'rassir$jifii >w6uer*. \ 8A0UD£R> HI, letnik. V Ljubljani, 13. novembra 1920. 15. štev. P. o. naročnikom! Predležeča številka se je radi nastalih ovir nekoliko zakasnila. Morda da tudi še prihodnja številka ne bode zamogla iziti običajnega dne. To naj nam blagovolijo p. n. naročniki opro-stisti. V nadalje se bode skrbelo, da bode »Trgovski list« zopet redno izhajal. Pa n. naročnikom m dopisnikom S Naročnike in dopisnike opozarjamo, da se nahaja uredništvo in uprav-ništvo »Trgovskega lista« edinole v Ljubljani, Gradišče št. 17/1 in naj se vsi dopisi, reklamacije itd., dopošiljajo izključno na ta naslov. ha m cspozna nje. V zadnji dobi so v nekem hrvaškem gospodarskem časopisu napisali stavek, da naj bo že enkrat konec neproduktivnega hrvaškega in slovenskega kriticizma, ampak naj merodajni posamezniki in strokovne organizacije industrije, trgovine in obrta nastopajo napram pokrajinskim vladam, osrednji vladi ter napram narodnemu predstavništvu s primernimi konkretnimi predlogi; naj se ne ruši venomer, ampak naj se po dveh letih ujedinjenja začne zidati. Pridružujemo se v polni meri temu odkritosrčnemu spoznanju in se hočemo pozabaviti z njim, predvsem, v kolikor se Slovencev tiče. Nismo mi v tej stvari edini krivci. Sam predsednik čeho-slovaške republike Masaryk je pred kratkem javno ugotovil, da se je čehoslovaški narod v mnogoletnem boju z avstrijskim sistemom moral zadovoljiti vedno in vedno z pasivno vlogo, ter da je ta duh negacije in obstrukcijonizma žali-bog preveč prešel vsem narodnim pred-staviteljem v meso in kri, vsled česar tudi sedaj v republikanski dobi Čehi ne morejo v primeri z drugimi narodi razvijati one produktivne državne delavnosti, ki bi bila pri današnjem kaotičnem in tako brzem razvoju stvari nujno potrebna. Ta očitek seveda velja v tem večji meri tudi glede nas. V stari Avstriji slovenski del jugoslo-venskega naroda v važnejših odločitvah glede gospodarske politike, bodisi industrijske, trgovske, prometne ali finančne, lahko rečemo, sploh ni prišel v poštev. Bili smo navajeni, da je Dunaj za nas mislil in odločal. Res je, da smo bili v teh stvareh stavljeni pred faktorje moči, ki bi jih v nobenem primeru ne mogli premagati, in nočemo ničesar očitati onim našim ljudem, ki so sodelovali na Dunaju pri različnih ekonomskih vprašanjih kot parlamentarci ali kot strokovni uradniki v ministrstvih. Slednji so bili vsled svoje narodne pripadnosti itak večinoma zapostavljeni, ter so izvrševali po največ podrejene posle, ker so bila vsa važnejša mesta, ki šobila spojena z večjo odgovornostjo in opremljena z velikimi pooblastili, itak namenoma zasedena od tujerodcev. Naši parlamentarci pa tudi vsled žalostnih slovenskih političnih razmer niso nikdar nastopali sklenjeno, ampak so se pač po svoji strankarski pripadnosti naslanjali na velike parlamentarne skupine, v katerih niso mogli igrati večje vloge. V tem ozkem obzorju smo negovali edinole neizprosen, ali mnogokrat tudi omejen kriticizem, ki je vedno bolj dozoreval in nam obenem sesal one energije in ubijal one talente, ki so potrebni za ustvarjanje. Na prstih ene roke lahko seštejemo naše zastopnike industrije in trgovine, ki so sodelovali v strokovnih sosvetih raznih ministrstev, v carinskem sosvetu, v državnem železniškem svetu in drugod. Vse to živo življenje kompliciranega državnega mehanizma nam je ostalo več ali manj nepoznano. Treba je tudi pomislili, da so bile vse naše pomembne industrije organizirane v velikih strokovnih organizacijah na Dunaju ter so bile orientirane predvsem z dunajskega stališča. Ta podjetja, ki so po večini v nemških rokah, pa v sedanji revolucijski prehodni dobi še nimajo pravega interesa in tudi ne še dovolj upliva, da bi bolj delavno posegla v državno življenje, posebno dokler vprašanje dr-ž .vljanske pripadnosti njihovih lastnikov, oziroma vprašanje nacionalizacije še ni končnoveljavno rešeno. Tak je bil položaj ob prelomu stare Avstrije. S skoro naivnim optimizmom smo takrat vstopili v novo življenje, in redki so bili tisti, ki so se Zavedali resnobe tega trenotka in ogromnega dela, ki ga je bilo opraviti v najbližji bodočnosti. Ko je začelo izginjati prehodno stanje dejanske suverenosti pokrajinskih vlad ter je organizacija centralne državne moči dozorela tako daleč, da smo začutili njena izražanja tudi v Zagrebu in v Ljubljani, srno takoj dvignili krik in podvrgli vsak beograd-ski vladni sklep najostrejši kritiki. Mimogrede bodi omenjeno, da so v nekdanji banovini ob prevratu vladale iste razmere, dasi je Hrvaška na papirju uživala mnogo večje sloboščine in je tvorila skoro državo v državi. Dejansko je seveda vladala Budapešta, ki je brezobzirno disponirala z vsemi važnejšimi političnimi in gospodarskimi zadevami dežel ogrske krone ter je med svetovno vojsko prevzela celo politično vodstvo bivše monarhije. Ko je prišlo do ujedinjenja, je bilo na Hrvaškem treba premagati še mnogo več ovir lokalnopolitičnega značaja, ki imajo svoj izvor v hrvatstvu sploh, vsled česar so tamkaj razmere še danes deloma mnogo bolj nepovoljne. Dvojno napako zdaj venomer napravljamo. V svojem kriticizmu še ne moremo obseči vse velike ujedinjenc domovine. Ako slišimo iz Vojvodine glas, da je Jugoslavija izvozniška država za poljedelske proizvode, z ozirom na naše posebne slovenske razmere takoj ugovarjamo in trdimo malone nasprotno. Ali dejstvo je, da ži- vimo vsled zmage antantnih armad danes v novi veliki državi, in da moramo, hočeš, nočeš, stremiti za tem, da to ujedinjenje tudi praktično izvedemo in dovršimo pravno in gospodarsko konsolidacijo države. Zato pa je treba obzorja in razumevanja tudi za prilike v drugih pokrajinah Jugoslavije. Naravnost mučno nam je, slišati in čitati venomer v mnogih naših časopisih napade na osrednjo vlado in na druge javne činftelje, ki imajo svoj izvor samo v omenjenem provincija-lizrnu, ker nočemo dvomiti nad patri-jotizmom vseh teh člankarjev. Mnenja smo, naj le tisti sodi' in obsodi, ki položaj do dna pozna, ne pa, kdorkoli jc dozdaj videl samo do Kolpe, če pa je dalje videl, so mu že predsodki zatemnili pogled. Hočemo navesti samo kratek primer. Zelo pereče je v Jugoslaviji u.ad-niško vprašanje. V Sloveniji ima vprašanje samo materijalen značaj, ali v Bosni, v Vojvodini in v Macedoniji stoji v ospredju vprašanje, kje sploh dobiti uradnike in kje dobiti usposobljene uradnike. V vzhodni Bosni nekatera politična oblastva niso zasedena niti z enim uradnikom in okrajni živino-zdravnik mora opravljati službo šefa politične oblasti prve stopinje. V Macedoniji vsled pomanjkanja javne varnosti ni lahko, privabiti zadosten uradniški aparat. Ko je šlo za zvišanje uradniških plač, se je finančni minister na nekem diskusijskem večeru, potem ko je bil eksponiral vse te težave, predvsem zavaroval proti temu, da se ga smatra za nasprotnika povišanja plač, ter je prosil nujno navzoče poslance, naj mu vendar svetujejo kak izreden državni dohodek na dotiranje višjih plač. Vse te izredne težkoče moramo imeti pred očmi, ako hočemo pravično presojati dnevna vprašanja, ki nas razburjajo. Isti diletantizem opazujemo pri presoji vojaških in zunanjepolitičnih vprašanj. Po srbskem vojaškem službenem pravilniku mora živeti vojak med aktivnim službovanjem stalno v vojašnici ter se mu samo v izrednih primerih more dovoliti, da jo zapusti za gotov čas, pa naj ima čin ali naj bo brez njega. Za naše zapadno pojmovanje je to Kruta določba, ki jo bo treba omiliti. Ali ugovarjati moramo proti temu, da gotovi krogi na ta račun ščuvajo naše fante na odpor, namesto da bi zastavili ves svoj upliv, da se ta mučni položai odpravi. Isto velja o onih, ki v domačem časopisju v svoji naivnosti in s svojih neodgovornih piedestalov vodijo zunanjo politiko Jugoslavije, in jim pri tem niti geografična karta Jugoslavije ni znana, še manj pa razmerje moči napram našim mejašem, kar od njih tudi zahtevati ne moremo, ker je zato treba zelo mnogo, mnogo izkušenj in mnogo intencije. Prvo svojo napako smo imenovali neploden in deloma omejen kriticizem. Drugo moramo imenovati pomanjkanje inicijative in produktivnega dela. Zdaj je“namreč priložnost za to. Avstrijska ustava ni bila taka, da bi ljudska volja prišla do veljave. Tudi delo strokovnih organizacij je bilo preveč odvisno od avstrijskega birokratizma, ki je v tedanjem konstitucijonalnem miljeju našel varno zavetje. Živimo v parlamentarni državi. Tudi po sedanji začasni ustavi kraljevine Srbije je zajamčeno parlamentarno načelo, ter je razdelitev moči med krono in narodnim predstavništvom taka, da vladajo stranke. Minuli so časi, ko je gotova dama na dunajskem Kolowratringu uplival?. na potek državne politike in ko so v dobi vlade cesarja Karla zavladali na dvoru nekdanji cesarjevi dragonski tovariši, ki so ustanovili takozvano »dragonsko vlado«, znano vsem poučenim avstrijskim krogom. Dandanes imamo odločitev v vseh vprašanjih, ki se nas vseh tičejo, sami v rokah. Tukaj treba zastaviti z delom, dajati ministrstvom inicijativo, skijpnr z njmy. sodelovati pri zakonodajnem delu ter obenem venomer informirati parlament o gospodarskih potrebah zemlje. To je prava pot do končne konsolidacije države. Mračne sile. Patrijotična dolžnost nam narekuje, da izpregovorinio par besedi o pojavih, ki so se v najnovejšem času razmahnili v Sloveniji in na Hrvaškem. V beograd-skih časopisih, in sicer celo v časopisih, ki zasledujejo izključno gospodarske interese ter niso v službi nobene stranke, je bilo v zadnjih tednih. čitati nebroj pikrih opazk glede političnih razmer v Sloveniji. Povod k tem člankom so bili koroška nesreča in pogreb bivšega avstrijskega maršala Boroeviča na Dunaju, ki se ga je udeležilo mnogo frankovskih generalov, in tudi nekdanji deželni glavar kranjski dr. Šušteršič. Ker so ti dogodki našli toliko odmeva in ostre obsodbe celo med strogo gospodarskimi krogi, smatramo za potrebno, da pojasnimo resnični položaj, in mislimo, da s tem ne stopimo iz programnega okvira, ki ga ima venomer pred očmi naš list. »Trgovinski Glasnik« v Ber.gradu, ki a štejemo k najboljšim gospodarskim časopisom Jugoslavije, je pred kratkim opozoril na habsburško nevarnost ter je prostodušno ugotovil, da v mnogih pokrajinah Jugoslavije delujejo mračne sile na to, da se obnovi habsburška oblast, ko je bilo treba petletnega krvavega klanja, da je bila vržena ob tla, v veliki meri po zaslugi srbskega naroda. Ker treba je pomisliti, da je bil neposredni povod za svetovno vojsko nesramni nastop habsburške monarhije proti kraljevini Srbiji, ki pa takrat ni klonila pjave. Kot je iz članka razvidno, beogradski krogi pazno zasledujejo uvodoma očrtane dogodke in si ne delajo nobenih iluzij. Z zadoščenjem pa moramo takoj pripomniti, da so odločeni, z vsemi sredstvi zatreti vsak razruše-valni pojav že v kali, in mislimo, da se jim bo to tudi brez težave posrečilo. Z naše strani hočemo ugotoviti samo eno. Slovensko trgovstvo ' stoji zvesto na stališču enotne in močne PoSinliic ^!a?ans v gotovini Casopfs za trgovino, obril, industrijo ter narodno Sn politično gospodarstvo spiofi. Izhaja vsaki petek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče žt. 17/1 (pri trgovskem društvu Meikur). — Naslov za dopise: Trgovski list, Ljubljana, Gradišče štev. 17/1. — Naročnina znaša do konca t. 1. K 30 in je plačljiva vnaprej. — Posamezna številka stane K 1 60. — Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov je dovoljen le z navedbo vira. — Plača in tr?i se v Ljubljani. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Štev. rač. pri ček. uradu 11953. Lastnik in izdajatelj Konzorcij Trg. lista. — Odgovorni urednik Franjo Zebal, Ljubljana-Dol. c. Jugoslavije, ne samo iz globokega na-cijonalnega prepričanja, ampak tudi, ker vidi najlepšo bodočnost baš v svoji novi domovini. Naši duhovi so bili res do pred-dvemi leti vklenjeni v verige hlapčevstva, nazadnjaštva in srednjeveške mračnosti, ali srbski bratje nam lahko verjamejo, da je to le še zgodovina za nas, na katero z veseljem in vsaki dan boij pozabljamo. Naravno pa je, da se človek ne more na mah otresti vseh okov preteklosti, in to bodo Srbi sami dobro razumeli, ako se malo zamislijo v naš položaj. Ob priliki naše narodne nesreče na Koroškem je ugleden srbski list napisal besedo, da smo Slovenci robske duše, ter je Slovencem za vzgled postavil srbski narod, ki se je junaško otresel turškega jarma. Priznamo, da je koroški plebiscit za nas velika narodna klofuta, ki je treba, da se iz nje mnogo naučimo. Videli smo šele sedaj, da nismo doslej še imeli niti integralne slovenske politike, ampak smo poznali samo primorsko, kranjsko, štajersko in koroško politiko. Naš na-rodno-politični razvoj je pač še tako mlad, da ni prišlo še do obširnejših političnih sintez. Ali k srbskemu očitku moramo pripomniti, da je pač bilo nekaj drugega ječati pod turškim jarmom kot pa v silnih germanskih kleščah. Vendar se nočemo izgovarjati, ampak se hočemo nekaj naučiti. Vidimo, in tudi v Beogradu vidijo, da je še mnogo elementov v državi, katerih patrijolizem je samo pogojen ter katerim je jugoslovenstvo še nekam tuje, da celo osovraženo, ki jih koroški dogodki niso dovolj iztrezriili, nasprotno so jim vcepili razne subverzivne nakane, tako da sedaj rujejo med nami ter skušajo omajati državne temelje. Na te k vestne kroge mislijo beogradski časopisi, in mi smo samo veseli, da so tako točno informirani. Zagotavljamo srbske brate, da i mi sami pazimo na to, da se ne razpase med nami grda protidržavna gonja in povsod nastopamo v tem zmislu. Verujemo v zdravo jedro našega ljudstva in smo prepričani, da ne bo nasedlo tem narodnim propalicam, med katerimi je žaiibog tudi precej inteligence. Slovenski trgovci, ki tvorijo znaten del naroda ter so v stalnem stiku s kmetskim prebivalstvom, kot tudi vsi obrtniški krogi, bodo gotovo storili vse, da se preteča nevarnost odvrne. Res je, da je trgovstvo v mladi Jugoslaviji dosedaj žaiibog igralo premajhno vlogo ter je centralna vlada in tudi večkrat slovenska pokrajinska vlada briskirala trgovski stan. V zadnji dveletni revolucijski dobi smo doživeli nešteto uredb osrednje vlade, ki ž njimi pri vsem razumevanju za celokupne potrebe države ne moremo soglašati. Nestalnost notranje in zunanje trgovinske politike, prometna stagnacija, carinska uprava s svojim pravilnikom, zapostavljanje trgovstva v zakonodaji in upravi — ali to so stvari, ki trgovstvu še ne vzamejo vere v boljšo bodočnost Jugoslavije. Treba je pač še ogromnega dela, da se izvede vsa upravna konsolidacija države, in izkušeni predsta-vitelji trgovskega stanu se dobro zavedajo, da leži to delo bodočnosti na njihovih ramah. To pa jim ne jemlje poguma, nasprotno, to jih podžiga k skupnemu delu. To smo smatrali za potrebno, da povdarimo, da ne bo nobenega dvoma o naši dobri volji. Kako ščitimo našo industrijo? Pred par dnevi je izšel v »Slovencu« Članek gospoda Janko Jovana pod naslovom »Zaščita industrije«. Sklicuje se na dopise v listih, da bi kazalo omejiti uvoz čevljev iz inozemstva ali vsaj uvesti kontrolo, da se ne bi uvažalo manj vredno blago. Gospod Jovan se protivi tem predlogom, češ da bi šla taka zaščita na breme konsumen-tov, in zaključuje svoj članek s stavki, koje naj dobesedno ponovim: »Kadar pa bode naša industrija sama toliko močna, da bode z lahkoto zadovoljila domači porabi, tedaj pa tudi od strani konsumenta ne bode več resnega pomisleka proti zaščiti- industrije pototn omejitve uvoza, ker takrat bode konkurenca med našimi tovarnami sama skrbela za izravnavo cen. Še enkrat povdarjam ne le da nismo proti razvoju industrije, temveč zastaviti moramo vse sile, da se ta razvije, ker le razvita industrija bo mogla kljubovati istočasno zunanji a obenem ne oškodovati konsumenta«. Zdi se mi, da je gospod Jovan očividno v zmoti. Doslej je imela ca-ripska meja predvsem nalogo ščititi lastno prešibko industrijo napram tuji konkurenci. Če vzraste živa carinska meja previsoko, da se v nje senci razpase bahata industrijska panoga, je treta mejo primerno prestriči. Vemo pa vsi, da naše točasne carinske določbe nimajo namena obdarovati in-dsistrijo z izdatno zaščito, one so v bistvu fiskalnega značaja, one so davek naložen vsemu prebivalstvu. Povdarjati moram le, da industrija, ki z lahkoto zadovolji domačo potrebo in ki more istočasno kljubovati zunanji konkurenci, da taka industrija pač najmanje potrebuje zaščite. Če bomo mi čakali dotlej, potem je vsa naša simpatija in naklonjenost brez pomena. Kajti zaščito potrebuje industrija ie toliko časa, dokler je prešibka, premalo razvita, da bi bila kos inozemskim konkurentom. In edino tako šibko industrijo smemo podpirati in ščititi, če vemo, da so pogoji dani za zdrav razvoj. Ščititi močno razvito industrijo, ni drugega nego napeljavah vodo v kapita-listiške mline, ustvarjati nezdrave monopole. j |§| ?■ Brez dvoma piše gospod Jovan z dobrim namenom, toda njegove informacije so pomanjkljive iri deloma napačne. Ne spuščam se v podrobno razpravo glede pomena in obsega slovenske industrije. Naj le popravim napačno mnenje, da je slovenska industrija sama po sebi mala in uboga, m da so vse govorice o razviti industriji Slovenije brez podlage. Slovenija je maloobljudena in vobče revna. Odstotek prebivalstva, živečega ob industrijskih poslih, je razmerno številen. Opozarjam na revno kmetijstvo dolenjskih okrajev, novomeškega, črnomeljskega, kočevskega. In kdo bi trdil-, da to kmetijstvo ne pride v poštev, da ni treba ozirati se na njega interese? Doba visoke konjunkture se nagiba h kraju, pravi gospod člankar, in to more le pozdraljati, saj smo prišli menda že tako daleč, da je bilo trgovskega kredita komaj dobiti, ker so banke naravno v industriji neprimerno boljše nalagale svoje kapitalije kot v trgovini. Ta trditev je tako napačna, da jo moram ovrečič-^čk j Istina je, da so morale in da morajo banke služiti industriji v kritje tekočih industrijskih izdatkov, da morajo dajati kredite za plačila na surovine, na davke, na investicije, da celo za delavske mezde. Za te kredite si vzamejo banke na obrestih in pristojbinah 11—12 ®/o, obenem pa si zagotovijo upliv na upravo zadolženih podjetij. Banke ne vtikajo svoj denar v akcije, pač pa mnogo denarja v transakcije. Menini, da je razlika dokaj jasna. Če naši komunisti raznih taborov govore o velikih dohodkih akci-jonarjev, so hote ali nehote v veliki zmoti. Kajti skoro brez izjeme so dividende, koje plačujejo naše delniške družbe, tako neznatne, da jih sme mirno odobriti tudi zagrizen in trdovraten boljševik. Ako upoštevamo notranjo vrednost industrijskih akcij, da če upoštevamo zgolj lcurs, po kojem so prišle te delnice v slednjih letih ali mesecih v »slovenske roke«, tedaj spoznamo, da dajejo jedva na obrestih 1— 2 °/o I Vse kaj druzega je pač trgovina z akcijami, emitiranje novih emisij in podoben bančni posel. Naši časi so žal prenemirni, da bi denarni zavodi hoteli in smeli imobilizirati svoje denarje na dolge roke, kakor to zahtevajo industrijalne investicije. $$*T»Slovenčev« članek pa gre predaleč, ko dolži naše usnjarje in čevljarje, češ da so oni v sebičnih namenih in z napačnimi informacijami povzročili, da je osrednja vlada onemogočila izvoz kož male živine, kozlin in ovčin, in se je tako prizadejala velika izguba trgovcem s kožami. Članek celo izvaja, da so naši usnjarji baš radi te zadeve in popravici prišli ob kredit in ugled v Beogradu. Stvar ima le drugo lice. Dejanski se je nahajala usnjarska industrija Slovenije zlasti v prvi polovici l. 1920 v skrajno kritiškem položaju in to predvsem radi splošnega nedostatka surovih kož. Naše tvornice so bile takrat zaposlene na minimalen del njih kapacitete. V tem položaju so iskale pomoči pri osrednji vladi, osobito proti takrat veljavnim škodljivim odredbam pokrajinskih vlad ljubljanske in zagrebačke. Ker je povsem nedostajalo velikih kož, zahtevala je naša industrija zaposlitve v drobnih kožah. Osrednja vlada, ki vobče priznava industrijo le tedaj, če producira za domačo porabo ter za namene obnove Srbije, se je rada prilagodila tej inicijativ ter je obremenila drobne .kože z visoko izvozno carino. Izkazalo se je pa, da so srbski trgovci s kožami potrpežljivi in vstrajni. Prohibiticna izvozna carina ni imela'uspeha. Blago je pač po večini ostalo neporabljeno v deželi, a cena mu je ostala ista, tako da nikakor ni bilo mogoče nakupovati drobne kože. Ves čas, tako v mesecih juliju in avgustu, se je zahtevalo za' ovčine po K 80.— od kilograma, za kozje kože pa K 144.—. Usnje izdelano iz teh kož bi prišlo tako drago, da so morale usnjarne opustiti svoje namere. Sicer pa je baš slovenska industrija pravočasno svarila vlado, naj s carino na drobne kože odneha. Ob priliki carinske konference, ki se je vršila junija t. I. v Beogradu, je beograjski »trgovinski glasnik« z dne 30. junija t. I. v stvari poročal tako: »Na žalost videlo se je iz govora direktora in-dustrijskog saveza iz Slovenije, gde je industrija kože najrazvijenija, da tam fabrike nisu instalirane za veču pre-radu kože sitne stoke i da bi ta nova instalacija zahtevala dosta vremena«. Če je vlada vstrajala na visoki carini navzlic takemu svarilu, zadeva krivda njo in ne naše usnjarje. fH •.-..‘.j .. : •.— »n 0K’ "■ •»»•» ‘ ■; Konečno moram še nakratko odgovoriti na očitke, koje prinaša članek gospoda Jovana proti našim čevljarjem. Ni moj namen zahtevati prepoved uvoza čevljev iz inozemstva. Hočem zgolj ugotoviti, da imajo naše čevljarske tvornice in zadruge velike zaloge izdelane obutve ki se radi preplave našega in zlasti zagrebačkega ter beograjskega trga z inozemskim blagom ne morejo spraviti v denar. Istina je, da je padanje avstrijske krone napram našemu denarju povzročilo, da je avstrijski fabrikat nekoliko cenejši od našega, tembolj, ker številne severne tovarne vsled splošnega siromaštva dežele svojih produktov ne morejo prodati doma. Istina je nadalje, da morajo naše tvornice in zadruge ukiniti ali zelo omejiti svoje obratovanje 1 ?r odpuščati delavstvo. In istina je slednjič, da znaša kapaciteta naših čevljarskih tvornic. in delavnic dnevno vsaj dvatisoč parov, tako da morajo kriti potrebe vojske v treh mesecih, dočim bi mogle devet mesecev producirati obutev za civilno prebivalstvo. Zdi se mi napačno, da naj se mi o svoji industriji informujemo v Beogradu, ko se lahko pravilno podučimo, na licu mesta. In želim, da složno branimo in pespešujemo dragoceno svojo last, slovensko industrijo. 1—e. Dr. Š. Carinske posredovalnice. Do pred kratkim smo imeli v naši kraljevini institucijo takozvanih carinskih posredovalcev, ki so izpolnjevali komplicirane deklaracije in so za ta posel pobirali od strank pretirano visoke takse. Posebno v Brodu na Savi, v Mariboru ter v Beogradu se je razpaslo to posredovanje. Računali so ti agentje po količini došlega blaga, ter so takse v mnogih slučajih dosegle veliko višino. Trgovstvo je moralo dejansko plačevati za to posredovanje nekak davek. Vsa javnost se je začudeno izpraševala, zakaj ne bi mogli vršiti tega posla carinski uradniki sami, ki jih je vendar država v ta namen nastavila, ter zakaj ne bi carinarnice pobirale za to delo svojega urad-ništva posebnih taks, iz katerih hi se mogle refundirati plače carinikov, ki pa bi vendarle preveč, ne obremenjevale strank. Vsled visokih taks, ki so jih stranke plačevale posredovalcem, je cena blaga silno rasla, a istočasno so uradniki carinarnic trumoma zapuščali državno službo ter so ustanavljali carinske posredovalnice. To početje je že parkrat ožigosala naša gospodarska javnost, med drugim posebno ostro objektivni »Agramer 'i agblatt«. Pod pritiskom neprestanih pritožb je ministrstvo pred kratkim te svoje napo! oficijelne uradnike amovi-ralo ter je uredbo o carinskih posredovalnicah ukinilo. Carinski agentje so se sedaj obrnili na ministrstvo financ s posebno vlogo, v kateri ugovarjajo proti gornjemu ukrepu. Napram ministrstvu ugotavljajo, da država nima dobrih in sposobnih carinskih uradnikov in da so oni tisti, ki carinski aparat vzdržujejo, da popolnoma ne opeša. H koncu pristavljajo, naj vendar država ne pahne v nesrečo nešteto rodbin, katerih hranitelji so vezani samo na ta kruh. Nam se zdi ta vloga skrajno nelogična in deloma zelo prepotentna. Zakaj so vendar zapustili državno službo? Očividno je, da carinarnice ne morejo poslovati brzo in vzorno, ako jim primanjkuje potrebnega uradniškega aparata. Ta mučni položaj so sami zakrivili s svojim izstopom iz državne službe. Predvsem naravno in dolžnost državne carinske uprave je, paziti na to, da se ne razpase paralelno z državnim carinskim poslovanjem nekaka dejanska zasebna carinska uprava, posebno dandanes, ko je vsled kaotičnih prometnih razmer in vsesplošne korupcije v posebnem javnem interesu, da se carinsko odpravljanje vrši kar najnatančnejše in z vsemi kavtelami javne kontrole. To se nam zdi tako samopesebi umevno, da skoro ne moremo razumeli cinizma, s katerim hočejo razpuščene carinske posredovalnice utemeljevati svojo pritožbo na finančno ministrstvo. Posebno de-plasiran pa se nam zdi apel na gmotni položaj rodbin. Mnenja smo, da imajo vsi ti gospodje doveli priložnosti, svoje dragocene izkušnje v carinski službi vzgledno porabiti v državni službi, in prepričani smo, da bodo tudi svojim rodbinam mnogo pripomogli s tem, ako z vstrajnostjo dvignejo državno carinsko poslovanje na potrebno višinoj da se bo promet carinskega blaga nemoteno razvijal, s čemur bo cena blagu sama po sebi začela padati. Pomagano bo s tem celokupnosti, njim samim ter njihovim rodbinam. Direktni železniški promet s Čehoslovaško. S posebno pogodbo med našo kraljevino in Čehoslovaško je ministrstvo saobračaja sklenilo dne 19. septembra t. I. direktno železniško zvezo s Čehoslovaško. Interesiranirn trgovcem podajamo tiste točke tega sporazuma, ki se tičejo pošiijalca in prejemnika blaga, izpuščamo pa točke, ki se tičejo samo železniških uprav in določajo medsebojno uradno poslovanje naših, čeho-slovaških in avstrijskih železnic. Določbe, ki se tičejo strank, ki blago pošiljajo, ali prejemajo so sledeče: 1. Železniški prevoz blaga med Jugoslavijo in Čehoslovaško je popolnoma svoboden, bržko so izpolnjeni predpisi, ki veljajo v obeh državah glede uvoza, izvoza in prevoza blaga. 2. Prevoz blaga se vrši v obeli pravcih s posebnimi direktnimi vlaki, ki bodo odhajali v določenih rokih (po enkrat ali večkrat na teden) iz določenih zbiralnih stanic jedne države v določene zbiralne slanice druge države. Za Čehoslovaško sta določeni kot začasni zbiralni stanici Breclava (Lun-denburg) in Češke Budjejovice, za našo kraljevino pa je določena kot zbiralna stanica Maribor. 3. Prevoz blaga se vrši na podlagi »Bernske mednarodne konvencije« z dne 14. oktobra 1890, z vsemi dodatki in dopolnitvami, kakor tudi z vsemi sporazumi, ki jih je sklenil mednarodni transportni komite. Pri tem pridejo v poštev sledeče omejitve te konvencije: • a) k členu 12. Vozarino za pošiljke od odprernne stanice do avstrij-sko-jugoslovenske pogranične stanice, kakor tudi vse vsporedne pristojbine carino in stroške, ki so nastali zn čas prevoza od odpremne do prvo imenovane."'stanice, ima plačati pošiljatelj. Vozarino, vsporedne pristojbine, carino in stroške od te pogranične stanice do namembne stanice ima plačati prejemnik. b) k čl. 13. Plačila v naprej in povzetja niso dopustna. c) k čl. 15. Naknadne dispozicije pošiljalca so izključene. Dovoljen je samo nalog, s kojim se menja oseba prejemnika v isti namembni stanici. d) k čl. 38. Deklaracija interesa (zavarovanje) za pravočasno dostavo blaga se ne dopušča. e) k § 2. (izvršilna naredba k bernski medmarodni konvenciji). Na tovornem listu se ima izbrisati sklicevanje na mednarodno konvencijo. Vsa pismena sporočila na tovornem listu morajo biti prevedena na nemški jezik. 4. V odpremo se sprejemajo pošiljke brzovoznega in tovornega blaga v polnih vagonskih pošiljatvah od najmanj 6.000 kg, ali pošiljke, ki zavzemal vozovni prostor. 5. Vozarina in vse vsporedne takse se računajo po lokalnih blagovnih ta-rifih sodelujočih železnic. 6. Železnične uprave sodelujočih držav izplačujejo odškodnino za izgubo, manko in škodo, nastalo pri pošiljatvah, odpremljenih na podlagi tega sporazuma, pooblaščenemu reklamantu v valuti dotične države. Obračun in iz-ravnanje tako izplačanih iznosov se bo uredilo s posebnim sporazumom. 7. Z ozirom na odredbe točke 3 a) in 3 b) tega sporazuma se imajo pošiljke oddajati v odpremo brez plačila vnaprej in brez povzetja in jih je odpraviti s pomočjo plačilnih listov do naše, odnosno do avstrijske pogranične stanice, ki bo plačilne liste kartirala nazaj odpremni stanici v prvotni valuti. Izvoz in uvoz. Izvoz naše države. V prvi polovici tekočega leta se je izvozilo iz naše države raznega blaga v skupni vrednosti 465,086.035 dinarjev. Glavno postavko v tej svoti zavzema les, katerega se je izvozilo v vrednosti ca. 200 miljonov dinarjev. V tej postavki zavzema brezdvomno Slovenija častno inesto. Merodajnim krogom v Beogradu pa naj služi ta številka v resen opomin, da naj ne stavijo izvozu lesa naj-, različnejših težkoč, ampak naj kolikor mogoče ugladijo pota, ker bode od forsiranega izvoza imela v prvi vrsti lep6 dobičke država. Ostalih vrst blaga se je v glavnem izvozilo pšenice za 10 miljonov dinarjev, koruze za 21 miljonov, moke za 8 milj., fižola za 13 milj., prašičev za 14 milj., mesa v svežem stanju in predelanega za 21 in pol milj., tanina za 25 milj. dinarjev. Za mesec avgust 1.1. izkazuje Statistika izvoza v skupni vrednosti 65,881.222 dinarjev. V tem mesecu je prehitela vrednost izvoza pšenice ono lesa, in sicer se je izvozilo pšenice za 15 in pol milj., lesa pa za okoli 14 milj. dinarjev. To je pač pripisovati temu, da se je žito izvažalo potom šlepov po Donavi, pri eksportu lesa posebno v Trst pa so v tem mesecu vladale najrazličnejše težkoče in je bil izvoz kakih 10 dnij sploh ustavljen. Uvoz monopolnega blaga. Ker prihajajo v tem pogledu razna vprašanja na upravo državnih monopolov, razglaša ista glede uvoza soli, petroleja, cigaretnega papirja ter vžigalic naslednje: 1. Uvoz soli je po plačanju mo-nopolske takse svoboden v vse pokrajine države, razen v Srbijo, Bosno in Hercegovino. 2. Uvoz petroleja je po plačanju monopolske takse svoboden v vse pokrajine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 3. Uvoz cigaretnega papirja in vžigalic je v Srbijo zabra-njen in se sme uvoziti samo po predidočem posebnem dovoljenju u-prave državnih monopolov. V ostale pokrajine države pa se zamore do na-daljne odredbe svobodno uvažati tako cigaretni papir kakor tudi vžigalice, seveda po plačanju monopolske takse. Razširjajte Trgovski List! Mm š&pteke vMm, Pošiljanje poštnih paketov v inozemstvo. Ker je stopila v moč mednarodna konvencija glede poštno-pa-ketnih pošiljk, se zamorejo od sedaj za naprej pošiljati poštni paketi tudi iz naše države v inozemstvo. Radi carinskega postopanja s takimi paketi velja naslednje: Poštni paketi vsebine blaga domačega izvora ali takega, katerega promet je v naši državi svoboden, se zamorejo oddajati na vseh poštnih uradih naše kraljevine. Izvozne ekspedicije teh pakeiov zamorejo vršiti vse carinarnice v Jugoslaviji. V onih krajih, kjer se nahajajo carinarnice, morajo skrbeti za ocarinjenje paketov pošiljatelji sami, tako da oddajo pošti že zacarinjene in plombirane pakete. Carinske poštne,deklaracije, katere se morajo oddati zajedno s paketom, morajo carinarnice označiti s pripombo »svobodno za izvoz«. Šele ko prejme poštni urad tako opremljen paket, ga sme prevzeti v ekspedicijo. V onih krajih pa, kjer se ne nahajajo carinarnice, prevzemajo za inozemstvo določene poštne pakete krajevni poštni uradi in jih odpošljejo onemu najbližjemu poštnemu uradu, kjer se nahaja kaka carinarnica in ta urad preskrbi potem ocarinjenje paketa in plača vse carinske pristojbine, katere pa mora seveda stranka vrniti. Likvidacija devizne centrale. Da se zamorejo posli devizne centrale, katera je itak ukinjena, kar najhitreje likvidirati, poživlja ministrstvo financ z naredbo vse one stranke in tvrdke, katere imajo iz naslova osiguranja valute še obveznosti napram devizni centrali, da izpolnijo te obveze v roku enega meseca na ta način, da polože osigurano tujo valuto kakor dosedaj pri državni blagajni ali v inozemstvu pri korešpodentu Narodne banke ali korešpodentu ministrstva financ in prejmejo izplačano protivrednost pologa v dinarjih, odnosno kronah. Ker bode proti onim, ki ne bodo v roku enega meseca svoji obvezi zadostili, ministrstvo najstrožje postopalo, opozarjamo na zgoranjo naredbo vse trgovce-izvoz-nike, da ne bodo imeli potem kakih neprilik ali škode. Dohodki carine. Od pričetka tekočega leta do konca meseca oktobra so znašali v naši državi carinski dohodki 296.557.750 srebrnih dinarjev. rJ Promet z devizami v Avstriji se V z dnem 16. t. m. uredi na t?. način, da smejo od tega dne naprej trgovati z devizami samo še člani in pa komi-sijonarji devizne centrale. Svobodni promet deviz onih držav, katerim so pripadli deli bivše avstro-ogrske monarhije, se ukine, ter se smejo te vrste posli vršiti samo na borzi. Zabrana izvoza avstrijskih novčanic ostane tudi nadalje v moči. iz trgovske prakse. Izložbena okna. Že enkrat smo v našem listu na kratko povdarili važnost izložbenega okna za vsakega trgovca. Žalibog pa dan za dnem opažamo, da posvečajo temu prevažnemu reklamnemu sredstvu le premnogi trgovci veliko premalo pažnje. Čuditi se moramo temu tembolj, ker je ravno te vrste reklama zvezana z minimalnimi stroški. Ako gre človek po ulicah in premotriva s kritičnim očesom te in one izložbe, zapazi z lahkoto stvari, katere bi se ne smele v takem oknu nikakor videti. Tukaj po policah na prst debel prah, tam so zopet pokrite vse izložene stvari z debelo plastjo prahu, v tretjem oknu skrajna neokusnost aranžmaja izložbe, pri četrtem oknu pa hodimo mimo mesece in mesece, da, včasih celo leto in vidimo nepretrgoma razložene vedno iste stvari brez najmanje spremembe. To bi ne smelo nikakor biti. Naj vsak trgovec vsaj tedensko enkrat premotri svojo' izložbo raz stališča kupca in razodel bode marsikak nedostatek, ki se zamore z lahkoto in takoj odstraniti. Da ne more biti za kupca trgovina, katere izložbena okna in razloženi predmeti so na debelo pokriti s prahom, vabljiva, je popolnoma ob sebi umevno. Človek je pač vajen soditi največ stvari po zunanjosti. Ako se mu ta ali ona trgovina že zunaj na ta način prezen- tira, žel bode raje mimo nje in poiskal si trgovino, katera ga že s svojim zunanjim redom in čistostjo vabi k nakupu. Približuje se mesec, v katerem kdor le more kupi svojcem kako malo darilce. Kljub draginji tudi letos gotovo ne bodo izostala Miklavževa, božična in novoletna darila. V negotovosti, kaj bi kupili, da ne bi bilo predrago in vendar praktično, hodijo ljudje od izložbe do izložbe. V takem trenutku jim je ista najbolji svetovalec. Zatoraj trgovci, ne moremo zadosti povdarjati, posvečajte skrajno pažnjo svojim izložbam. Iste morajo vedno biti čiste, lične, okusne, razloženih naj bode vedno zadostno število predmetov, da ne bodejo izložbena okna preenolična ter zamenjujte predmete v izložbah če ne tedensko pa vsaj štirinajstdnevno. * Nabava vojnega ministrstva Ekonomsko odelenje vojnega in mornariškega ministrstva v Beogradu razpisuje za dne 10. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne pismeno ofertalno licitacijo za nabavo vojski 1.000.000 kg navadnega riža, 700.000 kg navadne kave v zrnju, 500.000 kg sočivja in 20.000 kg navadnega čaja. Zainteresovani morajo predložiti svoje ponudbe, ki morajo biti kolehovane z 10-dinarskim kole-kom, v z?pečateni kuverti. Kavcija znaša 10°/o. Ponudbe izpod količine 20.000 kg ne pridejo v poštev. Telegrafske zveze Z dnem 3. t. m. vspostavile so se direktne brzojavne zveze med Beogradom, Zagrebom, Trstom, Dunajem, Prago, Budimpešto, Monakovem, Parizom, Hamburgom, Draždanih, Lipskem, Bšrlinom in Varšavo. Ustavitev izvoza premoga Iz Angleške. Radi štrajka rudarjev, ki je izbruhnil pred nekaj tedni na Angleškem, bila je vlada prisiljena ukiniti vsak izvoz. Ker je štrajk ponehal, se je tudi izvoz premoga na novo dovolil. Ponarejale! denarja. V Budimpešti so prišli na sled ponarejalcem naših novčanic. Ob aretaciji krivcev so zaplenile oblasti zajedno za 5 milijonov ponarejenih dinarjev. Pogodba 6 Čehoslovaško Že v 12. Številki našega lista smo omenili da se je SKienila med našo in Čehoslovaško državo trgovska pogodba in smo na kratko omenili nekaj vrst blaga, katerega si obe državi medsebojno po pogodbi dobavljate. Da bodo naši trgovci izvozniki informirani, katero blago in v katerih količinah se sme sploh na to pogodbo izvažati, podajemo v naslednjem vse tozadevne postavke: pšenice ali pšenične moke 15.000 vagonov, ako pa določi naša država še nadaijni kontingent v izvov, potem se dovoli Čehoslovaški Še novih 3000 vagonov, masti 300 vagonov, slanine 100 vagonov, suhega mesa 100 vagonov, železne rude 10.000 vagonov, manganove rude 600 vagonov, svinca 250 vagonov, obročnega železa 15 vagonov, žice po potrebi, konoplje do 500 vagonov, janjčjih in kozjih kož 15 vagonov, rogov, odpadkov, črev in sličnega 20 vagonov, tanina do 500 vagonov, kristalne sode 200 vagonov, špirita 300 vagonov, orehovega in lipovega lesa po potrebi. Čehosl JvaŠka je prepovedala izvoz sveč ter istodobno povišala izvozno takso na pivo od 12 stopinj s 50 čs. kronami ter od 8 stopinj s 30 čs. K. Posledice vojne. Blagostanje posameznih držav se je vedno presojalo v prvi vrsti po njihovih trgovskih bilancah. Kako »blagostanje« pa je prinesla petletna vojna Evropi napram prekomorskim državam je razvidno iz naslednjega: Trgovska bilanca Zjedi-njenih držav severoamerikanskih izkazuje za leto 1919 aktivo 4 miljard dolarjev, Kanada, Argentinija, Brazilija, južnaA frika in Avstralija pa izkazujejo vsaka po 200 do 300 miljonov dolarjev aktiv. Tem ogromnim številkam nasproti stoji Evropa, ki izkazujejo za isto leto v trgovski bilanci za 5 miljard dolarjev pasiv. Ako ne bodo priskočile prekomorske države na pomoč Evropi je sanacija v doglednem času popolnoma izključena. Gospodarska konferenca. Počet-kom decembra nameravajo sklicati dr- žave Jugoslavija, Čehoslovaška, Poljska Nemčija, Avstrija, Rumunska, Madžarska in Italija gospodarsko konferenco v Bratislavi. Na tej konferenci bi se naj razpravljalo o vprašanjih uvoza in izvoza, carinskih tarifov, davkov, o uredit /i cen blaga za domačo potrebo in onega za izvoz, o denarnih vprašanjih, čekih, železnicah, pošti, brzojavu in telefonu in o prevozu blaga. Konference se udeleže po zastopnihih tudi Amerika, Angleška in Francija, vendar samo z posvetovalnim glasom. Zu ajna trgovina Avstrije izkazuje za drugo polovico leta 1919 uvoza ca. 21 miljonov izvoza pa 5 miljonov meterskih stotov, Statistika je torej sestavljena samo po težah in ne po vrednostih. Od uvozne čtevilke pripada ena četrtina, okoli 5 milj. meterskih stotov na živež, 12 milj. metrskih stotov pa na premog in koks. Naša država je udeležena na uvozu s 653.000 metrskimi centi. Izvozilo pa se je iz Avstrije največ v Italijo in sicer za en miljon in pol metrskih centov blaga, v našo državo pa 172.000 ”m. centov. Nacionalizacija »Dunava«. Hrvat- ski časopisi prinašajo vest, da se je nacijonalizirala zagrebška podružnica dunajske zavarovaine družbe »Dunav«. Podružnica si je nadela naslov »Dunav II, narodno dioničko osiguravajoče društvo u Zagrebu«, imenovano časopisje prinaša o tej nacijonalizaciji, kakor svoječasno o oni »Assicurazioni Generali« ostre komentare, češ, da se pri zavodu ni drugega spremenilo kakor ime. Listi predbacivajo tudi finančnim krogom popolno brezbrižnost napram prevažnemu narodno-gospodarskemu vprašanju zavarovalnic, katere bodo, kakor vse kaže, ostale slej ko prej domena tujega kapitala. Trgovski stiki s Švico. Dne 10. t. m. so se pričeli v Beogradu pri ministrstvu za trgovino in industrijo pregovori radi sklepa trgovske pogodbe med našo državo in Švico. Nabava sladkorja. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje je pričelo z izdajanjem kuponov raznim ustanovam in korporacijam, na psvdlagi kojih si bodo zamogle iste nabaviti sladkor v državnih sladkornih tovarnah. Cena za kg znaša 14 dinarjev od katerih pripada 12 din. tvornici, 2 din. pa državi kot monopolna taksa. Ponarejene lire. Časopisi prinašajo vesti, da se je v zadnjem času utihotapilo v našo državo veliko število ponarejenih bankovcev po 50 lir. Italija je bila že v mirnem času država, kjer je falzifikacija bankovcev bujno cvetela. Svetujemo vsakomur, kdor ima s tern denarjem opravila, da naj bo skrajno previden. Tihotapljanje z valutami. Kljub vsem mogočim odredbam tihotapstvo z valutami še vedno bujno cvete. Ker tudi carinarnice niso bile kos uspešnemu izsledovanju te vrste tihotapcev, je finančno ministrstvo določilo posebnega uradnika, kateri pregleduje potnike po železnicah. Temu organu se je najkrajnem času posrečilo izslediti dva tihotapca, od katerih je skušal prvi spraviti 36.000, drugi pa 16.000 dolarjev preko naše meje. Denar se je seveda zaplenil. Promet s Trstom. Glasom podatkov tržaške trgovske zbornice se je izvorilo iz naše države v Trst 445.485 met. centov raznega blaga od tega samo lesa 410.002 met. cent. Nasprotno pa se je iz Trsta uvozilo k nam 152.944 met. centov, premoga, 31.095 q kemičnih produktov, 28.261 q južnega sadja, 21.767 manufakture ter 14.857 q sladkorja. Ker pa v teh postavkah manjka ono blago, ki se je uvozilo v našo državo potom automobilov, kar velja posebno za manufakturno robo, je faktični uvoz večji kakor izkazujejo to podatki zbornice. Padanje cen svinčenih In aluminijastih fabrikatov, ter železa. Pred nedavnim časom je znižala Nemčija ceno svinčenih fabrikatov za 90 mark, koncem oktobra pa jih je zope* povišala za 5 mark, tako da znaša danes temeljna cena teh fabrikatov pri odjemu 50 ton 935 mark za 10o kg. Eksportne cene vilic, nožev in žlic iz aluminija za Balkan je znižala Nemčija za 10°/o. Čehoslovaške tvornice v Vitkovicah pa so določile svojim pro- izvodom nove, ugodneje cene ter stane sedaj surovo železo I. 295, surovo železo 111. 293, martinsko surovo 295, ter hematit 320 čs. kron za '100 kg. gsStas posredovalnice sEmmsi-skeega trgovskega društva „MERltUR“ v LJu&ijana. Sprejme se: 3 knjigovodje, 2 ko-rešpodenta, 0 poslovodje, 0 skladiščnik, 3 pomočniki mešane stroke, 2 pomočnika železne stroke, 2 pomočnika ma-nufakturne stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke 12 kontoristinj, 3 blagajničarke, 7 prodajalk, 3 učenci, in 0 učenk, — Službe išče: 4 kontoristi, 2 poslovodja, 4 potniki, 15 skladiščnikov, 21 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov železniške stroke, 15 pomočnikov manufakturne stroke, 17 pomočnikov špecerijske stroke, 0 pomočnika modne in .galanterijske stroke, 25 kontoristinj, 16 blagajničark, 27 prodajalk, 4 učenci iti 4 učenke — Posredovalnica posluje 7/d delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, aa sc pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno poslu-žuiejo naše posredovalnice, ki bo skušala ustreči željam kar najnatančneje. Tržna poročila. Cene živini na Hrv tskem in v ' Slavoniji. Plačujejo se povprečno naslednje cene: za vole od K 12'— do 16'— žive vage, za krave K 12 do 14, za teleta K 14 do 18, za ovce K 14 do 24, za koze K 12 do 16, za svinje K 30 in za pitane svinje K 32 do 38. Cene poljskim pridelkom. Vinkove!: Pšenica 930—935, oves 300, stara, zdrava koruza 380—400, nova koruza iste cene kot stara, beli fižol 650— do 660. Osjek: Pšenica 935 — 940, ov^s 300, stara, zdrava koruza 400, nova koruza 380, beli fižol 660, moka št. 0 14'50, krušna moka 12-50. Sombor: Pšenica 920—840, oves 250—270, fižol 620—640. Subotica: Pšenica 850—870, rž 600—650, ječmen 380—420, oves 220 do 230, stara koruza 200—280, fižol 400, bela moka K 14'—, krušna K 11'—, krompir 160. Zemun: Pšenica 930'—935, oves 260—270, koruza 380—390. aaBaaaB«naHe*;c*«r»*«s9u«a bbbbbn caaaaaaaaaaa a a s Na debel©. s l Fr. Zeball n a 5 Rudnik—Ljubljana s Dolenjska cesta. a a i Telefon interurban št. 430. \ a a a a S Priporočam po najnižjih cenah: S ■ SLADKOR v kockah in kristal, ; [ RIŽ, SOL, MILO, SVEČE, S | PETROLEJ beli, VŽIGALICE j itd. itd. ■ I : n a : u ■ j Kupujem po najvišjih dnevnih ■ a a S cenah In v vsaki množini fižol. Zahtevajte ponudbe I 82, 15-9 ipii. i mm i Ljubljana Miklošičeva cesta št. 6/1. • 115, 10 2 g Bral* LJU«tjArtt)-KOLIlEJ Tapetoiifv delavnic* Seiezo, rasSi&ic orodje in okovi«, cement, trawer*e, ptolčevino trt sgvlofc Selaz-r.tr.o, naj se obrne zaupno n P tvrdko Mg & IllEč Sfggoviraa na dretao in gI@fc»elO 97, 3-3 v Llu&lfanS Gosposvetska (testa 1© (Marije Terezije cesta.) »J! &S£ Z/^\~ Oprava za pisarne registrature, pisalne mize, fotelji v lepi izberi. Vabimo na ogled I i Anton Erker Sloniova ulita 11 Lj&bljas3 Reslisva tesla 28 Kaj večja zaloga • cigaretnega papirja in stročnic, pisemskega papirja, črnila, rudečila, kreme za čevlje, čevljarske smole, apreture za usnje, olja za šivalne stroje, toaletnega mila ter druzega blaga. — Ha debelo! 113, 10-2 DROGERIJA PARFUMERIJA I.C.KOTAR LJUBLJANA V0LPOVAUL> Foto- manufaktura 75, 10-7 ^±±±±±±±±±^c±±± Pozor S Pomr g Trgovci, zadruge, peki! Dunajski kvas kupite najboljše in najcenejše pri IVAN ROY, Maribor Prodajalec dunajskega kvasa. Pošilja po poStl In brzovozno. 114,.x—2 ippfappppppppppf J, KOPAČ, svečarna Ljubljana, Celovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za > išno rabo in kadilo. Kupuje 60>20-13 čebelni vosek, suhe satine, kap- ljine po najvišji dnevni ceni. isli a iit izdeluje m, 5—2 Tovcrna lesenih žetiljeu ivan Ms ml. Tacen sod Šmarno goro pri Uubtanl. LENASI & GERKMAN Ljubljana Stritarjeva ul. 4 — Llngarjeva ul. 2 Trgovina s suknenim, modnim in manufakturnim blagom. Na debelo. 6i, 20-15 Na drobno. Hn drobno. Pr poročam: Hadeiiels. vse vrste uradne potrebSIlre %se vrste Šolske potrebidne vse vrste pap. pis. trg. barvast) vse vrste umetne razglednice vse vrste trg. In urad. ovitke vse vrste cigaretnega papirja vse vrste svinčnike In grlfelne kamnite Šolske tablico st. a-3. vse vrste zvezkov o 4 8»80 listov vsevrsSe pis. mape In po lOO/IGO risalni pap. risanke, peresa, k?e<3a trg. knjige, kop. knjige, radirke vse vrste trakove za pis. stroje na debeEo 3n drobno. 107 4 J OS. OMERSA Ljubljana, Dunajska cesta 6)3. m debelo! lil priporoča svojo izredno bogato zalogo različnega železnega blaga po nizkih cenah! Točna in sslMnn postrežba! Ni debelo! 89,20-4 drobno! ^tafiaaa*«HB52_~8 S UllMI, Kolodvorska iiilco 6. j Zajamčeno predvojno blago g za portale in prodajalne. ■ v / m. mmm m hJtbSjana, Sv* SPetra c. 6. Fr. Brurnat Ljubljana Mestni trg at 25, I. nadstf. HsnofsKnini In tkanine. ! ! ! Konkurenčna c««e, ! ! ! 118 52—1 a E 3 saaesanaaana*« MaasauaaBaaaaaaaaaBaaaaaaaHaaaiMiaaaMaa HBNBUHBBaBBBBaaaaiBRliaBHDSatBRNBlSSlIflB « aa aa BJ BB BB 12 9 SB Franc Klinar i BB aa ne s OB kontes. spedicijsks podjelje in carinska agsntura na JESENICAH (Gorenjsko) se priporoča za vsakovrstne reeks-pcdicije, ocarinienje itd. pod naj-xxxxx ugodnejšimi pogoji. xxxxxx s: BB K BB ■a us 119—1 BBBBUBI_________________ aHBaBDBB«BOBBBBB8SBRBBS&IBaMaaBBaiBBBBI EsaaaBsaaaaBBBBBBBBBBBBBBBMBBBaaaaaaBaa a a ta. Trgovce iti trgovske sotiud-tiike opozarjamo, da je'slov. trg društvo »Merkur« izdalo v ponatisu trgovsko strokovno knjigo »Kleibel-Volc: Trgovska korespondenca«. Cena vezani knjigi je K 46'— iii K 2 50 poštnina. Denar je vposlati v naprej. Naroča se pti slovanskem trg. društvu „ Me&rku r*« v Ljubljani, Gradišče 17/1. 116-1 aoCTracricacacaacacaicacaag o O) D Na debele. Na cSrebno. Leopold Peo aleb UnUjono - židovska ulica 4. Trgovina s papirjem. ŠoBsk® potrebščine. - Rasgiednice. 106, 52-6 K3a Ha dro&no. SZ a> u3 (0 c u tj 15 bO >G o c5 O N a>- > XI o •S >N > 2: M c ■-U '5 > o na :a 0) trn v XI sz ■*-> 15 N 'E "o S \6 J* rt c C/) cc Ul w c V“ O D. v— CL> d) c T3 4> 10 »sJ >U) rt c -a ‘35 > ., 0 a f—• rt rt H- r. V— C C S#>9999999999999999990999O Uvoz in prodaja vsakovrstnega Inozemskega manufakkrnega blaga Sn pletenin. Na cšebes-a in eSrobno, Kartonažna tovarna 9n papirna industrija ZvonnrsHa ulica 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi ,Montana' Import. Ekspert. izdeluje in ofcrira: 112 Embalaže sa čaj. Impregnirane ctaee aa oljnate laarve od 1/0—i Va kg. Lekarniške kapseine za praške. — Vrečic© za lekarne, kavo, špecijalitete. Krožnike iz lepenke za slaščičarje in delikatese. Kartonaže vsake vrste, la.rujavo lepenko (Lederdeclcel). v vseh debelostih in vsaki množini. Vzorci in oferti na razpolago Gosposvetska cesta 1 priporoča svojo zalogo železnine, poljedelskih strojev in železnih blagajn na debelo. Predajamo in Kupujemo na debelo Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-15 Priporoča se veletrgovina Fran Derenda, Ljubljana 105^ 20—6 Emonska cesta 8. Brzojavi: Derenda Ljubljana. Telefon interurban štev. 313. Podružnica: riJNAJ 11., Obere Donaustrasse štev. 105. Zastopstva: ZAGREB, ZEMUN, SARAJEVO. tac z^lspston St/etotmili četiosMRlh Mren. Sukno, hlačevina, podloga. - En gros. v bogati izberi, od najfinejšega do najpriprostejšega kroja in izdelave. Brzojavi: Tonejc Maribor. — Telefon št. 68. — Čekovni račun št. 11.668, Tekoči račun pri Ljubljanski kreditni banki v Mariboru. S&L UVOZ.---------------------IZVOZ. IHHMREBEHBN Hedžet & Koritnik Uub!lanaf Franžišksnska y8ica šf. 4- ——»—— telefon interurban št. 75. — Dobsva ponašves iz An« giijje v velikih mnoSinah raznovrstno voineno, modno in perilno blago. ;'M-S»»S©a®$©S®©9©»@©e©®$&©3^S$®38!»S®3a®©®S LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA S MaaiMHi STRITARJEVA ULICA 2 BB————BBBBBBBBgCSCB—BB—BBBBB—BBBBBBBBBBB——BBBBBBBBBBOB—BBC——BB—CCesegGSCffiGe—C€ Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. - Telefon 261 in 413. c e e Račun čekovnega urada v Ljubljani št. 10.509. sc« Podružnice: Split, Celovec, Sarajevo, Trst, Gorica, Celje, Maribor, Borovlje in Ptuj. 79, 4—3 F—bbbbbbbb—Goss&es©—se—b——e—e—bbi BG9BRIHII Ljubljana veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba! 2, 50-14 I Ljubljana, Seienburgova ulica št. 1. Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. -s H Semena za preprodajalce priporoča sever & mm, LJUBLJANA. Kupujemo deteljno, repno, korenjevo in travno seme, suhe gobe ter vse v našo stroko spadajoče predmete. 14, 20-14 I. C. MAYER LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA Knpltnl 20,900.630 !L — Mm oKroš Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Sprejema: vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Kupuje in prodaja: devize, valute, efekte itd. Eskontira: menice, terjatve, fakture. Daje: kredite in predujme na blago, efekte itd. Izdaja: akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Pospešuje: trgovino, industrijo ter uvoz in izvoz. ErcojMn! naslon: Eskomptno. Ioterarti. tel. St M 50, 20-11 v Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35. Zaloga: vin, salam, likerjev,- mineralnih vod. 13, 20—15 Vsuli trpeč doseže povoljen uspeh in lep dobiček pri prodaji pravega kranjskega lanego lisi. Razpošiljamo od 15 kg naprej v poljubnih količinah po najnižji tovarniški ceni. Strokovnjaki so priznali našo kakovost kot najboljšo! IHMT S SEP. Ljubljana. tasvBRasiatfBiEveaBeaBaMusanaisaBaaiiuBiiBCDBiiavnattOHaMKanHvaavuBatfRVttBiBtvHiiificaaiiaJsvBSNBN«* a^ftaBBaaaBauaaBaaBBaanBaaaaanaBaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaMaattaiiaNBaaaaaasaaaaaaaaaaaaaa«^ MANUFAKTURA C** to r ENGROS ENDETAIL BB ua na BB BB BB BB :s BB aa B8 BH BB BB :: BB BB 08 Mii amerlkanski pisalni slrof sedanjosti. s -rLrvjWL-»w~w*ry-W-i-ii-ir“ * * » * *.........* ‘^ ****** ) trn BB pii BB BB B9 B W MN MN razmnože volni sparat, razmnožuje strojno in rožno pisavo potom neizra! ijke steklene plošče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15,20-12 Tii@ Rex Co. UubiSana, Gradile 10. Bodemo vrsjana popmilolca oseh pisalnih stroje«. aa B« BB Dl BB BU B« BB DO BB SAISs SS BB ss BO BH BB BS BO BU MU BI aa aa BB BB aa »B aa EB »C WE 11» BB BH BF! Utt a .m B!< aa B<3