Volivni proglas vlade D. Jcvflča. Jugoslovani! Po ustavnih določilih se sedaj obnovi narodno predstavaištvo: senat in pa narodna skupščina. Dopolnilne volitve za senat so bile že dne 3. februarja, volitve v narodno skupščino bodo pa dne 5. maja. Jugoslovanski narod bo takb poklican, da dne 5. maja jasno in odločno pove svojo besedo glede bodofinosti Jugoslavije in nnpredka vsega našega naroda. Naš zedinjeni narod na vseh konclh. na-še prostrane domovine se mora popolnoma za~ vedati velike odgovornosti, ki leži na nas v tem trenutku jugoslovanske zgodovine. Treba je tudi pri tej priliki pokazati, da bo ves narocl do paslednjega diha branil in varoval velilco delo tvorca Jugoslavije. ki je zanjo dopiinesel najvišjo žrtev: svoje življenje. Smrt viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitclja nam je pokazala, kaj je naša najsvetejša dolžnost lako do vzvišenega njegovega naslednaka kalcor do naroda in države. Veliki kralj je padel na braniku države in naroda, zato je dolžnost vseh sinov te države, da stopijo na isti branik ia da zavarujejo svet nje naše narodne bodočnosti. Vsako oklevanje in umikanje pri izvrSevanju te prve dolžnosti bo neizmeren nacionalni greh. Naj nihče ne misli, da kdorkoli ali karkoli more ali snie ogrožati ali škodovat: delu narodnega eclinstva. Stoletja so za nami, stoletja so pred nami. Morje najboljše krvi se jc prelilo za Jugoslavijo, morje krvi se lahko &e prelije, toda Jugoslavija bo ostala ena, nedeljiva in večna. .lugoslovani! Kraljevina Jugoslavija ptedstavlju našo ostvaritev nacionalnega ideala v naši nacionalni državi. Narodno edinstvo in drž.avna celota, zavarovani z današnjim uslavnim redom, sta nedotakljivo načelo notranjega državnega življenja, ki krepko c'.viga jugoslovanski narod na višino solidarne celote. To edinstvo in ta celota stojita nad vsakim posarneznikom in nad vsako politično stranko kot splošna narodna vrednota, kot velika nacionalna pridobitev. Ustava kraljevine Jugoslavije daje vso možnost za sodobno organizacijo in krepak razvoj narodnega, socialnega, gospodarskega in kulturnega življenja našega naroda. Zato moramo stremeti, da se v duhu načel ustave popolnoma in čimprej trajno organizira vse državno in narodno življenje. V narodnem zedinjenju po svetovni vojni moramo, ko živimo v razdobju med dvema dobama, različnih po političnih in socialnih stremljenjih, tuvat: svoj narod in ohraniti treznost za sedanjost in bistro oko za bodočnost. Z razumnim spoštovanjem preteklosti in svetih polilienih tradicij naroda moramo odločno odkloniti vse zablo-de, ki so nas ločile in ki so ovirale napredek v našem javnem in nacionalnem življenju. Teaka in nevarna je zabloda vseh tistili, ki mislijo, da se naše narodno življenje more vr- niti v začetno leto našega državnega in narodnega zedinjenja. Zabloda je mieliti, da se more preskočiti in pasti nazaj za celo pokoljenje, rojeno in odraslo v zedinjeni domovini. Ali je mar možno brez nevarnosti za narod aam organizirati naše javno življenje po načelih iz pretakle dobe, ali na plem&nski ali na pokrajinski ali na verski razdelitvi? Ne, to ni več mogoče. Iskreno in globoko priznanje izrekamo bivšim politienim strankam za vsa koiistna prizadevanja in za vse njihove zgodovinske zasluge. Toda sodobno narodno življenje in njegova bodočnost zahtevata od nas širših pokretov in večjega pol&ta. Razdejane in pokrajinsko razdeljene naše nekdanje politične stranke ne morejo več zagotoviti zdi-avega in napreduega javnega življenja. Takšno je danes prepričanje vsega na.šega naroda. V tem prepričanju in v blagor in napredek domovine vabimo vsr Jugoslovane v pravo službo za kralja in narod ne glede na to, na kateri strani so se nahajali v naši prejšnj.i politični raztrganosti. IIOLemo zbrati vse ustvarjajoče sile te države na isto ČTto in v isti polet za naci&nalno državo. Jugoslovani! Nosilec državne liste Bogoljub icvtič, prE'dsedn:k miaistrskega sveta iu railister zunanjih zadev, in vsi kandidati na njerovi listi so odločni nasprotniki vseh separaističnih, federalističnih in prevrataih stremjenj. Xa tej poti bodemo vztrajali do kcnca, odločno in neomajno. Kraljevska vlada, ki ji načeljuje nosilec naše državne liste, je izdelala zaokrožen delovni program in ga začela odločno in naglo izvajati. Ta piogram obsega mnoga vprašanja, od katerih sta odvisna o))stoj in bodočnost lako kmeta kakor obrtnika, indu&trijca in trgovca, delavca in uradnika. Gospodarska in finančna vprašanja so življenjska vprašanja sedanjega časa. Kraljevska vlada jim bode posvetila svojo največjo skrb. Prve ukrepe je že izdala. To so: znižanje zeraljiškega davka za 20?», znižanje davkov, znižanje taks, znižanje železniških ta.rif, koncentracija državnih in poldržavnih velikih denarnih ustanov za boljšo razdelitev kreditov in za pospešitev obtoka kapitalov, znižanje obrestne mere pri državnih in zasebnih bankah, odlog plačil in znižanje obrestne mere pri kmetskih dolgovih, ena milijarda zagotovljenega kredita za velika javna dela, za gradnjo cest in izgradnjo železnic. Razen navedenih ukrepov bo kraljevska vlada začela izvajali tudi svoj gospodarski program v celoti. Glavni cilj tega programa je oživitev gospodarstva in vse delavnosti našega naroda. Sedanji naš gospodarski sistem je t.veba fim razumneje, napredneje in pravičneje organizirati. Poljedelstvo je temelj našega r.arodnega bogaslva. Od njega je odvisno živIjenje največjega dela našega pi-ebivalstra in zato bo prva in pnglavitna s-krb vseh naših prizadevanj. Poljedeil&ka kriza je vzrok splo5-; ne gcspodarske krize pri nas. Odvisnost in medsebojna zvezanost med kmetijstvom in in-. dustrijo, trgovino in obrtjo ustvarjata neobhodnost, da se čim prej doseže ravn&težje cen iu živahnejša prodaja pridelkov in izdelkov vseli teh pan&g naše delavnosti. Naše gospo-. darsko in delavsko zakonodajo mora.mo korenito popraviti. Delavcu in kmetu ter obrtniku se morata zagotoviti obstoj in napredek. Z njihcvim dvigom je zvezan tudi napredek vscga drugega go-spodarakega udejstvovanja, ki ga moramo prav tako pospeševati. Zadružništvo je najboljša oblika organiziranega kmetovega gospodarstva. Mi bomo zagotovili popoln razvoj poljedelskega zadružništva, ki mora ostati politično, versko in plemensko nevtralno. Ureditev banovin kot upravnih in samoupravnih enot na podlagi široke narodne samouprave in dekoncentracije oblasti, bo naš državni organizem izpopolnila in okrepila vse sile za naše skupno stremljenje, vsem delom na.voda bo pa omogočila neposredno in zanesljivo skrb za njihov razvoj v skladu z njihovi-: mi razmerami in potrebami. Temelji dobra državne uprave1 zahtevajo primerito delo državni in samoupravni upravi in strokovno sposoben in nacionalno korekten uradniškt kad)r. Naše vzt.rajno prizadevanje pojde tudi v to smer. Splošna in ležka kriza ne vlada samo v nažem socialnem gospodarakem življenju. Razstrojcnost in zlo v sodobni družbi se močno občulita. zlasii v raoralnem pogledu. Narodno prosvetljenje in kulturno-moralna in telesna "odgoja vsega našega nar-oda bosta naša sveta dolžnost. Jugoslovani! Sedem let bo še minilo, dokler naš preljubljeni mladi kralj, naslednik velike jugoslovanske dediščine, ki mu jo je zapustil njegov veiliki oie, ne izpolni svoje kraljevako polnoletnosti in vzame kraljevsko oblast v. svoje roke. Ves ta čas morajo bolj kakor kdaj-: koli drugače vsa prizadevanja in sile vsega naroda stremeti k enemu in edinemu cilju, k popolni notranji nacionalni in politični konsolidaciji naše države, 1; splošnemu blagoslanju in napredku vsega naroda in k izvršitvi velikih državnih in mednarodnih nalog kraljevine Jugoslavije. Svetinje te naloge iu bremena njene izved-: be morajo biti vsemu jugoslovanskemu naro-c du ukaz vesti. Danes je bolj kakor kdajkoli r naši zgodovini potreba narodne sloge, osnova in bistven element za miren razvoj našega na^ rodnega živijenja in za zagotovitev naše na^ rodne in državne bodočnosti. Zaobljube, ki jo dolgujemo velikemu kralju-mučeniku, da bcn mrj ohranili in braiiili Jugoslavijo, je mogočo izvršiti le (edaj, če bo ves jugoslovanski narod v svoji najgloblji zavesti prepričan, da je kot vsak posameznilc in kot celota dolžan sebi in svojemu živijenju in svoji svobodi varovatl veUko delo, začeto po Nemanjičih in Toraislami in končamo po slclptnih žrtvah in borbah po največjem Karadjordjeviču. Potrebno je, da piekalimo srca vseh sinov te države z železno voljo in jekleno odločnoetjo, prepričani, da se Jugoslavija mora ohrani.i v blagor, mir in •»vobodo nn.šega narodu, pa tudi za splošni blagor in splo5ni mii. Ne kloniti, ne odne.iali in ne ustavljati se. p danes najvišji zakon našega narodnega ob_t.oja, naše svobode, na.še dižavne neodvisnosti in edinstva. In tu niora vsa Jug.slavija z oemi, uprtimi v vrhove Oplenca, slati kakor en sam mož. Samo tako bomo mogli v neama.jivi slogi in z velikim nnrodnim poletora ohraniti to dragoceno pridobitev naroda in njegovega velikega voditelja kralja-viteza. Samo tako ee nain bo posiečilo napraviti Jugoslavijo znotraj zdravo, urejeno in močno, zunaj pa spoštovano tako, da jo bodo vsi hot.H za prija»elja. Jugoslovani! Vabimo vas, da 5. niaj_ vsi složno in odlo.no odide-te na volišče in oddaste svoj glas za dižavno listo z nosilcem Bogoljubom Jevtičem, predsednikom kraljevske vla-de. Belgrad, 25. februarja 1935. Bogoljub Jevtič, predsedn k ministrekega sveta in niinister zunanjih zadev. Podpisani vsi minist.rj.