—   72   —
Iz sodno-zdravniške prakse.
Piše med. dr. Fran Zupane. (Dalje.)
Poškodbe v ožjem pomenu.
Pri poškodbah v ožjem pomenu ima sodni zdravnik nalog, da določi orodje, s katerim je bila poškodba storjena, in da vrhu tega poškodbo označi po smislu kazenskega zakona, oziroma kazenskega postopnika.
A. Določitev orodja, s katerim je bila poškodba
storjena.
Z ozirom na kakovost orodja razločujemo poškodbe pro-vzročene:
I.) s topim ali toporobatim orodjem, II.) z rezalnim orodjem (ureznine^) in mahnine^), III.) z bodečim orodjem (ubodline') in IV.) s strelnim orodjem (streline*).
*) Budvvinski: Erkenntnisse des k. k. Verwaltungsgerichtshofes, Nr. 20, 2506, 2047.
') Schnittivunde-^) Hiebicunde. 3) Stichtounde. Schussiounde.
—   73   —
T-
») Hautabschiirfungen, Excoriationm. '-) Blutunterlaufung.
Ouetschtiunde. *) Centralnervensystem. 5) Continuitm. •) tangentidl. ') Epidermis. 8) Lederhaut.
») Oeffmmg oder Mundung der Athmungsorgane. 1») Luftrohre. ") Capillargefdsse. ") Jibrinos, faserstofPialtig. >») Exsud(U.
Topo ali toporobato orodje pride največkrat v poštev. Poškodbe, katere tako orodje provzroči, so: a) kožne odrtine (ogu-line)i), &J krvne podplutbe^), c) zmečkanines), c?) pre-tresenje osrednjega živčevja*), e) raztrganje in premestitev drobja, f) ločitev kostne sklopnine*^) in premestitev lege kosti, g) razdrobljenje in odločenje celih udov.
d) Kožne odrtine, odrape ali oguline nastanejo, ako topo ah toporobato orodje dotikalno«) vpliva na kožo; pri tem se pokožica') odere in tako spodaj ležeča usnjasta koža«) razgali.
Le-te odrtine nimajo skoraj nikakega pomena v kirurgiji, tem večje važnosti so pa v sodno-zdravniškem oziru, ker ravno pokažejo mesto, na katero je vplivala sila. Dostikrat se nahajajo nad krvnimi podplutbami ali težko poškodbo, dostikrat tudi na krajih ali robovih ran, prizadetih s topim ali toporobatim orodjem.
Prevažen pomen zadobe odrtine tedaj, ako se nahajajo v obližji ustja dih a P) in njihovih potov, osobito če so podobne vtisku od nohtov aU konopca. Ako bi se našli na mrliči na sprednjem delu vratu v obližji dušnika") ali sapnika polukrožni vtiski od nohtov ali take odrtine, ne bode po največ težko takoj odločno izreči se o načinu smrti; še tako neznatne odrtine na rokah smatrati je treba večinoma kot posledice poskušene obrambe.
Odrtine, katere navadno samo iz početka iz vlasožilic") krvave, prevlečejo se kmalu s plastjo vlaknastega^^) izcedka"), ki se na zraku v kratkem v krasto posuši.   Ker se vlasožilice -usnjaste kože najprvo po smrti skrčijo, razumno je, daje krvavenje iz teh žilic mnogo neznatnejše, ako je odrtina nastala že po smrti.
—   74   —
1) lederartig vertrocknet. *) TJnterhautzellgeicehe. *) Geitebe. *) Gefdsssystem.
Vet-hartung, atheromatose Entartung.
Gefdssreichthum. ') Vetie und Arterie. ') Geirebe, tudi Zellgeicebe. ») Kopfhaut
Bindegeicebe.
") galea aponettrotica, Sehnenhaube des Schfidels, suliožilni del mišice oglavnice.
>') Beinhaiit.
Takoj po smrti so take odrtine kakor na živem truplu vlažne. Na zraku se pa v kratkem usnja sto (kakor usnje) posušei), tako da ni mogoče po barvi in zunanji podobi razločiti, ali so nastale po smrti ali pred smrtjo. Treba je torej v takih slučajih v kožo in v mečje vrezati, da se vidi, ali se nahaja podpluta kri v mezdri^),
b) Tako pridemo do krvnih podpluteb, katere so pomenljive, 7.) ker značijo mesto, na katero je sila vplivala in |i), ker razjasne, kakor gori omenjeno, večkrat važno vprašanje o času storjene poškodbe (ali na živem ali mrtvem truplu).
Krvne podplutbe nastanejo posebno lahko na mestih, katera imajo trdno podlogo ali pa tedaj, kadar se je rahloba po sunku ali udarcu prizadetih tkanin s) povekšala bila vsled prejšnje bolezni. Tako je znano, da na glavi posebno lahko nastanejo podplutbe; tako vemo, da pri otrocih dostikrat vsled neznatnih udarcev neprimerno večje buške (rogovi) naraščajo nego pri odraslih. Istotako provzročijo pri starih ljudeh, pri katerih je žilje*) vsled utrdbe*^) krhko, neznatne zunanje sile obširne podplutbe.
Razume se ob sebi, da je razširjenje krvne podplutbe odvisno tudi od žilo vit o s ti'i) prizadetega mesta, dalje tudi od tega, je li bila žila privodnica ah odvodnica') prizadeta, in splošno tudi od kakovosti prizadetega pletiva«), ako je namreč rahel ali bolj gost pletež.
Podplutbe v p o glav ni koži-') so navadno mnogo manj razširjene, nego one v rahli spoje vini") med poglavno suho-žilko") in pokostnico ^2); istotako je razumno dostikrat ne-
—   75   —
') Hodensack -- Hode, modo (gen. moda), cum testiculis.
2) labia pudenda, Schamlippen.
') Fleck — Streifen, proga.
*) BlutkSrperchen.
') amorph.
") Farhstoff.
') Durchschnitt, DurchschnittsjUiche.
8) gei-onnen.
*) transsudiert. ") hlutiggefdrU. ") Blutserum, krvna siratka. '^) Leichenhijpostase. '') imhibiert.
primerno razširjenje podpluteb v trepalnicah, v modniku^) in v sramnih sklopnicah^).
Iz početka se kažejo podplutbe na koži kot omejene, zamo-drele ah modrordeče pege O, katere, če niso posebno razširjene, v kratkem postanejo modrosivkaste, potem zelene, slednjič žolte ter potem celo izginejo.
Prememba barve je posledica razpada krvnih telesec*) v deloma brezlično^), rjavkasto in zelenkasto, deloma kristali-nično barvilo«).
Kakor sem že omenil, imajo podplutbe za sodnega zdravnika zaradi tega poseben pomen, ker mu omogočijo odločno odgovoriti na vprašanje, je li poškodba nastala na živem ali stoprav na mrtvem truplu. V prvem slučaji našla se bode vedno na prerezu') rahlo sesedena«) v obližje izstopivša kri, drugače pa navadno samo precej ena") krvasta") (rdečkasta, krvna) si-ratka").
Ker se podplutbe lahko zamenjajo s krvno usedo pri mrličihi^) ali pa s pegami, nastalimi vsled nasrkane^-') krvi, treba je neobhodno v dvomnih slučajih vrezati v mečje.
c) Zmečkanine. Kakovost rane, nastale s topim ali toporobatim orodjem, odvisna je od meri, v kateri je orodje zadelo dotično površino. Ako je orodje zadelo površino v navpični meri, nastanejo zmečkane rane (zmečkanine). Tu je mogoče, da je orodje v istini kožo prebilo, mogoče pa tudi, da se je vsled hipnega udarca koža sama raztrgala v gotovi meri. Če je pa bilo dotično mesto trupla zadeto od strani ali pa, da je orodje raz
—   76   —
') Lappenuunde.
') unterivuhlt, unterminiert
') Unterschenkel.
*) Schienbein.
Risstvunde. ^) Balkenuerk. ') Weichtheile. ') auffrischen. «) granulieren. '«) Narhe.
constrini)ierend. 1^) falsche Narbe, Cheloides,
površje zdrsnilo, nastanejo raztrgane, klapaste (cunjaste) rane^).
Obtolčene (zmečkane, strte) rane in ravno tako raztrgane lahko je spoznati po nepravilni obliki, po zmečka,nih (obtolčenih, strtih, vtisnenih), navadno zelo izpodmletih^), nazobčkanih robovih, kateri so večkrat več ali manj podpluti s krvjo; kakor so robovi, zmečkano je tudi dno (temelj) takih ran. Na mestih, koder je koža zelo napeta ali kjer je trdna podloga, pripeti se lahko, da tudi udarec z bolj tankim, topim orodjem (n. pr. s palico) provzroči rano, katere na prvi hip ni razločiti od rane, prizadete z rezalnim ali sploh ostrim orodjem. Le-te rane nahajajo se posebno na glavi in potem na goleni =>) nad golenico*), torej sploh na mestih s trdno podlogo. Razloček teh ran (raz-poklin'^) od vreznin in sploh od ran, provzročenih z rezljivim orodjem je ta, da se zadnje vedno bolj zožujejo proti globini, da je dno gladko, kar pač nikdar ni pri razpoklinah. Tu je dno zmečkano, in skoraj vedno je najti v globočini rane g red je") neraztrganega mečja'), osobito žilic, katere vsled izredne prožnosti prestanejo udarec in tako liki brv spajajo spodnje robove rane. Vedno so tudi uprav robovi rane vsaj nekoliko odrgneni ob skrajnjem robu, in njih obližje je s krvjo podpluto.
Raztrgane in obtolčene rane ozdrave le redko kdaj, ne da bi se gnojile; navadno se rana zamladi"), zrni") in stoprv potem obraste. Take brazgotine, obrasleki ah obrunki") so navadno nepravilni, zvlačni") in na podlogo priraščeni, dostikrat nastane potem takozvana narastica^^). Vzrok tej nepravilnosti je ta, ker pri razširjenih zmečkaninah vsaj robovi rane
—   77   —
') hrandig, gangrenos, snetljiv; Brand, gnili prisad, smetljaj; filulnishrand, septische Gaugrau, gnilež; trockener Brand, trohljež; jauchigev Brand, grizlica fphagedaena); Brand, mortificatio, smetljičavost.
'¦') BissHunde.
') Riichenmark, Rilchgral, hrbtenica. *) blutreich. ") MHz.
aufgeschuollen. ') Leibschaden, vred. «) Bauchfell.
») Leistenbruch, Leiste, dimlje- Lel>tengegend, dimlje pl ; Leistendriisen-geschirulst, otok žlez v dimljah; eingeklemmter Leistenhr., zadrgnena dimeljna kila; Leistenhand, dimeljna vez; Leistencanal, dim. prehod ali cev; I.eistenring, dimeljni krožeč.
»«) Schenkelbruch.
") Nabelbruch.
večkrat postanejo snet Ijavi^) (smetljavi) in večkrat se tudi prisade.
Zmečkaninam prištevamo tudi ugriznine^), katerih robovi so itak podpluti in kažejo vtiske zob, da je iz teli vtiskov samih spoznati na prvi hip, kako je nastala poškodba.
d) Pretrese nje osrednjega živčevja, to je možjanov in hrbtenjače s), razmotravalo se bode pozneje, kadar bodemo govorili o posameznih telesnih delih.
e) Raztrganje drobovja morejo provzročiti navadno samo hipoma vplivajoče, izredno velike sile. Jetra, kot zelo velik, krhek in krvnat*) ustroj, raztrgajo ali vsaj natrgajo se največkrat. Zelo krhka je tudi slez ena'^) (vranica) in tudi ta raztrga se zelo lahko, posebno, ako je vsled mrzlice, legarja ali akutnih (hudih) nalezljivih bolezni zelo nabreknena''), treba včasi le malo moči, in raztrga se. Čreva redko kedaj počijo, ker so zelo prožna. Drugače je pri kilavih ljudeh, osobito ako je kila') zadrgnena ali vsaj tako stisnena, da se čreva ne morejo udarcu umakniti v trebušno duplino; tu zadostuje neznaten sunek, da čreva razpočijo, in za tem navadno nastane smrtno nevarno vnetje trebušne mre-nice^).
Kila se imenuje vsak izstop črev po naravno že pripravljenih prehodih, in razločujemo navadno: kilo v dimljah^) (dimeljno kilo), kilo v bedru") (bedrno kilo) in kilo v popku") (popkovno kilo). Prva in zadnja more dostikrat zadobiti ogromno
—   78   —
velikost, tako da večina črev izstopi v modnik ali sramne sklop-nice, oziroma pod zelo raztegneno kožo nad popkom. Natrgani žlezasti ustroji se večkrat tudi zacelijo, in to velja osobito o malih zaderah na površji jeter.
Omeniti je še, da mnogokrat nastanejo ogromne zmečkanine notranjih ustrojev, ne da bi se na koži našle najmanjše posledice vplivajoče sile. (Dalje prihodnjič.)