Natisov j&.ooo, tajerc" izhaja vsaki :,datiran z dnevom prihodnje nedelje. pCnina velja za Av-p: za celo lc!o kron, za Ogrsko kron 50 vin. za celo -; ta Nemčijo slane celo leto 7 kron; drugo inozemstvo se "ni naročnino z ožina visokost pošt-. Naročnino je pla-' naprej. Posamezne se prodajajo po 10 v. ništvo in uprav-se nahajata v Lju, gledališko po-1 slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli is s. sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrači. Uredniški zaključek )e vsak torek zvečer. za za »/i za V, za '/. za '/, u Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za '/» Strani K 40 — strani K 20 — strani K 10-strani K 5 — strani K 250 strani K 1.— Pri večkratnem oznani'. se cena primerno znižu, V Ptuju, v nedeljo dne 11. marca 1917 XVIII. letnik 'iidstvo ne gre z vami! i svojih zadnjih Storilk objavlja nia-..Straža" članek o deželni autono-atorem pravi na koncu dobesedno : „Različna mnenja učenjakov potrjujejo celem obsegu opravičene zahteve Sioven-zlasti pa prebivalcev Slovenskega Šta-a se na jugu, na slovenskem in hr-Tbkem ozemlju, pomagajo spremeniti ne-razmere, ki so nastale zaradi na-nostnega boja. Za S1 o v e n c e i n H r-'; e. ki so in morajo ostati na [ u m ona r h i j e glav na o p or a a b s b ur š k e dinastije, se mora za-ovati lastni teritorij, d a s e t a d v a n a-|o d a lažje.razvijat a, kar bo v r i d s k u pni državi. T o j e naš pro-ram ; d o n j e g aizvršitvejele m o-joče priti preko deželnih mej, katere mojo izginiti, kakor zahtevajo s k o r o i i a v s t r i j s k i pravniški u 6 e-j a k i. I4 r e nesena v prakso se a j t e v a glasi: p r e o s n o v a d o ž e 1-e D prave, odprava strankarske [litik e d e ž e 1 n i h o d b o r o v. Ta posebno zanima nas Štajerce in Ko-"ce, ki najbolj čutimo strankarstvo domačega, pa tudi tujega deželnega gospo- Zaninia nas pri tej programatični izjavi sko-klerikalne stranke na Štajerskem uost neverjetna odkritosrčnost, da ne druge besede. Naša naloga ni, da bi i proti očitanju strankarstva deželni od-se temu zdi potrebno, bode že slo-tkemu odborniku dr. Verstovšeku ob priti svoje mnenje povedal. Gremo torej mi sami. Objavljene vrstice iz „Straže" 'o p r o g r a in in so torej smatrati za o strankino mnenje. V tem program« j zahteva ustvarjenje posebnega ozemlja za liivence in Hrvate, kateri cilj se zamore do-" edino preko deželnih mej. Z dru-besedami povedano : Slovenski klerikalci 'o razdrobiti dosedanje zgodovinske de-meje habsburške monarhije, oni hočejo gati kronovine in združiti kose Štajerske, BroSke. Primorske, Dalmacije, Hrvatske in fcvonije s Kranjsko, da vstvarijo s tem lastni Vitorij. Oni hočejo to, — pa ne vemo, kako do Ogri s to idejo zadovoljni. Oni hočejo, ali mi kot zastopniki velikega dela slo-koga ljudstva na Spodnjem Štajerskem m p r o t e s t i r a m o n a j o d 1 o č-proti tej nakani, ki se nam zdi škod-ravno tako ljudstvu kakor avstrijski Zdaj, ko je domovina v največji vojni svetov- dovine, ko je treba napeti vse sile za do- ztnage, ni časa, razpravljati o tako odlo- vprašanjih notranje politike. Zdaj je lega ljudstva, ki hoče Avstriji za- ti mirno bodočnost. A ker se je to vpra- zdaj sprožilo, moramo i mi svoj objaviti. Slejkoprej smo in bodemo proti temu, da bi se trgalo Štajersko roško, da bi se nas le zaradi političnih interesov te ali one politj&ne stranke prisilno združevalo s Hrvatsko in Kranjsko. Mi hočemo ostati Štajerci in Korošci in to je n a š program, — program tistih, ki ljubimo avstrijsko domovino vedno ednako in stavimo njene interese vedno v ospredje ! ------------------------------------i--------------.---------~ Štajerska deželna bramija na fflonte Zebio. Avstrijsko urad n'.o poročilo od č etr tira. K.-B. Dunaj, 1. marca. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Armada pl. Mac k en s en. Zapadno izliva Buzeuin ob železnici severno od F a u r e i so se sovražni. sunki izja.u viii. Armada nadvojvode Jožefa. Neki v oddelku Sušite po močnejši artiljerijski pripravi pričeti ljuti rumunski napad bil je v bližinskem boju popolnoma odbit. Severno-vzhodno odDorna-Watre bila je neka ruska kompanija napadena in razrušena. Zopetni sunek proti naši Mesti-c a n e s c i — postojanki ostal je brezuspešen. — Fronta princa Leopol da. Mestoma povišano artiljerijsko delovanje. Italijansko bojišče. Artiljerijski boj je bil v posameznih oddelkih primorske fronte, potem na preiazah P 1 o c k e n in T o n a 1 e živahnejši. Severno-zapadno od Tolmina prinesla je ena patrulja inf. regimenta št. 80 iz sovražnih jarkov pri G a-briju 14 vjetih. V pokrajini M on t a Z e-b i o vdrle so naskočne patrulje (štajerskega) c. k. deželno-brambenega iuf. regimenta St. i) skozi snežne tunele v italijansko postojanko, jo uničile in so prizadele sovražniku znatne krvave izgube. Namestnik generalštabnega šefa pl. HOfer, fini. Veliki boji na zapadu. Nemško uradno poročilo od četrtka. Iz K.-B. Berlin, 1. marca (W.-B/ likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na obeh bregovih Ancre se je pred nekaj dnij iz posebnih vzrokov en del naših najsprednejših postojank prostovoljno in po načrtu izpraznilo in obrambo v drugo pripravljeno črto preložilo. Nasprotniku j e ostalo naše gibanj e prikrito; previdno nasto-pivše zadnje straže preprečile so njegovim le počasi naprej tipajočim četam zavzetje brez boja od nas opuščenega razstreljenega ozemlja. Pri premočnemu napadu po povelju se umikajoči, prizadeli so ti slabotni oddelki sovražniku izdatne krvave izgube, mu odvzeli na vjetih doslej 11 oficirjev, 174 mož in 4 Strojne puške ter obvladujejo še danes prednjo polje naših postojank. Po močnemu ognju napadli so v včerajšnjih jutranjih urah Angleži priLeTransloy inSailly. Napad se i" izjalovil pri le Transloy pred obrambo, pri Saillv, kjer se je ponovil tudi ponoči, v bližinskem boju. Vsiljeni sovražnik bil je pod izgubo 20 vjetih v protisunku vržen. Na dveh prostorno tesno omejenih mestih nastalo so angleške gnezde strelcev. Na zapadnem bregu M a ase pripravljal saje zjutraj neki francoski sunek; naš uničevalni ogenj preprečil je njegovo izvršitev. V7 z h o d n o bojišče. Armada pl. M a c k e n s e n. Ruska poveljstva bila so pri F a u r e i (severno od Focsani) in pri Car-b u 1 ob Seretu prepodena. Makedonska fronta. Pri zavrnitvi italijanskih napadov vzhodno od Paralova ob Čemi smo vjeli 5 oficirjev in 31 mož. I'ivi generalkvartirmojster L u d e n d o r f. Brezuspešni ruski napadi. I Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 2. marca. Uradno se da-'■ nes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Jožefa. V oddelku M e s t i c a n e s c i i zapričeli so Rusi včeraj popoldne zopet z i napori, pridobiti pred par dni izgubljene po-| stojanke nazaj. Naskočili so petkrat našo fronto, j bili pa vsakokrat pod najtežjimi izgubami odbiti. ! Izborno zaslugo imela je naša artiljeiija. V ; prostoru od Kirlibaba izjalovili so se so-' vražni kompanijski sunki. — Vzhodno od (Zloczowa in v pokrajini Stochoda S oživel se je zopet topovski boj. Južno-vzhodno bojišče. Naše • čete očistile so prostor Tornorica od sovražnih tolp. Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f e r, fml. Nad 170 Rusov vjetih. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 2. marca (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Med Y p e r-n o m in A r r a s o m ostalo je več poizvedovalnih sunkov sovražnika brez uspeha. Proti našim jarkom vzhodno in južno-vzhodno od S o u c h e z a šli so po živahnem ognju močni angleški oddelki; bili so zavrnjeni. V bližinskem boju ostalo je 20 vjetih z eno strojno puško v naši roki. V pokrajini Ancre mnogokrat boji v prednjem polju naših postojank. Južno od Nouvrona pripeljale so naše napadalne čete nekaj vjetih iz druge črte sovražnih jarkov. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Zapadno in južno od Rige med jezeroma Miadziol in Narocz, ob Š č a v i ter med zgornjim S e r e t o m in Dnjestrom je bilo mestoma bojevno delovanje živahno. Na vzhodnem bregu N a-rajowke je imel en sunek naših napadal- — 2 — STRASCMLL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vslcd tega pri večjem telesnem naporu nih čet polni uspeh. V ruski postojanki so se minski rovi razstrelili; vjeli smo 1 oficirja in 170 mož ter zaplenili 3 strojne puške in 3 minske metalce. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. Zmagoviti boji proti Rusom in Italijanom. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 3. marca. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Včeraj poročano podjetje naskočnih čet ob N a r a j o w k i prineslo nam je na v j etih 3 ruske oficirje in 226 mož ter 7 strojnih pušk. Neki pri W o-ronczynu v Wolhyniji pričeti sunek iste vrste peljal je naše oddelke na 2*/i kilometra frontne širokosti lVi kilometra globoko v sovražne postojanke in jim je nudil priliko za učinkujoče uničevalno delo, pri katerega koncu so se vrnili z 122 vjetimi in 4 strojnimi puškami. Italijansko bojišče. V Sugana-oddelku je italijanska artiljerija na posameznih krajih živahnejše streljala. NeK.i sovražni oddelek, ki je šel proti našim črtam pri S cure lie, bilje takoj zopet v svojo postojanko nazaj potisnjen. Zapadno od Asi-a g a prekoračila je neka tirolska črnovojniška patrulja ponoči dolino A s s a c h, naskočila neki italijanski jarek zapadno od C a n o v e, premagala posadko in pripeljala od te poizvedbe nekaj vjetih seboj. Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f er, fini. Nad 400 Rusov vjetih. Nemško uradno poročilo od sobote. i K.-B. Berlin, 3. marca (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pri začetku dneva poskusih so močni poizvedovalni oddelki Angležev pri Hulluchu in Livienu, v večernih urah pa na raznih mestih A r t o i s-fvente manjše čete v naše jarke vdreti; bih so povsod odbiti. Na obeh bregovih A n c r e odigrali so se zopet ljutiinfanterijski boji, pri katerih je pustil sovražnik raz ven krvavih izgub 60 vjetih in8 strojnih pušk v naši roki. Ob A i s n e in v Champagni izjalovili so se sunki Francozov proti nekaterim naših jarkov. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Med 111 u x t in jezerom N a-r o c z ter ob S t o c h o d u je bil artiljerijski ogenj živahnejši nego prejšnje dni. Pri W o-ronczynu zapadno od Lučka vdrle so napadalne čete v 2 in pol kilometra širokosti in 1500 metrov globoko v rusko postojanko ter so se vrnile po uničenju bivališč z 122 vjetimi in 4 strojnimi puškami nazaj. Pri sunku vzhodno od N a r a j o w k e se je število vjetih na 3 oficirje, 276 mož, plena pa na 7 Strojnih pušk povišalo. Pivi generalkvartirmojster L u d endorf f. Nemci vjeli v februarju 4900 sovražnikov. W.-B. Berlin, 3. marca. Wolffov urad poroča: Tekom meseca februarja pripeljali smo 4900 vjetih, 89 strojnih pušk in 30 minskih metalcev. Uspešni sunek pri Vrtojbi. Avstrijsko uradno poročilo od nedelj e. K.-B. Dunaj, 4. marca. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Pri zopet naraščajočem mrazu neznatno bojevno delovanje. Italijansko bojišče. Včeraj zvečer uničili so oddelki inf. regimenta št. 24 in c. k. deželno-brambenega inf. regimenta št. 20 eno sapo in prednje postojanke sovražnika blizo Zgornje Vrtojbe ter so pripeljali seboj 47 vjetih in dve strojni puški, Naša artiljerija uničila je en municijski depot pri P o d s a b o t i n u. NamestniK generalštabnega šefa pl. H Ofer, fini. Nad 150 Angležev in Francozov vjetih. Nemško uradno poročilo od nedelj e. K.-B. Berlin, 4. marca (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Megleno vreme držalo je skoraj povsod bojevno delovanje v ozkih mejah. Na raznih krajih so bila lastna podjetja uspešna. Pri Chilly (med Sommo in Avre) smo v j el i 18 Angležev, ob cesti Etain-Verdun nad 100 Francozov, na obeh straneh od D o 11 e r (Zgornji ElsaB) pa 37 Francozov. Vzhodno bojišče. Nobeni pomembni boji. Se vedno močni mraz. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 5. marca. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Ob primorski fronti je bil ogenj artiljerije in minskih metalcev vsled jasnega vremena zopet živahneji. Zvečer obstreljevali so Italijani Kostanj evico posebno ljuto. Blizu D o-lj a pri Tolminu sunile so patrulje inf. regimenta št. 37 do v neki zadajšnji jarek sovražnika, premagali posadko in se vrnili brez lastne izgube z 10 vjetimi. — Ob tirolski vzhodni fronti napadli so Italijani severno doline S a n P e 11-e g v i n o proti C i m i d i Costabella. Po menjajočem se boju se jim je posrečilo, polastiti se neke prednje postojanke. Boj še ni dokončan. Namestnik generalštabnega šefa pl. H of er, fml. Veliki uspehi Nemcev na zapadu. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin; 5. marca (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pri jasnemu vremenu je bilo na mnogih točkah fronte bojevno delovanje živahneje nego prejšnje dni. Severno od S o m m e napadli so Angleži po močnemu ognju južno od gozda St. Pierre-V a a s t. Po trdem boju ostal je neki kos jarka na poti Bouchavesnes-Mais-1 a i n s v njih roki; v ostalem so bili nazaj vrženi. — Na vzhodnem bregu M a a s e vzele so naše čete francosko postojanko ob gozdu Caurieres v okroglo 1500 metrov širokosti v naskoku ter so zavrnile ponočne protisunke. Tudi v južno-vzhodnem kotu Fosses-goz-da se je Francozom važno točko ozemlja odvzelo. Poleg krvavih izgub, ki so jih dognali naši preko zavzetih črt prodirajoči poiz-vedovalci, izgubil je sovražniK na vjetih 6 oficirjev in 572 mož, nadalje 16 strojnih pušk in 25 pušk za hitro nabasanje. — V jako mnogoštevilnih zračnih bojih izgubili so nasprotniki včeraj 18 letal, eno pa vsled streljanja od zemlje. Naša izguba znaša 4 letala. t Na vzhodnem bojišču in ob makedonski fronti ostalo je bojevno delovanje neznatno. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Živahno delovanje letalcev. W.-B. Berlin, 5. marca. Jasno vreme na nedeljo vodilo je na vsej zapadni fronti do živahnega letalnega delovanja. Angleški Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lofcar se ± vojake, romarje itd. indonbui " '. " \ fmen&fi ir bih posebno živahni v Flanfcvah za Naši letalci so delj£e letalci so ji in v A r t o i s u. velikimi uspehi pred A r r a s o m in 5e posta jr, kjer em p odlo Sommo. V mnogoštevilnih ljutih zriforistiti bojih prisilili so tukaj 12 sovražnih letal!.C o n r'a se spustijo na zemljo. Nadaljnih 6 let&jj, vzr izgubil nasprotnik na drugih frontah. cnnna p,.;s, njih po naših odpornih topovih. :e ,ja flt Na vzhodu bil. je kolodvor ud M a 'v pr0f dečna z nad 500 kilogrami bombami[krasni | metan. Opazilo se je, da se je cilj zafejgg zcj; Ob makedodonski fronti napadlo je »pretekle nemško letalno brodovje sovražne munid1 polnem naprave severno od Salonika. DognaLfc0_ pr je več požarov in eksplozij, eno naših let bilo je od 12 sovražnih letal brez vs uspeha z bombami napadeno. Pri boli enjc s Fe im esenčnii oživlja krv dravju S V Buko^'akWno 000 zahvalil zany bil je en napad Rusov odbit. „ l0 slaro Italijansko bojišče. Siabo vs 12 stekle omejilo je v splošnem bojevno delovanj>° P" lekan je pretrgalo tudi boj severno od doline ? na' sc b" j Pelegrino. Ponoči je zapričel zopet °kuš*ma';,' ski ogenj proti naši C o s ta b e 11 a-postoj i,rogijice i Napadalni poskusi Italijanov so se vsta^ihko obene našem zatvornem ognju. En sovražni msljivega, m na C o 1 b r i c o n u bil jo z ročnimi granat iPriP°r°č zavrnjen. Danes zjutraj izvršil je naspr pred Monte Siefom večjo razstrelb naše postojanke so ostale nepoškodovani Namestnik generalštabnega*7 pl. Hofer, fml. jjrje sov Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 6. marca. Uradno st nes poroča : Vzhodno bojišče. obenih la ujejo dras Nemško uradno poročilo od torka. W.-B. glasa: K.-B. Berlin, 6. marca (W.-B.) Iz^ja bili litega glavnega .stana sc poroča : . oplieni Zapadno bojišče. Na desnem'neki p gu S o m m e zavzel je proti večeru art okoli rijski boj večjo ljutost. Po bobenskem o. napadel je Anglež vzhodno od B o u v e s n e s zopet. Njegov napad je bil zav en drugi napad pa z našim uničevalnir njem preprečen. V ostalih frontnih odd] vladalo je pri sneženju večinoma nez: ognjeno delovanje. Poizvedovalci, ki so francoske postojanke ob gozdu Co ur i nasproti od nas tam pridobljenih črt dog| pripeljali so 19 vjetih. Vzhodno bojišče. Fronta Leopolda. En ponočni napad Rusov našim postojankam južno od Brzezi "W.-B se je izjalovil. Fronta nadvojvode Jožločanih Na vzhodnih straneh gorovja K e 1 e m chnorski v južnem delu gozdnih K a r p a. t bilo jCJu š e ruskih kompanij, ki so po ljutem ognju postojanke napadle, nazaj vrženih. Makedonska fronta. Med roma Ochrida in Prespa smo n neko francosko stražo in jo vjeli. Prvi generalkvartirun l'Se 13 Izprememba v vodstvu našega generalu štaba. pili, 1 (421' skrite 4 ton bazen ski p Ludendorff. P \z A :oglanc a v I i7 ton Cesar Kari je v izredno prisrčnem talni n. noročnem pismvi dosedanjega šefa našegi w „ neralnega štaba generalobersta Conrad., '* Hotzendorf od tega posla odstavil . ° P delil mu je obenem Veliki križec vojaf^u °n reda Marije Terezije, ki ga je cesar (f0™031 na prošnjo armade sam nosil. V cesarji ?™u lastnoročnem pismu se našteva kot v/.n ' izpremembe to, da bo priznana moč v. _ rada na drugem važnem mestu k veljav " m šla. Kot Conradov naslednik postal j B n o generalnega štaba dosedanji general igec, oč terije v. Ar z. . vojna Ta izprememba je veliko presents p r o za nas in naše zaveznike, pa gotovo ti j en i sovražnem inozemstvu. Bilo je sicer prilice iz; vati, da postane naš dosedanji šef gefoicne štaba poveljnik na kakšnem važnem nza bo« itd, lo )d M o ribami ilj z muTUC Dognsj Sih let y. val se je poveljstvo na vzhodni fronti pod dcnburgom združilo. Na vsak način je rememba dokaz, da se pri sedanjih pri-1 a n d avah za vciike odločilne spomladne boje la če postaviti pravega moža na pravi pro-r, kjer zamore svoje zmožnosti najbolje zra oristiti. To važno mesto, na katorem bode letal, C on rad odslej deloval, se sicer iz vo-6 leti nh vzrokov doslej ne more povedati. Iz-na prisrčnost cesarjevega pisma pa doka-e, da se gre tu za velevažno mesto. Con-v. HiJtzendorf, ta učitelj naše infanterije, krasni taktik, natančni poznavatelj vseh išč, zdi se cesarju po njegovih zaslugah Uojei preteklosti kot posebno primeren, da stopi polnem zaupanju cesarja na velevažno ito. Pričakovati je tedaj, da bodejo v tkem pričeli za vso svetovno vojno vele-jni odločilni boji. Pri bolečinah vratu izkazuje se umivanje vralu in zunanje ije s Fellerjevim bolečine odpravljajočim, antiseptičnim rast-esenčnim iluidom z zn. „Elsa"-iluid kot posebno blagodejno. Svlja krvno cirkulacijo na bolečih mestih, učinkuje otrdujoče Iravju Škodljivemu vplivu mrazu in je vsled tegat izborno laktično sredstvo proti indispozicijam vratu. Mnogo čez zahvalnih pisem potrjuje blagodejni vpliv Fellerjevega rasl-esenčnega lluida z zn. „Elsa"-fuid in priporočamo, da naj to staro domače sredstvo vedno doma v hiši. Predvojne 2 steklenic slane povsod Iranko 6 kron. Naroči se edino |pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa-lrg št. 241 (Hrvatsko). ij se brezpogojno le to pravo, od mnogih zdravnikov pripo-domače sredstvo in naj si ne pusti vsiliti posnemanja ali ikušene nove preparate. Fellerjevc milo odvajajoče Rhabar- igljice z zn. »Elsa*-krogljice, to dobro želodčno sredstvo, obenem naroči. 6 škalljic slane tranko 4 K 40 h; so vedno [ivega, milega, sigurnega učinka in se jih rado jemlje. Zdrav- priporočane in od vsakogar že po enem poskusu priznane. lih lako zvanih „mocnih" odvajalnih sredstev rabiti, ki ijejo drastično. (eu) Tojna na morju. [irje sovražni transportni parniki potopljeni. W.-B. Berlin, 1. marca. Uradno se iaša: V zatvornem okrožju Srednjega a bili so od naših podmorskih čolnov hijeni: Dne 17. februarja južno od M a 1- peki polno naloženi transportni parnik oli 9000 ton; dne 23. februarja neki ikem oi m, zasedeni, od spremljevalnih čolnov za- B o u a bil zavrl evalnim tih odd] ovani transportni parnik za vojaštvo od 6000 ton; istega dne naloženi, istotako femljani transportni parnik od okoli 5000 dne 24. februarja oboroženi transportni a nczruMjik za vojaštvo ,,Dorothy" od 4494 ton ki so p rjoglo 500 mož kolonijalnih čet, artiljerijo onji na krovu. En del vojakov je utonil. Šef admiralnega štaba mornarice. o u r i črt do JI •onta pi Rušo e 13 ladij v Srednjem morju potopljenih. 7artirm i 6 r £ f. eneralm lsrčnem i našeg* onr a č odstavili cesar vT cesarj kot vzrj moč v. J k veljav] postal reneral ; r/. c z W.-B. Berlin, I. marca. Razven že ,| oži očanili štirih transportnih parnikov so naši .le m oi morski čolni v zadnjih dneh v Srednjem u bilo je rju še 13 ladij s skupno 25.106 tonami ognju opili, med njimi italijanski parnik „Oze-h. 1-17 ton) s pšenico iz Amerike v Ita- Med skrito oboroženi angleški parnik „Corso" mu na >4 ton) z mangan, lanovim semenom in nbažein iz Bombaya v Hull, oboroženi ita-lski parnik „Prudenza" (3307 ton) s kolo iz Argentinije v Italijo, švedski parnik ogland" (2903 ton) s premogom od Nor-v Neapel, grški parnik ,.Britonisos" ton) na poti od Salonika v Algir. alni napad na sovražni transportni parnik. W.-IS. Berlin, 27. februarja. Neko ško pomorsko letalo je v severno-egejskem ec "voiai ■'u en sovražm transportni parnik uspešno ombami obmetalo. Vkljub močnemu to- ' obmetalo. skemu ognju in zasledovanju po dveh somih letalih vrnilo se je nepoškodovano. En mesec podmorske poojstrene vojne. Budimpešta, 2. marca. Danes je en ec, odkar je zapričela poojstrena podmor-vojna. Gotovo je, da bodejo naši prescnel s p r o t n i k i v kratkem času p r i-^otovo tu jeni, svoj poraz priznati. Po-sicer pri^Kce izgube ladinega prostora so 1. vojaško-• šef geiBične in "2. gospodarske narave. Četvero-ažnem mfca bode imela v pričetku velikih bodočih — 3 — bojev brezdvomno mnogo municijc zbrane. Glavna stvar pa je izpolnitev, ki se jo potom podmorskih čolnov napravi nemogočo ali pa vsaj oteženo. Vsled te okoliščine se zamore vsako ofenzivo toliko kakor preprečiti. Posebno težko se čuti posledice v Italiji. Anglija. je pač še za nekaj tednov z življen-skimi sredstvi preskrbljena. Značilno pa je dejstvo, da posegajo Angleži že zdaj do rezervnih zalog. Upanje je opravičeno, da bode Anglija do poletja gospodarsko premagana, 3 srbski oficirji kot žrtve podmorskih čolnov. Genf, 2. marca. Trije srbski oficirji nahajajo se med smrtnimi žrtvami pri zadnjič izvršenemu potopljenjn italijanskega parnika ,,Minas", namreč general Go i k o vi 6 in obersta R i s t i 6 ter D u 1 i č. (Ristič je tisti krivoprisežni srbski oficir, ki je umoril kraljico Drago, sopi-ogo istotako Od lastnih oficirjev umorjenega srbskega kralja Aleksandra. Zdaj so skoraj vsi kraljemorilski srbski oficirji že mrtvi. Op. uredništva). 47 ladij potopljenih. W.-B. Berlin, 2. marca. Zopet seje od naših podmorskih čolnov 21 parnikov. 10 ladij na jadre in 16 ribiških ladij s skupno 91.000 brutto-register-tonami potopilo. Šef admiralnega štaba mornarice. 22 ladij potopljenih. W.-B. Berlin, 2. marca. Dva zopet se vmivša podmorska čolna potopila sta 15 parnikov in 7 ladij na jadre s skupno 64.500 brutto-register-tonami. Eden teh čolnov zadel je pred južnim obrežjem Irske kot past za podmorske čolne urejeni, tank-parnik s 4 dobro zakritimi topovi, kije porabil tudi svoje čolne v to, da je vodne bombe metal. Podmorski čoln je vodil od 3. ure popoldne do teme proti tej pasti in nekemu došlemu ^ovcu podmorskih čolnov razreda „Eoxglobe" artiljerijski boj, pri čemur je najmanje trikrat zadel. — S potopljenjem teh ladij se je m. dr. uničilo: 8800 ton granat, 3300 ton Žitja, 3000 ton lanenega semena, 15.000 ton premoga, 2500 ton vojnega materijala, 3500 ton druzega blaga, 4300 ton mrve, 1200 ton železne rude in 1800 ton orehov. Šef admiralnega štaba mornarice. V februarju 700.000 ton sovražnih ladij potopljenih. K.-B. Zurich, 5. marca. ,,Neue Zuricher Zeitung" poroča iz Haaga, da je ceniti februarja od podmorskih čolnov potopljeni prostor ladij na najmanje 700.000 ton. Potopljeni! K.-B. Rotterdam, 5. marca. Potopljeni so bili angleški pamiki ^Huntsman" (7460 ton), „Gaclan Farquhar"' (5858 ton), „Jolo" (4000 ton); francoski parniki „Eloin" (603 ton), barka „Lamentine" (725 ton), ladja „Labayon" (2589 ton), 11 francoskih ribiških ladij in 2 ribiška parnika. Angleški parnik ,,Clearfield" (4229 ton) in 2 parnika se pogrešata. En angleški razruševalec se potopil. K.-B. London, 4. marca. Admiraliteta naznanja, da se je dne 1. t, m. neki angleški razruševalec z vso posadko v Severnem morju potopil. Bržkone je prišel parnik na eno mino. Amerika na razpotju. V trenutku, ko pišemo te vrstice, se Združene države severne Amerike s famoznim svojim predsednikom Wilsonom še vedno niso odločile. Razven pretrganja diplomatičnih zvez z Nemčijo, kateremu pa še vedno ni sledila vojna napoved, odposlal je Wilson tudi Avstro-Ogrski noto. Na to noto je zdaj avstro-ogrska jasno odgovorila. Naš odgovor Ameriki. Naš odgovor pojasnjuje pomorske metode sovražnikov, ki so grešili proti mednarodnem« pravu od časa, ko so razširili seznam konterbande pa do zapora Severnega in Jadranskega morja. Osrednji državi ste trpeli te metodo dve leti, potem pa ste po resnem preudarku sklenili, vračati šilo za ognilo, da zadostita svoji dolžnosti napram svojim narodom in pomagata svobodi morja do zmage. Poojstrena podmorska vojna je le navidezno naperjena proti pravicam nevtralcev, v resnici pa služi vpostavitvi teh dolžnosti. Anglija hoče z „blokado" ne samo centralne države izstradati, temveč konečno za gospodariti na morjih in tako ustanoviti protektorat nad vsemi narodi. Nasprotno pa služi blokiranje Anglije in njenih zaveznic le tej svrhi, pridobiti te države za častni mir in zasigu-riti vsem narodom svobodo plovstva in pomorske trgovine ter s tem varno življenje. Odgovor povdarja potem, da a v s t r o-o grška monarhija vztraja neomajen o pri vsem, kar je obljubila in govori potem o načinu pomorskega vojevanja. Proglasitev poojstrene podmorske vojne z dne 31. decembra po svojem bistvu ni nič druzega, kakor svarilo trgovinskim ladjam, da naj ne vozijo v morske okoliše, ki so v izjavi natančno določeni. Povrh je c. in kr. vojnim ladjam ukazano, da naj trgovske ladje, na katere zadenejo v zaprtem okolišu posvarijo in spravijo posadke in potnike na varno. Ce pa se navzlic temu ponesrečijo, ne more biti c. in kr. vlada za to odgovorna. V ostalem je pripomniti, da avstro-ogrski podmorski čolni operirajo 1 e v Jadranskem in Sredozemskem morju in da se torej pač ni bati, da bi c. in kr. vojne ladje škodovale amerikanskhn interesom. Zapretja višji namen je skrajšati vojno in obvarovati človeštvo na-daljnega trpljenja. Konečno pa izjavlja avstro-ogrski odgovor: V zvezi s svojimi zaveznicami hoče nionarnija vse storiti, da bodo narodi kmalu zopet deležni blagodarov miru. Ako je pri zasledovanju tega cilja primorana izpod-vezati v gotovih morskih okoliših tudi nevtralno plovstvo, opozarja ne toliko na postopanje sovražnikov, ki se ji nikakor ne zdi posnemanja vredno, temveč nato, da se Avstro-Ogrska vsled trdovratnosti in strupenosti sovražnika, ki jo hoče uničiti, nahaja v s i 1 o-b r a n u, za katerega zgodovina ne pozna nobenega bolj tipičnega slučaja". Tak je torej naš odgovor Ameriki in tak mora biti. Zdaj leži na predsedniku Wilsonu, da vzame ta pošteni in logični odgovor na znanje, ali pa da pretrga tudi z Avstro-Ogrsko diplomatične zveze. Kaj je z Mehiko? Po prav amerikanski modi in s kričečo reklamo vpije sovražna javnost o neki zadevi, ki od naše strani uradno še ni pojasnena. Stvar je ta-le: Ko je zapričela Nemčija s potrebnim poojstrenim pomorskim bojem, si je bila gotovo v zavesti, da zamore to pripeljati do nevarnega spora z Ameriko. Nemčija je bila pripravljena, vse mogoče storiti, da se vzdrži mir ali nevtralnost Amerike. Vkljub temu se je morala tudi previdno na vse druge eventualnosti pripraviti. Vsled tega je baje — kakor rečeno, to še ni uradno potrjeno — v tajnem pismu ponudila v večnih bojih s Severno Ameriko stoječi Mehiki, da naj stopi ta na stran Nemčije in Avstro-Ogrske; obljubila ji je v. ta namen svojo financijelno pomoč in besedo pri mirovnih pogajanjih, ki bi naj prinesla tudi Mehiki nekaj ozemlja. Mehika naj bi tudi obenem vplivala na Japonsko, da bi se ta z osrednjimi državami spobotala. To tajno pismo je prišlo nepoštenim potom v roke Amerike, ki je pismo objavila. Cela stvar diši, kakor "rečeno, precej po reklami in amerikanskemu švindlu. Ravno tako je, kakor da bi hotela Wilsonova vlada s tem manevrom umetno razburiti amerikans-k o ljudstvo in s tem omogočiti vojno napovedbo. Nemčija, ^Avstro-Ogrska ter njuni zaveznici čakajo hladnokrvno nadaljnih odločitev. Medtem pa se bije boj naprej in naše armade ter naša brodovja bodo dosegla častni in trajni mir. Wilson oborožuje trgovske ladje. K.-B. Washington, 4. marca (Renter). Od visoke strani se čuje, da oboroži Wilson trgovske ladje in stori Še druge odredbe, da zavaruje ameriške ladje, tudi če bi senat ne sprejel zakonskega načrta o oboroženi nevtralnosti. Wilson zaupa, da je v to pooblaščen in smatra glasovanje in sploh zadržanje senata za dokaz, da stoji kongres za njim. Oborožena nevtralnost Amerike. K.-B. Washington, 4. marca. (Router). Dne 4. t. m. opoldne se je senat odgo- i dil, ne da bi bil sklepal o zakonskem načrtu glede oboroženja trgovskih ladij. Ker je omogočil poslovnik senata, ki ne pozna nobene utesnitve debate, peščici pacifistov in prijateljev Nemcev, da so nadaljevali debato do opoldne, se je ta sesija končala brez uspeha. Triinosemdeset izmed 90 senatorjev pa je podpisalo izjavo, ki se odločno izreka za zakon ter izraža svoje obžalovanje, da zakona ni mogoče spraviti podstreho; 12 senatorjev ni podpisalo, eden je bil bolan. Wilson v škripcih. Senatu Združenih držav severne Ameriko se je predložilo več predlogov (za oboroženje amerikanskih trgovskih ladij, itd.) Del senatorjev pa se ne strinja z Wilsonovo politiko in vsled tega noče zanje glasovati, tako da se ti predlogi ne morejo postavno uveljaviti. Vrsta senatorjev hoče torej vstop Amerike v vojno o b s t r u k c i j o preprečiti. To je vsekakor dokaz, da ne stoji vsa Amerika za Wilsonom. V senatu bi se bili kmalu stepli . . . Wilson se nosi zdaj baje z mislijo, spremeniti opravilnik senata, da se tako obstrukcijo onemogoči. Ta amerikan-ski advokat hoče postati torej nekak diktator in hoče z nasiljem postave zlomiti. Radovedni smo. ali bode to v na svoje meščanske svobode ponosni Ameriki šlo . . . Na vsak način postaja dirindaj v Ameriki vedno večji in v gotovem oziru tudi smešnejši. Zakaj se boji Wilson odločitve? Basel, 6. marca, List „Baseler Nach-richten" pravi, da ni izključeno, da zadržuje predsednik Wilson vojno napoved na Nemčijo zaradi poročil o nepričakovanih uspehih nemške vojne podmorskih čolnov. Vstop v vojno bi za Ameriko ne imel nobenega zmisla, ako stoji četvero-zveza neposredno pred katastrofo. Izpred sodišča. Cigani med seboj. Celovec, 1. marca. Svoj čas smo poročali, da je cigan Viktor Roj skupno s svojim očetom Mihaelom nekega sorodnika ubil; to pa iz ljubosumnosti. Glavna priča je bila sestričinja Marija Roj, ki pa pred sodnijo vsled svojega sorodstva ni hotela ničesar izpovedati. Zato je bil stari cigan Mihael oproščen. Mladi cigan Viktor Roj pa je bil zaradi uboja bližnjega sorodnika na pet let težke ječe z enim trdim ležiščem na mesec obsojen. Nezaslišano zvišanje stanarine. Dunaj, 3. marca. Konjska mesarja Hugo in Oskar Jakobsohn na Dunaju sta strankam svoje hiše brez vzroka stanarino na naravnost nezaslišani način zvišala. V enem slučaju sta zvišala stanarino od 1200 na 2400 K, v drugem slučaju pa celo od 600 na 2000 K. Na tožbo prizadetih je novo urejeni stanarinski urad ta zvišanja v polnem obsegu razvelj avil. Tudi je izrekel, da se dotičnim strankam ne sme stanovanja odpovedati. _ 4 — Župan kot vojni oderuh. Bamberg, 3. marca. Tukajšnja sodnija je obsodila župana in pivovarnarja Schrue-fer iz Brisendorfa, ki je izvršil vojno sleparije z ,,malcom", na 400 dni zapora in 4000 mark globe. S svojo sleparijo je bil dosegel skupno 15.000 mark dobička. Kdor svojih kurjih očes ne odstrani, mu je vsaka pol muka lei slabi z bolečino ludi celo telo. 502 Bolečin prosta odstranitev kurjih očes je za vsakogar, ki jih ima, prava blagodal. Nikoli ne moremo do volj svarili pred izrezavanjem kurjih očes. Lahko vrezemo pregloboko, ne da bi to opazili, noga je vedno izpostavljena prahu in nesnagi, to pride v rano in nešteto slučajev krvnega zastrupi jenje s smrtnim izidom se je na la način že zgodilo. Kurja očesa •,. j dado brez noža lahko, zanesljivi, in hilro odstraniti s Fellerjevin turistovskim obliiem z znamko „Elsa". Obli?, za kurja očesa, ceni' 1 krono, v škalljah 2 kroni, ali Fellerjeva luristovsks tinktura z znamko „Elsa" (tekoča tinktura za kurja očesa, cena 2 kroni). Tisoči turistov, orožnikov, pismonoš, vojakov, kmetov ir, dam, ki nosijo ozke čevlje, kakor tudi vsi, ki so ga rabili, ga priporočajo kot siedstvo, ki najhitreje in zanesljivo odslrani kurja očesa Dočim odstrani večina drugih sredstev zoper kurja očesa, kakor tudi izrezavonjc, piljenje itd. samo gornji del kurjih očes, korenino pa puste, tako da kurja očesa hitro zopet zrastejo, odstranijo prej imenovani izdelki 'kurja očesa popolnoma s korenino vred. Oba izdelka kakor tudi prašek proti potenju telesa in nog (cena 1 krono) — se naroči pri E. V. Fellerju, lekarnarju, Stubica, Elsa-trg 51. 241 (Hrvatsko). Pomoč za Brežice. Prebivalstvu Štajerske! Težka nesreča je obiskala štajersko mesto Brežice. V Brežicah in najbljžnji okolici je bil dne 29. januarja močan potres, ki se še dej. danes ni popolnoma umiril in ki je žalibog zahteval tudi eno človeško življenje. Skoraj vsa pošlo jja prizadetega okoliša so težko poškodovana, pri mnogih hišah so se podrle stene ali je videti vel ke razpoke m poškodbe v zidovju. Sip pokriva pov-sodi tla in raz stene padle podobe, razbito pohištvo in druga razmetana oprava nudijo žalosten pogled opustošenja. Prestrašenih in preplašenih od elementarnega pojava je na stotine ljudij v najhujši izmed vseh zim oro-panih svoje strehe; spravljeni so v šotorih in železniških vozovih, ker se v mnogih hišah ne sme stano ati radi nevarnosti, da se zrušijo. Težka bridkost in moreča skrb navdaja uboge prebivalce, kajti neizmerno velika je škoda, napravljena na imetju in posesti in ki znaša že pri hišah samih edsn milijon kron. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo, naš r.ejmilostivejši cesar je dovolil za olajšanje najhujše sile v okraju Brežice in istočasno poškodovanim v obmejnem okolišu na Kranjskem dar 15.000 kron iz Najvišjih zasebnih sredstev. Istotako je nakazal štajerski sklad za nujno silo za Brežice in okolico znesek 10.000 kron in država in dežela bodejo priskočili na pomoč, da se pomaga težko prizadetemu prebivalstvu. Velika nesreča in neizmerna škoda pa zahtevajo takojšnjo sopomoč vseh. ako se naj zopet popravi nezakrivljeno gorje in bridkost. Na izkušeno človekoljubnost in požrtvovalnost prebivalstva Štajerske se torej stavi prisrčna prošnja, da vsi, bogati in revni, oDČine in okraji, hranilnice in banke, obrati, korporacije in druge združbe po svojih močeh pomagajo olajšati nesrečo, ki je zadela Brežice in njih bližnjo okolico. Gradec, v februarju 1917. Hugo Martini, c. in kr. general pehote in vojni poveljnik v Gradcu. Manfred Graf Clary und Aldringen, c. k. namestnik na Štajerskem. Edmund Graf Attems, deželni glavar na Štajerskem. Darove sprejemajo predsedniški urad c kr. štajerskega namestništva, Gradec, c. kr. grad, predsednštvo štajerskega deželnega odbora, Gradec, deželna hiša, okr. glavarstva in c. kr. ekspoziture, mestna sveta Gradec in Maribor in mestna urada Celje In Ptuj. pokopališča se dviga temno iz bele Orna, napol zgrajena baraka; druga je vz^^H Takoj poleg težko poškodovane hiše z polizii tinti strehami in podprtimi zidovi. ]'r klahic v mesto samo. Glavna cesta j'1 -: trično lučjo' dobro razsvetljena, a'i živin* kakor izumrla; le posamezne postave lagal mimo, seiiiintja pa pride vojaška p I skozi mesto. Kakor začarane gledajo 1 s potnika. Črna so okna, brez zastoro b k H pritljičjti se vidi v najbolje ohranjen unieo: slopjih zarok svetlobo. Smrtni mi" vi svinji sneg odpravi glas lastnega koral stopi v stanoval ni prostor, kaže si beda. Zrak je slab, duh jedi, človeškegM in apnenega prahu, ki se ga opazi dij e lo pri novih zgradbah, udari vstopivi I obraz. Pa ne zanemarjenost jo vzrok, I 1 sili brežiške prebivalce, da stanvtjejj k skupaj stlačeni. Bogate družine, ki1;, stala enonadstropna hiša na razpolag, | rajo biti zdaj zadovoljne v pritljičjti dol s prostorom, v katerem se kuha . nejšim razredom gre še slabše. Druga slika: Zdravnika se poklici k emu na difteriji obolelemu otroki ki stanujejo izven mesta, i'rid o rja. služb obolelega otroka že na parali, štoru pa se nahaja še 10 otrok. Zdrai vrši preventivno cepljenje, več ne moj riti. Beda se še povišava. V prvem jenju in strahu je mnogo prebivalce! nesreče, vso svojo last, mnogokrat nezai I no, v begu zapustilo. Zdaj je stopila naj križ" prvega strahu skrb za imetje. Polagi I vračajo k domači grudi in ne najdn premoženja. K za Te razmere kričijo na pomoč. I bilo mogoče, se je pač storilo, ali zttudi se je le to napraviti, da se nevarnost feolsk mtmogredoč odpravi. Glavno delomora še; I ti; podreti se mora nevarne objekte, daseH potem nove vstvariti. Sedanjo stan I mora tako hitro kakor mogoče, odpi :inH gače bi se muralo ccjp s k u g a m i t^^H Civilnih delavcev ni dobiti. Vso upi obrnjeno na vojaštvo. Potrebuje se ruiH delavce, vozove in materijal. Same si Mu 3 ne morejo pomagati. Mesta je kakor na e ranjenec, ki leži na tleh: aso ne pridjoddc pomoči, ki ga bo podprla, je izgubljen Dobra srca so svoja darila ž Štajerc ne pusti svojih rojakov, to berg Tudi oblasti se brigajo za stvar ■ na/.;: obsegu, ali hitro pomoč p r ij zamore le vojaštvo. Štajerci soj kot hrabri vojaki svojo kri veselo žrtvovali; naj bi se zdaj tudi srca] sarjevo sukno naši bedi ne zaprla!- Štajerci, pomagajte! Beda v Brežicah. „Grazer Tagblatt" poroča: Ako pride i tujec z večernim vlakom v Brežice, kaže se ■ mu čudna, dušo otežujoča slika. Blizu starega Razno. Tatvine živil. V noči na 25. p. na kolodvora v Teznu pri Maribora Dot kega voza, ki je le kratki čas tam stal. i dve kišti z okroglo 100 kg sladkor dni preje je tam nekdo v en vagon in 63 kg kave ukradel. Mariborska občinska šparkasa je 35.000 kron v dobrodelne namenej velikodušnih daril naj omenimo sledei K v podporo vdov in sirot po pad borčanih; 1000 K v podporo vdovj po padlih iz političnega okraja mari 5000 K za vzdržanje vojne kuhinje; za preskrbo cenih živil po mestnem] 1200 K za okrepčevalnico na glavn dvora; 2400 K za zboljšanje hrane nicah Maribora ležečih ranjencev za hrano ubogih vojaških otrok i skem okraju; 500 K za v vojni oflp 1000 K za štajerski sklad proti ujuionMp K za vojno-pomožne namene; 5000 K^M že zadnjič poročano) za vsled potrea^H prizadete prebivalce Brežic. Pač hvalafl postopanje te nemške šparkase! Mariborski občinski svet proti mon svinjski nakup. V seji mariborskega oba sveta z dne 18. p. m. obrnil se je svetnik H a v 1 i č e k m. dr. proti na k a vi jer ite „.. ste 1 — 6 er ali o iro' i IV; .k, i jejo lice boj ya] isto] n ,lcey ležal na lagd ;»jd.ej ležalno komisijo za ureditev živinskega pro-eta na Štajerskem sproženi zahtevi, mono-loli/.iiaii svinjski nakup istotako kakor nakup lalne govede in telet, t. j. pustiti izvršiti akup na Štajerskem le po Splošni avstrijski vinski vnovčevalni družbi. Govornik je predli rezolucijo, v kateri so v sprejemu te :ateremu bi bržkone rekvizieij a Žila, vidi težko oškodovanje pre-živil na Spodnjem Štajerskem in iniienje za Spodnje Štajersko tako pomembne e. Predlog je bil ednoglasno sprejet se je sklenilo, obrniti se na mesta Celje Ptuj v svrho skupnega nastopanja. Poslanec Alois Langer -;-. Na Dunaju je ri župan marenberški in deželni poslanec Alois L anger vsled zastrupljcnja krvi; je od konja udarjen in se mu jo v rani ipila. S poslancem Langerjem umrl mož, ki si je stekel v življenju nevenljivih ug ne samo za Marenberg, marveč tudi vso Spodnjo štajersko. Bil je mož-poštenjak, ni poznal nobene zahrbtnosti in ki je ho- vedno naravnost svojo pot. V lepi požr- ovalnosti in brez da bi iskal zunanjih časti •seval je skozi dolga leta razno javne in imel povsod neomajeno zaupanje. v spomin ne bode pozabljen! K. p. v m.! Smrt dobroinice. V P tuj u je umrla bivša krbuica v ,.Studentenheimu" gospa Luize u r n ;i v. rojena v. "Mlikowsky. Pokojnica bila znana kot pridna, splošno spoštovana ;a in dobrotnica. Med vojno je izborno :la in prav mnogo žrtvovala za ..Rdeči kri/.-. Bila je tudi odkrita, prijateljica živali. e premoženje je zapustila v dobrodelne ako n. p. 4000 K za ptujske reveže, 600 za vojno oskrbo itd. Pogreba dobrotnice se udeležili med mnogoštevilnim občinstvom di župan Orni g, podžupan S t e u d t e, Iski nadzornik S ter ing in izredno veliko [žena in deklet. N. p. v m.! Smrt dobrotnika. V Trstu je umrl bivši veietigovec Anton G a u d u s i o. Zapustil je premoženje, ki znaša okoli treh i j o n o v k v o n, občinam Trst in Veglia delne namene. 20.000 kron nagrade. Iz pri poštnem ura- v Olomucu dne 21. decembra L916 -pozituro Avstro-ogrske banke v Lublinu oddane pošiljatve za 2,000.000 kron se je una 600.000 kron v tisočkronskih ban- izro^kovcili ukradlo. Policijska direkcija v Lem- betgu plača tistemu, ki bi ukradeno svoto nazaj pridobil, 5"/o, to je 20.000 kron kot nagrado. Hindenburgovi izreki. V listu „Das junge ia" najdemo nekaj izrekov zmagovitega ega feldmaršala Hindenburga, i. s.: : zdaj svojega Boga ne najde, temu ni za pomagati! —- Tisoče pošiljamo v smrt, da zair.ure desettisočev živeti. To mora biti, to e zmaga možgan nad srcem! — Blagor skup-esti stoji nad blagrom posameznika, oni do-nad onim posameznega individija.— obili smo vojno, ako smo svojim sovražni-om nemogoče napravili, doseči njih cilj. To o doslej napravili in to bodemo do konca ■lili. Mi gotovo nismo ne trdi, ne brezni ■/• Iz bojišča se nam piše: „Cenjeno ured--•tajerca!" Dne 1. marca 1917 smo eli slovesnost pri našem regimentu št. 47., 0. komp. Bil je odlikovan naš vrli pristaš ari K r a m p erg e r, poddesetnik od Sv. jbjice v slov. gor., z malo srebrno kolajno svoj" hrabrost, katero je izkazal proti sov-;niku. Vsi njegovi prijatelji mu iskreno Če-tamo ! Hujskanja proti „Štajercu". Kakor se nam iroča od različnih strani, se je pričela po eli zopet strupena hnjskarija proti našem itu. Izrablja se v ta namen gotovo uredbe navade, ki jih žal ne moremo ožigositi. ričeJi bodemo imenoma tiste osebe prijemati, odvračajo z najgršimi lažmi ljudstvo od sta. pa naj bodejo te osebe potem koli stanu. Nikdonimapra- . hujskati proti »Štajercu", kajti „Šta- ie pred vojno in med vojne vedno za- pal čisto avstrijsko stališče. Mi no ,si- o nikogar, da naj čita naš list in da se naj nanj naroči, čeprav bi tudi lahko gotove odvisnosti izrabljali. Ali mi tudi ne pustimo, da bi se naše poštene odjemalce napadalo, strašilo in grozilo z vsemi mogočimi lažmi, da naj opustijo naš list. Prosimo cenjene odjemalce, napram katerim bi kdorkoli hujsial in jih kjerkoli odvračal od „Štajerca", da nam to takoj naznanijo. Znali se bodemo braniti. „Štajerc" je tekom vojne toliko naročnikov odjemalcev in prijateljev doma in ob frontah pridobil, da ga ?wbeua hujskarija ne more zatreti! Krompirjeve cene. S L marcem 1917 so stopile v veljavo nove cene za krompir. Od tega časa sem smejo producenti prodajati krompir za 2 kroni pri 100 kg dražje nego dosedaj, to je torej za 11 kron 100 kg. Smrtna nezyoda. V Pressinggrabnu pri St. Mareinu na Koroškem je lesni delavec Salzmann ponesrečil. Pridobil je tako težke rane na glavi in nogah, da je v bolnišnici v Wolfsbergu umri. Ker je imel navado, da je vedno ves svoj denar seboj nosil, ni izključeno, da se nad njim ni izvršil kak zločin. Sodnija je uvedla preiskavo. Od snega Ubit V gozdu T s e r u i h e i in pri Weisachu bil je posestnik Johan Saringer od snega zasut. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Pismo deželnega predsednika zaplenjeno. „S1. n." poroča : Državno pravdništvo v Celovcu je v celovškem lokalnem listu obelodanjeno pismo dež. predsednika grofa Ladrona — zaplenilo. Dež. predsednik je bil to pismo pisal celovškemu obč. svetu in je bilo to pismo v petek v javni seji obč. sveta prečrtano ter je obče znano. Ta uradni spis pojasnjuje neko v obč. svetu izrečeno pritožbo. Zgodilo se je torej, da je bil uradni dopis dež. predsednika zaplenjen." — Oj ti blažena cenzura ti, kako nam v bridkih urah razveseljuješ srce ! Ženske, roparski morilci. Preteklo sredo bil je v E s s e g g u 74 letni trgovec s sadjem, L o n z i 1 a umorjen. Zdaj se je posrečilo morilce prijeti. Umor je pripravila pri-lcžnica umorjenega, izvršili ste ga pa njena sestričina, 26 letna služkinja Milka Halu-zan in njena prijateljica, 19 letna Marija M 1 i n a r i č. Oropali sta 2700 kron in jih med seboj razdelili. Vojaška kazen „privezanja" odpravljena. Naš cesar je izdal sledeče povelje na armado in mornarico : „V zaupanju na vedno izkušeno disciplino in v trdem vojnem času krasno izkušeni duh moje hrabre vojne sile čutim se odločenega, kazen „privezanja" odpraviti." Municijski vlak v zrak zletel. Ruski listi poročajo, da je pri T siti v Sibiriji en ruski municijski vlak iz tira zdrsnil in potem eksplodiral. Vso moštvo, ki je vlak spremljalo, našlo je pri temu smrt. Francoska smodnišnica v zrak zletela. K.-B. poroča iz Pariza z dne 3. t. m. : Pri razstrelbi v fabriki smodnika v Bouchetu bili ste dve osebi ubiti, 17 pa težko ranjenih. Vsa fabrika je uničena. Pregled zalog v družinah. Iz Dunaja poročajo listi, da bode izšla v par dneh cesarska naredba, ki se peča s popisovanjem zalog življeuskih sredstev in surovin tako v obrt-nijah kakor tudi v zasebnih gospodai-stvih. Za pritajenje zalog določene so visoke denarne kazni. Odlikovana kmetica. Iz Z w i c k a u se poroča : Kmetica Marija P e c h v Morgentau, ki so je proti zvišanju cen za svoje kmetijske pi-idelke branila in je iste v vojni po ed-nakih cenah prodajala, tako da n. pr. za pu-ter ni nikdar več nego 4 krone zahtevala, dobila je zdaj srebrni zaslužni križec s krono. Turčija ima zdaj ednako računanje časa, kakor ostala Evropa. Sklenila je namreč reformni koledar, ki je ednak našemu gregori-janskerau. Dne 1. marca so na Turškem preskočili 13 dni, tako, da je postal iz 16. februarja 1. marc. Železni denar vpeljale bodo vsled medsebojnega sporazuma drŽave D a n s k a, Š v e d-ska in Norveška. Podpora rodbinam vpoklicanih vojakov. V minis,terskem predsedstvu je bilo posvetovanje o podporah rodbin vpoklicanih vojakov. Z ozirom na željo, naj se zvišajo podpore v večjih mestih in industrijalnih krajih za BO odstotkov, je finančni minister izjavil, da še ne ve, če bo mogel tej želji ugoditi, pač pa je obljubil zvišati podporo za otroke do osmega leta starosti. Tudi je vlada izjavila, da bo delala pri podporah razloček med tistimi ženami, ki imajo kak postranski zaslužek in med tistimi, ki ga nimajo. Nekateri listi trde, da hoče vlada čimpreje zvišati podporo za povprečno 20 odstotkov ; v mestih in industrijal-nih krajih bo podpora večja kakor drugod. Za otroke do 8. leta bo podpora tako velika, kakor za odraslo. V januarju leta 1915 so znašale podpore 52'1 milijona K. v decembru 1910 že 1402 milijona, v januarju in v februarju pa mesečno povprek kakih 160 do 170 milijonov. Od začetka vojne se je izdalo za podpore že 3000 milijonov kron. Za leto 1917 se računa, da bo treba za te podporo 1700 milijonov. Če se zvišajo podpore za 20 odstotkov, bo to zneslo na leto še 340 milijonov več. Promet s svinjskimi kožami. Za promet s svinjskimi kožami veljajo od-iloj tudi v ožjimi Vojnem ozemlju v smislu ukaza vojnega mi-nisterstva določila ministerskega ukaza z dne 26. januarja 1917 drž. zak. št. 20. Zaplemba svinjskih kož civilnega zakola, odrejena <>vl 5. armadnega poveljstva, se v območju armade vsled tega odpravi. Predmetno določilo više navedenega ministerskega ukaza se glasi: ..Lastniki prašičev, ki jih koljejo za dom ali za porabo v svojem gospodarskem obratu, smejo ono petino pri tem dobljenih koz najmanj pa 5 na leto porabiti za dom ali v svojem gospodarskem obratu, ali jih smejo dati strojarjem proti plačilu v stroj. Kože od prašičev, ki se zakoljejo v sili, smejo tudi strojarji prevzeti". Vprašanje je važno tako za kmetovalce kakor tudi za stroj arje. Vojno-poštni promet z blagom. Razpošiljanje blagovnih vzorcev je v bodoče le k sledečim vojnopoštnim uradom in numerirauim etapnim poštnim uradom dovoljeno: 2 4 11 24 26 33 37 39 51 53 55 76 79 88 95 103 117 138 142 145 147 150 166 167 171 175 177 178 180 183 184 185 188 192 193 195 199 203 205 224 226 227 246 249 250 272 274 275 287 288 289 298 302 304 337 339 340 361 364 366 378 380 381 391 392 393 406 407 408 423 426 427 444 445 446 516 517 619 611 6,12 613 209 212 218 220 230 232 239 240 255 266 258 269 276 277 279 280 290 291 292 294 306 307 316 324 343 354 356 357 369 370 372 373 382 383 385 386 395 398 399 401 409 412 415 417 428 431 432 436 450 508 510 511 521 522 525 (iOO 616 625 632 63(1 J 196 197 198 I 221 222 223 243 244 245 i 262 268 269 ' 282 284 285 295.296 297 332 333 335 358 359 360 374 375 376 388 389 390 403 404 405 418 420 421 437 440 443 513 514 515 602 605 608 644 647 649. Zopet eden! Po naprošbi dunajske deželne sodnije se je v četrtek zvečer v Budimpešti generalnega direktorja ogrske žitne akcijske družbe Petra Poor zaprlo. V isti družbi je sedel tudi poslanec Julij Musz-1 a y, ki je moral pred kratkim svoj mandat odložiti. P o o r je bil dobil svoj čas glavni del dobav za Š t a j e r s k o. O stvari bodemo še govorili. — Kakor se „R e i c h s p o s t i" iz Budimpešte poroča, bil je tam ,,general-direktor" žitno-trgovske akcijske družbe Rudolf Poor, ki so ga na brzojavno prošnjo dunajske deželne sodnije zaprli, pri kriminalnem oddelku zaslišan, iz.policijskega zapora v ječo državnega pravdništva prepeljan in potem po odredbi budimpeštovskega državnega pravdništva takoj izpuščen, ker je ogrski državljan, katerega izročitev na kakšno avstrijsko oblast ni dovoljena. Avstrijska oblast v svoji naprošbi ni označila nobeno kazensko dejanje, ki bi opravičilo preiskovalni zapor za Rudolfa Poor. Aretacijo je povzročila dunajska deželna sodnija, ker je bil Poor obdolžen, da je izvršil zločin z a-peljave k zlorabi uradne sile. Ravno na Ogrskem bi morali biti hvaležni, ako se nudi iz Dunaja sredstva za postopanje« zoper ljudi Poorove vrste. Slučaji, kakor oni od Neuhausla, kažejo vendar, kam to pelje, ako se ne nastopi proti zlorabi uradne sile z najstrožjimi sredstvi. Skupni prehranjevalni svet cesarja. K.-B. Dunaj, 3. marca. Na zahtevo cesarja se je kot organ za podučenje in posredovanje vseli pri prehranjevalnih vprašanjih udeleženih vojaških in civilnih oblasti uresničilo skupni prehranjevalni odbor, ki podstoji neposredno cesarju. Odbor ima svoj sedež na Dunaju in obstoji iz zastopnikov vseh merodajnih centralnih mest pod predsedstvom generalmajorja Ottokarja L a n d w e h r v. Pragenau. Skupni prehranjevalni odbor je v pondeljek, dne 5. marca, pričel s svojim delovanjem. C. k. deželna konjerejska družba za Štajersko imela je 3, t. m. v G adcu svoje glavno zborovanje, kateremu je predsedoval načelnik Alfred vitez pl. R o C-m a n i t. Dražba praznuje zdaj 50-1 e t n i c o svojega obstoja. Poročilu o preteklem letu posnemamo; Tudi v tretjem vojnem letu so konjerejci svoj plemski materijal večinoma v dobiem stanju o^dižali, 220 državnim in 16 licenciranim žrebcem se je 12.735 kobil pripeljalo. Obžalovanja vredno je pomanjkanje krme. ki je nastopilo v jeseni 1916 po re\virironju mrve in ki je škodovila zlasti materinskim kobilam in najmlajšim žrebičkom. L"-cerciranja žrebcev so se izvršila v Gradcu, I.nunacliu, Wildotvu, Leibnitzu. Ptuju. Candorfu. Neudau, Miirrauscblagu, Neumarktu in Uezenu- Pri temu se je spoznalo primerne za deželno pleme 17 norijskih, 1 belgijskega, 1 oricnta'skega in 2 trabna žrebea. Od 1. 1915 k žrebcem pripeljanih kobil ostalo je 5653 nosečih in se je od teh 1. 1916 dognalo 4795 žrebet. Noriško pleme se v mrzlo-krvnem plemskem okolišu vedno bolj razširja. Družba je v razliki z vsemi drugimi družbami obdržala premiiranja kakor v mirnem času Izdalo se _;e za piemije v 20 krajih 24.000 kron. Število družbinih članov znaša 1660 Družba se je pričela tudi prav močno med kmetijskim prebivalstvom razvijati. Letni račun za 1915 kaže 45.561 K izdatkov. Podelilo se je potem sledeča odlikovanja: Srebrno medaljo so dobili gg. baron Vay (Konjice), vladini svetnik Janusche, Mihael Filipič (Ljutomer) in oberlajtnant Kneipp. Bronasto medaljo gg. Joh. Greimel (Irdning), Franc Lock'r (Gleisdorf), Kurt Domhofer (Hartberg), Jožef Greiner (FUrstcnfeld), Ivan KolariČ (Središče), Franc Rupnik (Konjice). Priznanjevalni diplom gg. Benedikt Bischof iMurau), joh. Groller (Kainachtal), Leopold Haar (Leibmtz). Jo*. Pctz (Hartberg), Dominik Rothkolh (Feld-bach), Joh. Scmlitscli in Leopold Karbas (Zg. Radgona), Franc Turnsak (Celje), Georg Maier (Kirchbach), Franc Lorber, Anton Žemljic in Matija KoroSec (Sv. Lenart slov. gor.), Maks Gradi (Šmarje pri Jelšah), Anton Pech-mann in Anton Kirchengast (Halbenrein) ter Joh. Tho-rian (Velenje). — Zborovalci so sklenili prositi namest-ništvo, i.a naj to pri poljedelskemu ministerstvu vpliva, da se vstavi nadaljna rekviriranja mrve. Tudi se naj pri poljedelskemu ministerstvu na to vpliva, da se ne bode teta 1917 več kmetijskih pridelkov odvzelo, nego leta 1916. Kajti vsled rekviriranja prestrašeno kmetijsko prebivalstvo bi drugače morda ne obdelalo toliko zemlje, kakor doslej. — S tem je končalo to zanimivo zborovanje, ki je pokazalo pomen in veljavo c, k. konjerejske družbe. Samomor saperja. V Ptuju se je saper Lenart W i e 1 a n t, 47-letni posestnik iz Eertnwega na Koroškem, najprve z nožem večkrat v vrat sunil, potem pa obesil. Vzrok samomora je iskati glasom govorjenja nesrečnežu pred smrtjo v službenih neprijetnostih. Celo zvonove kradejo tatovi. Naravnost neverjetno je, kaj vso se dandanes že krade. Zdaj celo cerkveni zvoni pred tatovi niso varni. Ko je te dni enkrat mežnar farne cerkve v S k a 1 i s u pri Velenju hotel zjutraj < dan zvoniti in je za vrv prijel, ostala mu je ta v roki. Šel je v prostor za zvonove in tam opazil, da manjka e n z v o n. Kako so i tatovi precej težki zvon iz stolpa spravili, brez da bi jih sosedi slišali, je prava uganka. ; Oddaja mrve in slame iz Štajerske. Poročali smo v zadnji številki, da so razni nemški poslanci pod vodstvom pl. P a u t z a kot zastopniki gospodarskih korpo-racij posredovali pri vladi, danaj se vstavi rekvizicijo mrve in slame iz Štajerske, ker je bila drugače naša domača živinoreja uničena. Posredovanje je imelo uspeh. Vlada je dne 2. t. telegrafično vstavila oddajo mrve iz Štajerske. Kakor se zdaj poroča, bila je pa to le provizorična odredba do trenutka k o n e č n e vladine odločitve. Ta konečna odločitev je padla dne 5. t. m. na pod predsedstvom vojnega ministra v. K r o-b a t i n so vršeči seji udeleženih ministerij in zastopnikov armade. Sklep te seje je bil, da vlada nadaljne dobave mrve in slame iz Štajerske ne more popolnoma pretrgati; pač pa je množino za oddajo določene mrve in slame znatno znižala. Dobave mrve in slame na Štajerskem bodejo torej — v znatno znižani množini — na ta način zopet pričele, da se bode dobavni čas do nove žetve na ostalih 5 mesecev razširilo. Zadnji obrok je oddati julija, kar prinese pri mrvi dobiček, da se zamoro pri julijski dobavi že mrvo nove žetve porabiti. Razdelitev dobave se bode vršila po razmerah v posameznih pokrajinah dežele. V ta namen bode namestnija sklicala v kratkem posvetovanje. Tako telegrafično začasno vstavljenje dobav, kakor tudi mu hitra sledeča konečna odločitev vlade, ki so po možnosti ozira na želje, dežele, zahvaliti je pomoči našega c e s a r j a. Zadali telegrami. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 7. marca. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Ob tirolski vzhodni fronti vršili so se v večih oddelkih boji z ugodnim izidom za naše orožje. En sovražni oddelek, ki je šel proti našim postojankam ob izlivu potoka Maso, bil je prepoden. Dva ponočna napada Italijanov na našo Costabella-postojanko izjalovila sta se na trdnem odporu naših čet. En sovražni napadalni poskus proti Konte Siefuse je razbil že v našem zatvornem ognju. Ta-mošnja razstrelba, ki je veljala našim postojankam, je le italijanske poškodovala. Namestnik generalStabnega šefa pl. Hofer, trni. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 7. marca (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Ob Scar p i, na obeh straneh od A n c r e in S o m m e, v C h a m p a g n i in na vzhodnem bregu M a a s e vladalo je včeraj živahno artilj erij sko delovanje. Večkrat prišlo je tudi do bojev poizvedovalnih oddelkov s posadko jarkov. Zvečer napadli so Francozi ob sevemo-vzhodni fronti od V e r d u n a naše bližnje postojanke ob gozdu Courieres; bili so z ognjem zavrnjeni. — Jasno vreme olajšalo je letalcem izpolnitev njih naloge. V mnogoštevilnih zračnih bojih bilo je 15 sovražnih letal sestreljenih. Mi smo izgubili vsled sovražnega učinka eno letalo. Vzhodno bojiSČe. Med Vzhodnim morjem in Črnim morjem je pri opešajočemu mrazu v posameznih oddelkih ogenj živahnejši postal. Delovanje infanterije je postalo še neznatno. Makedonska fronta. Med V a r-darjem in jezerom Doiran in v dolini S t r u m e odbile so naše spi-ednje straže sunke angleških kompanij. Prvi generalkvartirmojster L ud endorff. Zopetni uspehi v Srednjem morju. W.-B. Berlin, 7. marca. V Srednj morju je bilo potopljenih: 8 parnikov i ladij na jadre s skupno nad 40.000 to m i, med njimi dne 19. februarja en tej naloženi transportni parnik od okroglo ton pri Porto d' Anzio, dne 20. februfl norveški parnik ,.Doravore:' (2760 ton gom od Genovo v London, dne 22. fobru. 4 italijanske ladje na jadre s premogo živili v Italijo, dne 24. februarja južno Krete neki s 15 cm-topovi oboroženi, o biških parnikov zavarovani transportni pa] od okoli 8000 ton in grški parnik „Micu)l (2918 ton) z bombažem v Anglijo, dne februarja oboroženi angleški parnik „ Farquher" (5858 ton) z bombažem, čajemj juto v Anglijo, dne 27. februarja oboroa angleški parnik „Brodmore" (4071 ton zmrznjenim mesom v Anglijo. Vjelo 9 enega kapitana in dva mašinista. Šef admiralnega štaba mornaric radec st, 7 28. I Wei K Ba; ligen : tO 11 le Fir dlicli Pred usodepolnimi dogodki. „Kolnisohe Zcitung" poroča: Posebni u pastirski odlok kardinala H a r t m a nF")«^ opozarja na to, da stojimo pred uC^tcija depolnimi vojnimi dogodki, kif dejo o bodočnosti naše domovine odločili, k r tega vzroka odredil je kardinal Hartmannpi nedeljo, dne 18. marca za vso diecezo mo veni dan. Svrbež, kraste, pege so bolesti, proti katerim se ti | sredstva preporočuje. Resnica je, da se kožno trast „Paratol"| I več hvali. Veliki lončič za 3 krone po povzetju (ali ako se dl naprej pošlje); more se naročiti v lekarni M. Klein v BudimpB VI—20, NagymezO n. 8. (£cš Les pravega kostanff in 'n< borovo skorjo ^Pl. kupuje Alex. Rosenberg, Gradec, Annenstr. Žrebček lahka vrsta, 2-leten rujav, se izmenja za dobrega konja, za vožnjo. Vprašati pri vdovi Maria Veršič, Breg pri Ptuju. 77 Malo ta za z dobro šolsko izobrazbo sprejme takoj mehanična delavnica Hans Spruschina, Ptuj, Farbergasse št. 3. 83 Fotografije (Portrat) kot znamke se (marke liki znamkam na pismih), in iio|>tsiiiee s sliko iz-duluje po isii.i posLmi foto-• grafiji po cen* 0t.tt» NeuntuRii, j Prag, Karolinental, štev. 130. j Ceniki s.i pobijejo, na zahte-! vanju Drezplačno in franko. se kupi. Ponudbe | „Weingarten"naupJ vo tega lista. Viničar se sprejme za Ber thai pri Mari: »i Vprašati je v Hi boru Burgplatz Nr.j Najlepši spomin j Dobite kot reki sliko v življenski kOSti, zvesto po ravi, fina izvršitev I vsaki vposlani foj grafiji za K 6-pastelnih barval lor. K 10—. Kuni atelier „Helios", Duif 20. Bez., Dresdn strasse 124. Na živcih slabotni ljudje. Skoro nobene bolezni ni, ki bi zmanjšala bolj življensko veselje- in življensko moč, pa tudi skoro nobene, za katero je tako s gurno pomoč in zdravljenje pripravljeno, kakor pri slabosti živcev. Zdravljenje pa se more le pridobiti, ako se uči razumeti bolezen v svojem bivstvu. Neznanje je krivo, da se ravno na tem polju premnogo mazastva pojavlja in dosega navidezne uspehe namesto zmage. Pravilno ravnanje gWde živčne bolezni z vsemi svojimi različnimi bolezenskimi oblikami je naloga, o kateri govori že 50 let sem praktični, izkušeni prijatelj človeštva v zanimivi razpravi na poljudni način. Zahtevajte to podučno razpravo, ne stane nobenega vinarja, in Vam bo pokazala, kako se zamore zopet resnično življensko veselje 84 vživati. Pišite takoj karto. — Naslov: E. Pasternack, Berlin S. O. Michaelkirchplatz 13., Abt. 473. ■ 7 - be pa Nr. 28. februar. 1917 : 72, 20, 48, 52, 86. 7. marca 1917: 88, 10, IB, 21, 17. Ljudska kopelj mestnega kopališča t Ptuju. ^ Čai za kopanjsi ob delmrnikih o* 19.1 ure de 9 ure popoldna fbiagage* >» *»d | jlž do 1. ure uprta), l praznikih od 11 do 19 iitdeljab ta WL ur* iop3-dn» BK^k kopelj z »roftm. /.rakom, uaro *!) ] Brau^bad" t gubi, rt *70 500 K Belohnung. _i 28. Februar abends wurde am Marburger Bahnhofe oder auf lahin einc dreiteilige braunledcrne Bricftaschc mit ca O K Bargeld, ca 3000 K noch nidit iaMiyen Kupmis, 2 a. 5 K und K Slempeln, einem Reisopali fClr Bezirksrichter Dr. 'jstOMner und einem weifien Haarkamme verlorcn. — Der red- Jht Finder erhalt 500 K Belohnung, ebenso derjenige, der den iredichen Finder zur Anzeige brini;:. — MiUcilungen an Stadtral b)s SicIicrheils-BehOrde Marburg a. Drau zu richten, 500 K nagrade. I 28. lebruarja zvečer se je na mariborskem kolodvoru ali na »tt Ija izgubilo tridelno rnjavo-usnjato denarnico z okroglo 50 K ^vega denarja, okoli 3000 K še ne zapadlih kuponov, dvema Jkoma po 3 K in nekaj kolekov no I K, s polnim listom za fajnpga sodnika dra. GstOttner in belim glavnikom. Pošleni Jditdj dobi 500 K nagrade, islotoliko pa tisti, ki bi nepoštenega fldittlja naznanil, — Naznanila je nasloviti na mestni svet kot varstveno oblast v M a r i boru. [ftaŠBVaiCI napačnih vesti pripovedujejo, da Lvsoform ni dobiti. Prosimo svoje kupce, naj ne verujejo takim vestem. Nekaj izven-tournih naročb se je — da se prepreči zbiranje zalog v škodo občinstva — omejilo, ali Lvsoform je, bode in se mora vedno dobiti in mora biti v vsaki hiši na razpolago. Ena 100 gr zelena originalna steklenica stane K 1"80 Pfefferminzlyso-form desinfekcijska ustna voda. Ena 100 gr originalna opal-steklenica K 250. Se dobi v vsaki apoteki in drožeriji. [Dr. Keleti & Muranvi, kemična fabrika, Ujpest. Sli Svrbež, kraste, pege, svrafo odstranjuje na j sigurne je najbolje preskušena kožna mast Paratol Mnogo zahvalnic in priznanja za dobroto in pouzda-nost. Ne umaie — brez duha je, vsled lega se more i po dnevu rabili. Veliki lončič 3 krone, dvojni I veliki lončič 5 K 50 h po povzelju ; li ako se denar naprej pošlje. PARATOL-prašek čuva občutljivo kožo. Skallja 2 K 50 h po povzelju ali ako se denar naprej pošlje. Oba preparata se moreta naročiti od glavnega skladišča: M. Klein, lekarnar v Budimpešti, VI-20, Nagymezfl u. 8. Pazite na natančno adreso! 87 75.000 nr!!! Vsled vojne sem prisiljen, da 75.000 kosov imi-tiraoo srebrnih ur z izbornim 36-urnim anker-remontoar-kolesjem, tekočem v rubinskem kamenju, prodam po smešni ceni I kos K 10'—, 2 kosa K 19-50, 6 kosov K 57-50, 12 kosov K 103;-. - 4 leta Ssmene garancije. Izmenjava dovoljena brez rizike ali denar nazaj. azpošiljalev po pozeljn. Uhren-Zentrale Simon I.ustig, Neu-Sandez Nr. 50. 88 Pošten viničar za dobro gorico, ki leži 20 minut od Loč, kateri lahko dve svoji ali gospodarjevi kravi in svinje redi, se takoj sprejme pri g. Mihaelu Essich, posestnik pri Sv. Duhu v Ločah. Viničar naj ima 2, 3 ali 4 delavske moči, ki si lahko obilo denarja tamkaj po domačem delu zaslužijo. Ponudbe osebno ali pismeno naj se takoj predložijo, da se lahko setev oskrbi. 89 s porabo podstrešja in kleti se odda v najem. na družino brez otrok. JHfl*" Ena soba $t9| v bližini mesta se odda v najem na starejšega gospoda. Vprašanja na gosp. Guido Winkler, „Eichhof" pri Ptuju. 9i 85 Lrmadne ure na napestnik. natančno regulirane in repasirane. — Nikcl ali jeklo K 25'—, 30"— ali 35'—. Z radium svetilom K 30'—, 35'- , 40—. Srebrne ure na napestnik (Ziigarmbanduhren) K 50, 60. 3 leta pisemske garancije. Rszpo'siljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrika ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferant Brux Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 Majerski najmanje 3 do 4 delavskih modi, ?.a večjo posestvo v bližini Maribora se iščejo za Čimprejšnji vstop. — Plača K 60*— na mesec, drva, mlečni deputat, dva orala polja. Ponudbe na Simon Hutter Sohn _________Ptttj.__________90 Kdo hoče kmetskemu ljudstvu podpore trgati? Na adreso deželne ga odbornika dra. V e r s t o v š e k a. Hujskanja je vedno podla; ali hujskanja v vojnem času je navadni zločin. Kajti v vojni treba bi bilo složnosti in poštenega skupnega delovanja. Gotovi ljudje tega ne razumejo. Oni so tako zagrizeni v svoje politične ideje, da jim je čisti patriotizem, nesebična domovinska ljubezen deveta briga. Ti ljudje so javni škodljivci in delo njihovo ni druzega, nego zahrbtno zastrupljenje v vojni itak hudo trpečega prebivalstva. Pa kaj bi popisavali te ljudi; kogar duše | niti sedanja velikanska nevarnost domovine ni mogla spremeniti, ta je nepoboljšljiv. Ljudstvo pa dandanes hujskače itak dobro pozna . . . Govoriti hočemo danes še enkrat o slučaju, ki je v tem oziru naravnost tipičen in značilen. Znani lažnik „Slov. Gospodar" in njegova ednakovredna sestrica „Straža" sta | namreč pred kratkim pričela veliko gonjo proti ptujskemu okrajnemu zastopu, češ, da ta hoče kmeticam na deželi podpore za pod orožje odišle može in sinove odvzeti. Slo se je ljudem okoli moriborskih listov edino zato, da bi med priprostim ljudstvom kolikor .mogoče očrnili vzorno delujoči ptujski okrajni zastop z njegovim neumornim načelnikom g. Ornigom, ter da bi sejali nezadovoljnost med itak v vojni hudo prizadete kmetske žene. Šlo se jim jo torej za navadno hujska-rijo, ki smo jo sicer pri ljudeh te vrste, ki so se svoj čas bratili z Grafenauerji in Hribarji, navajeni. „Štajerc" je takoj odločno nastopil proti tej lumpariji in razjasnil izobraženemu prebivalstvu celo zadevo. Na ta odgovor objavila je „Straža" repliko, v kateri je ponatisnila kosce iz neke vloge ptujskega okrajnega zastopa na štajerski deželni odbor. Tako se je „spiritus sanetus" cele te hujskarije sam odkril in javnosti izdal. Vi) gospod deželni odbornik in c. k. pro- fesor dr. V e r s t o v š e k, Vi ste povzročili to hujskarijo! V deželnem odboru štajerskem sedi namreč, baje kot zastopnik slovenskega ljudstva, v resnici pa le kot zastopnik slovenske-kleri-kalne stranke, ki se je svoj čas strastno za Srbe potegovala, omenjeni profesor dr. Ver-s t o v š e k. Mož je nasi javnosti do sitega znan; znan od tistega časa, ko je pisatelj Vekoslav Spindler objavil pisma profesorja dr. Verstovšeka, v katerih je ta psoval in blatil klerikalno stranko, v katero jo potem vstopil in od katere milosti so vsi njegovi mandati odvisni. Ta dr. V e r s t o v š e k je torej kot deželni odbornik izvedel o neki vlogi ptujskega okrajnega zastopa, on jo je prepisal, postal reporter „Straže" in »Gospodarja", ki sta potem na znani zvijačni na6in celo zadevo v javnost spravila. To ste Vi storili, g. deželni odbornik in c. k. profesor dr. Verstovšek! Ne vemo, ali jo častno, da edini slovenski odbornik dežele služi revolverskim listom kot reporter. Ne vemo, ali je lepo, da se iz bržkone zaupne seje deželnega odbora, o kateri ne prinaša noben drugi list poročila, ker so ostali odborniki v tem oziru jako rezervirani, vtihotaplja v zakotne liste našemljene vesti v svrho hujskarije. Sodbo o temu pripustimo deželnemu odboru štajerskemu in javnosti sploh, tisti javnosti namreč, ki je tudi za poštenje v politiki. Vas, g. deželni odbornik in c. k. profesor dr. Verstovšek pa vprašamo javno: Zakaj niste objavili vso tisto vlogo ptujskega okrajnega zastopa, ki ste jo v deželnem odboru kot reporter mariborskih lističev natihom prepisali, v časopisih? Zakaj niste povedali, da vsebuje dotična vloga večinoma zahteve, da naj se zvišajo cene kmetskih pridelkov in druge zgolj kmetijskim interesom služeče stvari ? Zakaj niste povedali, dajo dotična vloga bila sklenjena na plenarni soji okrajnega zastopa in da so zanjo vsi slovenski člani, torej Vaši pristaši, glasovali ? G. deželni odbornik in C. k. profesor dr. Verstovšek, vsega tega Vi niste povedali in niste hoteli povedati. Kajti šlo se Vam ni zato, dognati resnico in zavzeti se za gospodarske koristi kmetijskega ljudstva. Slo so je „Straži" in ,,Gospodarju", ki ste jih Vi informirali, edino zato, da bi se kmetske žene našuntalo proti ptujskemu okrajnemu zastopu . . . Da se vso to brezvestno igro odkrije, hočemo pa še nekaj povedati: Dne 13. februarja 1917 je bila seja centralnega odbora c. k. kmetijske družbe za Štajersko. Na tej seji so govorili glasom uradnega poročila razni govorniki o težavah krnetskega stanu v sedanjem času, o primanjkanju umetnih gnojil in o pomanjkanju delavcev. Eden govornikov je m. dr. dejal, da povzročajo po dp ore mnogo slabega. Mnogo delavk je vsled njih za kmetijsko delo, zlasti za vinogradništvo izgubljenih, ker zamorejo z njim dovoljenimi podporami živeti, tako da mislijo, da jim zdaj ni treba več delati. Sprejel se je potem sledeči predlog: „Centralni odbor se pooblašča, da naj pri c. kr. namestniji prosi, da se tam napravi odredbe, s katerim se „taborharicam", ki so pi-eje na delo hodile, ki zdaj vsled njim dovoljenim podporam nočejo več delati, to podporo zniža ali pa odtegne." In potem čitamo v u r a d n e m protokolu te seje sledeče: „V istem zmislu je govoril centralni odbornik dr. Verstovšek". Kaj pravite k temu, g. deželni odbornik in c. k. profesor dr. Verstovšek? Vi torej, ki ste izročili podatke „Straži" in „Gospodarju", da sta ta lista pričela zvijačno in neopravičeno gonjo zoper ptujski okrajni zastop, češ, da hoče ta podpore na deželi odpraviti, Vi sami, g. dr. Verstovšek ste govorili za odpravo podpor na deželi! VI in Vaša stranka hočete torej podporo odpraviti! G. dr. Verstovšek, poglejte v zrcalo in videli bodete — sodite sami, koga in kaj! po 6-- SLAWI -,10— kron se dobijo v isslogi „St»|erc' TSCH & HELLEB^0: trgovina v Ptuiu. močan in zdrav, so takoj sprejme pri Sfosp. Johan Turtschitsch, pekovskem mojstru, Gosling bel firaz. ."4 Brata Slawitsch v Ptuju Floiianiflalz in Ungartorgasse priporoča izvrstno šivalne stroje (Xiihmascliinei.) po sledeči ceni: Singer A ročna mašina K 1^0-— Singer A.......K 120 — DUrkopp-Singer .... K 150-— DUrkopp-RingschifT za ši- vil.e......K 200 — Diirkopp-Zcnlralbobbin za gfrHie . . . K 200— Durkopp-RingschiiT za krojače .... K 250 — Dilrkopp-Zentralbobbin mit versenkbsrem Oberteil, Luxusausstattun g...............K 250 — Durkopp-Zylinder-Elastik za čcvliarje.........K 260— Minerva A.........."...........K 200'- Minerva C za krojače in čevljarje..........K 240 — Howe C za krojače in čevljarje............K 150'— Deli (Bestandteile) z-a vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod. — Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, Ker solidnost je le tistimznana, kater! imajo oiasine od nss. Cenik brezplačno. 403 Dobri aparati za briti in lase striči l-a britev iz srebrnega jekla K 3*50. 4—, 6—, zaniklana K H-—, 6—, znamka „n-rfekt" s 6 klicami K16—, 20-—, rezervne klinje 1 tucat K 6—. l-a stroji za lase striči K 11*—,12'—. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po c. in kr. dvornem life-rantu Hanns Konrad, eksportna in razpošiljalna hiša Briix št. 1741 .Češko).' 51 Priporočljiva domaČa sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčaoje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. Tekočina za prša in pljuče, stekl. 160 K, vel. stekl. 2-40 K proti kašiju, težki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 via — Čaj proti gihtu 1-50 K. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 "50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1-50 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 160. — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 150. Razpošiljatev L. Herbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. v» Pridni kovaški pomočnik ter krepki 81 učenec se takoj sprejmeta pri Francu Westermayer. izk. podkovski in vozni kovač, Celje, Spitalg. 20, 100 litrov domače pijače Osvežujoče, slastne in zelo gaseče si lahko vsado sam napravi i majhnimi stroški. V zalogi so: ananas, jabolčnik, grenadinec, malinovec, mu-škatni hruševec, poprovi melovec, pomaran-čevec, prvenčevec, višnjevec. Neuspeh izključen. --------------------Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma ali zganja. Sestavine z natančnim navodilom stanejo K 12 — franko po povzetju. Za ekonomije, tvomice, večja gospodarstva, delavnice itd., neprecenljive vrednosti, ker to delavca sveži in ne opijani in njegova delazmožnost nič ne trpi. 433 Jan. Grollch, Engel-Drogerie Brno 636, Moravsko. trgovska posred. družba z o. z. s trgovskim prometnim listom „HAVEG" strokovni list za ves realitetni promet Dunaj I., Giselastrafie 5. Naslov za brzoiavc: Haveg, Dunaj. — Telefon interurban 8275. preskrbi nakup in razpredajo realitel in obrlnii vsako vrsto, oddajo v Dajem, doiožništva, hipotekama posojila, prevzema komisijske zaloge blpga in zastopstva dobrih industrij itd. Brezplačna pojasnila. Poskusne Številko in prošpikti zastonj. Največja sigurnost. Prima reference. Lastniki realitet in posestev, ki hočejo svoj objekt kjerkoli v monarhiji prodati, naj zahtevajo brezplačni obisk našega stalnega zastopnika. 41 iig isjsi i Pozor! Trgovci in zasebniki pozor 1 i Kdor ima staic korespondence iz let 1840 do 1880? • Plačam za stara pisma, račune, pisemske kuverte, do- , pisnice, zalepke in ovitke časnikov (z na njimi nahaja- j jočimi se znamkami) ter za proste znamke iz teh let in • iz vojnega časa, kakor tudi za VOjnO-pOŠtne, okupa- i cijske in druge znamke najvišje cene. Ponudbe pod „Zahle sofort baar aus" na Rudolf GaJsser, posredovalnica oznanil v Mariboru. 68 Nsročni' »trijo : ■ 5 kron t kron Veto; za za celo za drugi računi r s podplati iz trdega les fc™ zgornji deli iz krepkega govejega precepijen itbse™l US"ia: Urednts- cm 18-21 22—24 25—27 2S-30 31WHvo par K12- 14- 17 - 19- 2V- ""^ zgornji deli iz trakov kravjega usnja! ______ par K14— 16- 19- 21- 2H zgornji deli iz za vodo nepredornih črnih jadfj ploh: par K 6— 7— 8— 850 Pri naročilih zadostuje navedba dolj čevelj v centimetrih. Razpošiljatev po povq Prekupčevalci popust. Išče se zast Avtomatični lovilec za podgane K 5*80, za miši K 4*^, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za ščurke »Rapid", tisoče ščurkov v eni noči a K 3*70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Export-haus Tlntner, Wien, III., Neulinggasse Nr. 26/P. 38 Dunaj V., Ziegelofengasse 74. 2Lehrlinge streng solid, mit guter Sclmlbildimg, werden aufgonommen bei Briider Slawitsch, Kaufleute in Pettau. 5* službe, učence, stan« Tanja in posestya ▼ Ptuju uvršaje aw vrete posredovanja sajhitreje. I^mfo^« is pejuaik v ms'mi stražnici (roti Mlinarji pozor! Domače platno za olje delati se dobi pri Siawitsch&Heiler trgovina Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk: W. Blanke v Pti 75