iz mlljske ladjedei- mai^kanja dokazov. Izjavil je di, da bo takoj ‘sprožil obtožbo' *? .'fe,ležai voditelJ Pokrajinske “j Hrkač vztrajal pri svoji zahtevi, staw^ °^SL Pre(istavnd- ki je seveda sodišče ni moglo spre- Delavske zbornice Gasi vola in jeti. Ker je Miljenko Hrkač oJbil 151 Fus?P* I^natelJ deželne finamč-pričevanje, je sodišče sklenilo na 1116 druž“e, ™u“a Bettind, podpred-predlog javnega tožilca, da pre-1 sodnik ustanove Gaillapdn ter načel-bere Miljenkove izjave med zašli- deželnega odborniištva za todu-ševanjem in na glavnem procesu v I strijo in trgovino Pastorini (name-Beogradu. Ko so prebrali dokumen-1 odbornika Dulci ja, ki je še ved-te, je sodišče odločilo, da se raz- 110 bolan). prava prekine in se nadaljuje v | Predsednik Beraantd je podal dalj- ponedeljek. Podržavljanje bakrovih rudnikov v Čilu še poročilo o pobudah In razvojnih poteh, ki naj bd zagotovile dokončno rešitev problema «Navalgiulia no». V tej zvezi je omenil, da so v teku pogajanja, ki naj bi se zaključila v nekaj tednih, in po katerih naj bd se nekd zasebni operater pridružil finančni družbi Friulia pri režij indijskega obrata, s točno do. SANTTAGO DE CHILE, 21. — Ena najvažnejših točk programa nove čilske vlade je prav gotovo podržavljenje bakrovih rudnikov, ki predstavljajo glavni vir čilskega bogastva. Podroben program o po-državljenju je predložil senatu minister za rudnike Orlando Cantua-rias, ki je istočasno poudaril, da bo vlada seveda plačala lastnikom primerno odškodnino, kakor predvidevajo ustavne norme o razlastitvi in podržavi jen ju. Minister Can-turias je tudi opozoril na sklep skupščine OZN, ki je 14. decembra 1962 sprejela resolucijo v zvezi s suverenostjo nad naravnimi dobrinami: vsak narod ima pravico, da prosto razpolaga z naravnim bogastvom, pri vsakem ukrepu v tem smislu se morata spoštovati ta pravica narodov in gospodarska neodvisnost držav. Podržavljenje bakrovih rudnikov predstavlja poleg gospodarskega napredka tudi prvo stopnjo na poti v socializem. S tem ukrepom bo popolnoma spremenjen gospodarski ustroj Čila, ker bosta osredotočenje lastnine in delitev dohodka drugačna. Proizvodnja bo morala težiti za tem, da zadovolji vsaj o-snovne zahteve ljudstva. Popolnoma jasno je, da ni mogla čilska tradicionalna gospodarska politika izvesti takega programa, potrebni so bili drastični ukrepi, ki pa ne smejo oškodovati nikogar. Baker predstavlja trenutno približno 70 odst. dotoka vseh deviz v Čilu, zadnja leta pa so dohodki v dolarjih za baker predstavljali skoraj 80 odst. skupnega državnega dohodka. Poleg tega bo podržavljenje bakrovih rudnikov povzročilo vrsto sprememb, ki bodo samo koristitne čilskemu gospodarstvu. Izkupiček prodaje bakra v tujino bo nudil državi možnost, da uvede vrsto socialnih izboljšanj in da se lahko gospodarsko, tehnološko in dustrije bosta dovoljevala, da se tki znaša 10.500 milijonov dolarjev. I j^^oJih^I^^^P^av^t^M^rouču^ razvije načrtno izkoriščanje tega V polovici stoletja je torej izkupi-naravnega zaklada in stranskih iz- ček ameriških industrij presegel delkov kar pomeni vrsto stran- vrednost vsega, kar je čilski na- Na sre&mji so se soorazumeU za ■k,h In tr,”ren mvo) r jas e«:,0- -‘I—— fi-ass primeren razvoj lastne tehnologije. Predvideva se, da bo proizvodnja bakra v Čilu dosegla leta 1972 1.235.000 ton, kar predstavlja v primerjavi z letom 1969 (710.000 ton) porast za 73,5 odstotka. Čile je ena od štirih držav, ki proizvajajo največ bakra na svetu. Najvažnejši kupci čilskega bakra so evropske države Nemčija, Anglija, Francija, Španija, Belgija, Italija in švedska, v Aziji Japonska, v Ameriki pa Argentina, Brazilija, Bolivija in seveda ZDA, ki imajo tudi najvažnejše investicije v Čilu in so istočasno največji potrošniki bakra, štiri velike ameriške industrije so v zadnjih 60 letih ustvarile dohodek 10.800 milijonov dolar- lalllLU gUoJJUUdi ICIUIUIUSKU JI* | THC UUllUUvK Iv/.OUU (IllJlJOnOV 00101“ kulturno vsaj delno osamosvoji. To-1 jev. Ta podatek dobi poseben počen pregled nad proizvodnjo kovi- j men, če ga primerjamo čilskemu ne ter centralizacija bakrove in | državnemu dohodku zadnjih 400 let,. da bi se vprašanje mliljskega obra-Ti podatki lahko nudijo jasno sli-1 ta lahko v najkrajšem času preko in razložijo, zakaj se je v Čilu | makmUo z mrtve točke, razvijala industrija tako počasi, kar je seveda povzročalo nezaposlenost, nizke mezde in splošno gospodar-1 sko zaostalost. «Oropatl hočejo zlatarnola... a bila je le iala Ko je orisal program je minister Agenti letečega oddelka kvesture so predsinočnjim, okrog 3. ure *°!r ^T\č?.PraV S6/u1Za I A««*0 80 86 tak°i odpeljali na vedajo. da bodo taki in podobni u- Urgo Santorio, kjer naj bi ropar- krepi povzročili vrsto reakcij. »Ne- U skušali vdreti v zlatarno »Dante*, kateri bodo skušali posredovati jav- Tu pa so naleteli le na dva moška nosti napačno sliko o našem tru- in žensko, ki so se pomenkovali, du, vemo pa, da nas naše ljudstvo Ker je bil eden od trojice, 35-letni razume in podpira, kakor nas bo- jugoslovanski državljan Anton Pia do razumeli tudi ostali južnoame- sti6 iz Splita že znan tržaški kve-ški narodi in upamo vsa javnost,* sturi zaradi znamenitega ropa, ki — je zaključil minister. | ga je leta 1966 izvedel v neko milj- sko menjalnico, so agenti vse odpeljali na kvesturo, kjer so zaslišali. Ker so preiskovalci po daljšem zaslišanju uvideli, da sta bila dva od trojice povsem nedolžna pri vse, zadevi (telefonski poziv o ropu pa je bila verjetno neslana šala) so ju izpustili, Plastiča pa so, ker ni imel v redu nekaterih dokumentov, pridržali. Vrsta prijav in aretacij Včeraj so agenti openskega ko misariata javne varnosti prijavili sodnim oblastem 16-letnega Ferruc-cia G., ki se bo moral zagovarjati zaradi številnih tatvin, ki jih je izvedel v begunskem naselju v Pa-dričah. Golobradi tatič je med prvim zaslišanjem priznal le tri tatvine. Dne 13. decembra lani je izmaknil iz nekega hangarja hranilnik s 3.000 lirami ter svetilko za televizijo, med 6. in 13. januarjem letos pa je v Padričah ukradel iz parkiranega avta fiat 850 žepno svetilko, vžigalnik ter nož, v Trebčah pa kolo. Agenti komisariata javne varno sti iz Milj ter s Kolonje pa so vče raj po sodnem nalogu aretirali ter pospremili v koronejske zapore dve osebi: 29-letnega Alessandra Uršiča iz Ulice Berchet 10 zaradi žalitve javnega funkcionarja, 30-letnega Fulvia Vascotta iz Milj, Ulica Gra-ziadio 2 pa zaradi zlorabljanja vzgojnih sredstev. Prvi bo moral odsedeti 4, drugi pa 2 meseca. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 11. do 17. t.m. zabeležil na področju občine naslednje primere nalezljivih obolenj: škr latinka 26, epidemični meningitis 1, ošpice 5, norice 33, epidemično vnet je priušesne slinavke 15, šen 3, sr bečica 5 (od katerih 3 izven občine), infekcijsko vnetje jeter 7 (od katerih 2 izven občine), akutni oklepni revmatizem 1. Štiriindvajset let je že minilo, od-i Dramo Gorkega *Na dnu» ie 1 kar je Giorgio Strekler, Tržačan po I skrbno razčlenitvijo posameznih v' rodu, ustanovil v Milanu s Paolom Grassijem znameniti in polemični tPiccolo Teatro della Citta di Mi- lano* ter si za prvo predstavo izbral dve, prav tako znameniti drami: fMalomeččani» in »Na dnu* Maksima Gorkega. Zlasti velik odmev je imela druga predstava, v katero je Strehler vložil s temeljito pripravo vsa svoja teoretična in praktična spoznanja B. Brechtu, in v njej, kot sicer tudi v vseh nadaljnjih delih, ki jih je pripravil, uveljavil sociološke in kritične aspekte ter prvine tepske-ga gledališča*. Skoraj četrt stoletja je torej za nami in danes se G Strehler, potem ko je zapustil rPiccolo* in pred tremi leti ustanovil politično in borbeno «Gledališče akcije*, spet vrača h Gorkemu, k drami *Na dnu*, ki ga je tako ali drugače morala silno prizadeti, da se je odločil poiskati nov pomen, nov življenjski izraz junakom, ki jih razkrajajo dosledni nihilizem in ki se zaradi bridke usode neke življenjske kondicije borijo vsak dan za svoj človeški (ne življenjski) obstoj. Zakaj? čemu? Ali gorkijevski ju-miki, razbojnik Satin na priliko, ali igralec ali starec Luka ne govorijo dovolj jasno o svoji bedi, o svoji (ne)svobodi, o svoji bolesti, ki ji ni konca, zakaj ukoreninjena je že od davnih časov? prizoritvenih elementov razdelil * majhne, skorajda zaključne en°’?‘ ter jih podprl z nemirnim gomevP njem človeške črvadi, s prepir njem natančno izdelanih monoloOot' s komaj zvenečo bolestjo ter noveljavno osamljenostjo. Samo dv<> krat je izšel iz te *končnoveljo^ sti*: pri umoru gospodarja noftj\ ga zatočišča (tu se osamljenost J* nadoma razblini in vsi tako ali & gače spoznajo v sebi — človek01, in pa ko Satin i žlahtnimi mish^. pove, da edino človek je prava niča, da edino on je svoboden L prav zato je treba vedno sp°®1 vati človeka. Tu je torej ključ celotne up^ ritve. človek, ki je kljub svoji J1? izmemi bedi, le vedno človek. Da, njihovo tarnanje je odkrito in njihove metafizične sanje (ali blodnje) o pomembnosti človeka, kot svobodnega bitja, so upraviče- •hlap ne. Nedoslednost in režijska ohlapnost vseh dosedanjih uprizoritev »Na dnu* pa tiči nekje drugje, v prepričanju, menda, da je treba te bedne življenjske odpadke predstaviti kar .najbolj surovo naturaliitič-no, njihove, včasih celo ‘patološke izbruhe pa pripisati ruskemu religioznemu misticizmu. Strehler se je z najnovejšo postavitvijo *Na dnu*, ki smo jo predsinočnjim gledali v Rossettiju v izvedbi tGledališča akcije*, trdno odločil prekiniti s takimi šablonskimi, ponekod celo lažnimi uprizoritvami, ki vzbujajo i> gledalcih pomilovanje, ne privedejo pa jih do tega, da bi se sami pomilovali. svoboden človek se ne prepušča Q sticizmu, ne veruje v to, da je ^ den czato, ker je*, po neki življ^. ski kondiciji. Takega človeka 0*1,. šča beketovsko spoznanje, da da le pride čas, tudi jutri, ko ne ve se kdo, uničil krivičen dru beni red, sistem in dal tudi # ljudem svoje mesto pod sonet1*. Strehler se seveda pri tem upr0., čeno sprašuje in vprašanje P°*rL. je. Vendar Godot ve bo nikoli šel? Nič zato. Svoboden človek ? vse in tudi najbolj neuslišano W penjenje najde svoj odmev in raP. mevanje.v ljubezni do življenjm veri, zakaj tkako lepo je, kl,V: vsemu, čutitrse — človek in ved*1' da pomeni biti človek — vse!* Dasiravno se mi, spričo pose^ ga pomena, ki ga ima ta predst° le in izključno zaradi Srehlet)*r, mojstrske postavitve, zdi odveč * menjati nastopajoče igralce, se omejil le na tri, štiri igralce, ki\ me po svojem bogastvu izraz°. elementov posebno prevzeli. Ti f' Marisa Fabbri kot gospodinja, G*0:, carlo Dettori kot igralec, Anta° Battistella kot Luka ter Franco ziosi kot Satin. Golo in sivkasto sceno, Pod< zapuščenemu in razpadajočemrt® ^ dru, je zasnoval Ezio FrigeriOi je poskrbel tudi za kostume, r - mrcvarjenj, bolestni zvoki po bili delo Fiorenza Carpija. t. »■ i* 'a lis ti V( ti ti VI in •L »i «c Iti ka iai ta tli oč ti Os t*c »c i* i« H h v« »n ti, •o >« ftt Sr, Ju be 'i. bii in it\ tto Mi JO H Ut «6 »it to * «01 to •ti tič ti % S ? bo bo i