Razne stvari. Iz domnčlk krajer, Romanje mladeničev in mož k Mariji na Brezjah. Mladeniči in možje, oglasite se za vozne liste pri svojih čč. gg. duSnih pastirjih vsaj do 24. junija t. 1. čč. gg. duSne pastirje pa prosim, naj mi blagovolijo do 26. junija t. L število udeležencev naznaniti. Le ako se oglasi gotovo Stevilo, se bo mogel poseben vlak pripraviti. Pri čč. gg. duSnih pastirjih se bodo dobivali in plačevali vozni listki. Cene in vozni red objavijo časniki. Kdor si sam naroči vozni listek, naj poSlje naprej voznino, dodene Se pa 10 vin. poštnine. Ako se oglasi premalo Stevilo, se vozimo dne 3. julija z osebnim vlakom, ki gre okoli polnoči iz Maribora. Možje in mladeniči na noge, da bodcte častno zastopani pri vseslcvenskam shodu na Brezjtih! — Martin M e d v e d, župnik. Imenovanja v flnančni službi. Davčni oficijal Fr. T o p 1 a k je postal davkar, davčni oficijal Rudolf Sigl pa dav(5ni kontrolor. Davčna oficijala sta postala pristava Franc S t a d 1 e r in Jak. B 1 a ž o n. Davčni pristav Rudoll V i v o d je postal davčni kontrolor. Praktikanta Karol M r a z in Vinc. L a u k o sta imenovana za davčna pristava. Mariborske novice. NaSe mesto ni veliko pa vendar se pripeti v njem toliko tatvin kakor v malokaterem velikem mestu. Minolo nedeljo je ukradel neki ključavničar Gregura v gostilni pri »Crnem orlu« igralcu iz cirkusa Husseinu različnih stvari v vrednosti 194 kron in v pondeljek je pa izginilo zdravniku dr. Terču kolo vredno 350 kronSumi se, da je tat v isti biSi stanujoči barvarski pomočnik. Ljudje vedno bolj pozabijo na Boga in njegnve zapovedi in vsega tega je kriva ta od »Štajerca« hvalisana nemSka »kultura«, ki potegne toliko miadeničev za seboj, da pozabijo najprej na materni jezik in potem tudi na Boga. Mariborske porotne obravnave so se pričele v pondeljek, dne 6. t. m. Prvi dan je stala pred porotaiki 21)etna posestniska hči Antonija Vidovič iz Jablovec, obtožena umora srojega otroka. Obsojena je bila na tri leta težke ječe. — V torek, dne 7. t. m. ata bila obsojena Eva Holc iz Studenec in Frid. Hauser iz Ptuja, prva na 2 in pol leta, drugi na 2 leti težke ječe, kar sta zažgala kočo umrlega Antona Holc v Zagorcih, da bi dobila zavarov*lnino. — »Sadove klerikalizma" imenuje »Slov. Narod« dejstva, da se g. prošt Flek v Ptuju ni udeležil volitev za okrajni zastop ptujski, g. dekan Jurkovič ne obcinskih volitev v Ljutomeru in g. opat Ogradi ne volitev za okrajni zastop celjski. 0 g proStu F1 e k u smo že povedali, da je bil pripravljen za odbod k Tolitram, a se mu je naznanilo, da njego? glas ni več o d 1 o či 1 en; o gosp. Jurkoviču pa naj pove vodstvo ljutomerskih Slovencev, kako je d e j a n s k o pomagal pri volitvah, a vodstvo samo ni smatralo njegovega glasa v drugem razredu, kjer je volivec, za odločilnega; kar pa se g. opata Ogradija tiče, nam vzroki njegove odiotnosti pri omenjeni volitvi kratkomalo niso znani. Sicer pa je g. Ogradi pod naitežavnejSmi razmerami, katere se povsod upoStevajo, le pri duhovniku ne, storil že več za slovenski narod kakor vsi spodnještajerski dopisniki »Slov. Naroda« skupaj. »Slov. Narod« trdi tudi po krivici, da se odtegajejo slovenski duhuvniki narodnemu delu. To spložno ni res, kjer pa se žal zgodi, je izmed glavnih vzrokov tudi ta, da se slovenska duhovščina od nobene strani tako pobalinsko ne napada in blati kakor ravno od slovenske liberalne strani po nje listih. Da vsled tega nekaterim preide veselje do dela v zvezi z liberalnimi krogi, je samoutnevno, čeprav se ne more odobravati, kajti edino pravo bi bilo, postaviti se na lastne noge ter brez liberalne gosposke primesi, ki itak hoče pri narodnem delu več uživati nego pomagati, delovati brezozirno za težnje našega katoliškega, slovenskega kmetskega ljudstva! Iz Jarenine. Dne 6. t. m. popoldne si je ogledal c. kr. namestnik grof Clary Skodo, katero je povzročil 19. maja v naši župniji silen vihar s točo. Spremljali so ga c. kr. okraini glavar grof Attems, deželni odbornik Robič, dekan Gižek in drugi. Vendar samo ogledovanje bi bilo malo pomagalo, da ne bi bil g. c. kr. name8tnik prinesel s seboj tudi zdatne podpore, in to ae je tudi zgodilo. Ko je najprej na Vukovskem razdelil najhuje prizadetim precejSne svote, pripeljal se je v Jarenino, kjer so ga željno pričakovali posestniki iz tukajSne Pesniške občine, katerim je bila podpora od glavarstva obljubljena. Zares čudili smo se nad zdatno pomočjo; dobili so nekateri 3—500 K. Res, velika dobrota v hudi stiski. Vsa čast namestniku, ki je prvi sprožil misel in se tudi veliko sam trudil, da je sklad v Gradcu za prvo pomoč v kratki dobi tako narastel, da je mogo^e posameznim prizadetim hitro pomagati. Želeti bi bilo, in to željo je namestnik tu povdarjal, da bi to podjetje vsaka občina četudi z malim doneskom podpirala Marsikateremu revežu je zaigrala solza veielja io hvaležnosti v očeh, ko je sprejel iz rok namestnikovih določen mu dar. Ekscelenca je bil namenjen zdaj naravnost proti Sv. Ilju, da tudi tamoSniim, od toče in nevihte prizadetim, donese podpore. Na prcSnjo jareninskega dekana pa, naj si ogleda najhuje prizadeti kraj Gačnik, se poda rei namestntk z dekanom in drugim spremstvom tja. Začudi se, ko zagleda križem ležati debla sadnega dre?ja, kojih ni v stanu najmočnejsi mož obseči, in pravi, da si kaj takega ne bi mogel predstaviti, če ne bi gledal tega z lastnimi očmi. Obljubi, da hoče izposlovsti 8e nadaiino podporo pri vladi in zavarovaloicah. Ko se dekan Se enkrat v imenu revoih, pruadfttih župljanov zahvali namestniku za naglo podporo in ga prosi, naj blagovoli tudi 8e drugim, kojim zdaj v hipu m bilo mogoče pomagati, izposlovati od driave pomoči, se odpelje ekscelenca proti Št. Ilju Jareninčanom pa bo ostai ta dan tolaibe v hvaležnem spominu. V Selnici ob Dravi je umrl 5. t. m. Franc Marčič, oče lesnega trgovca Alojzija MarciCa. V Spielfelda so prijeli prisiljenca Marka Gospodariča, ki je uSel iz prisilne delavnioe v Jesenicsh na Gorenjskem. V Ljutomeru je zopet izvoljen za župana notar Thurn, za podžupana je izvoljen trgovec Mhks Hoaigmann. Ooa ljubita slovenski denar, drugače sta pa nasprotna Slovencem! V Radislavcih pri Igntomeru je zgcrela dne 30. m. m. zve5er faiSa in gospodarsko poslopje Antona Filipiča. Goreti je začela slama blizu gospodarskega poslopja. V Godemarcih pri Ljutomeru je zgorela dne 28. m. m. zjutraj hiSa in gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Lajh. Vnele so se saje v dimniku, ki so povzročile to nesrečo. Posestva niso bila zavarovana. Gospodinja se je pri tem tako opekla, da so jo morali peljati v bolniSnico v Ptuj. V Veržeju pri Ljutomeru je umrl gospod Matjaž Avar, župan v omenjenem trgu, star 44 let, po kratki bolezni. K pogrebu je prišlo Ijudstva v velikem Stevilu. — Tofta v Veržeju je, kakor se nam poroča, duhovski ponedeljek okoli tretje ure padala v toliki meri, da je prostor v trgu bil bel, kakor po zimi vsled snega. Zuoaj trga ni bilo tako hudo. V obliiji istega sta pSenica in rž poSkodovana za polovico. Letos je tam že dvakrat klestila. Sv. Marko pri Ptuju. V soboto, dne 4. julija proti večeru je zdivjala po naSem polju nevihta. Usule so se čudno debele kaplje dežja in plaskale so na peSčeno zemljo kakor žlondrave kepe. Veter je botel zlomiti V8e, tako se je zaganjal v drevesa. Toče ni bilo, le tuintam je padla kaka prav orehova in se razletela. Doslej smo imeli vsak dan tropične nalive. Kakor je čitati, je istotako tudi drugcd ob Dravi. Ni čuda torej, da je deroča Drava tolika in tako divja. Škode napravlja velikanske. Na naSem polju, ki je sam Soder, je Drava smrtui strah. Dravsko obreije |je v vedni nevarnosti. Dravski valovi s svojo deročo silo trgajo kos za kcsom, njivo za njivc, travnik za travnikom. Pretečeni teden je Drava ra,ztrgala čez noč zabirjeno delo, katero je po 30 delavcev vsak dan skozi zimo težavno in zelo umorno delalo in končalo malo dni pred majem. Neki ubogi posestnici je lakotna Drava nekega jutra odnesla veliko njivo s posajenim krompirjem in nasejano koruzo. Včasih ji pa ostane kaka betev in prinese zakopat na naše bire kar cele presiče, kako tele, cele zaboje slanikov, mnogo mrličev skozi leta ter raznovr8tnih hlodov in drugih stvari. Če se njenim valovom zdi primerno, izrujejo kjerkoli že Sumo leSevja, brez, vrb, smrek in hrastov in se igrajo s to splavjo, praskaje po petdeseternih strugah proti Hrvaškem. Če se jim ustavi kak slab otoček, po njem je. Skozi dan je morda Se zelenel in se tresel z zeleno Sumico, a čez noč so ga zagrnili valovi in na njegovem mestu je črna struga. Drava, kakor pravim, je grozna šiba in strah za naSe ljudi. Kakor se ji zdi, tako dela svoja pota, če je treba, tudi skozi vasi. Izdalo se je za njeno uravnavo že na milijone, pa ona je stara trmoglavka. Nam se zdi, da Drava ob svojem nastopu in preplavu uči visoke gospode inženirje visje matematike: Dokler mi ne daste obzidane struge, toliko časa bom napadala obrežje in ga trgala neusmiljeno ter prodirala dalje po sTojem okusu in volji. Rasbor pri Slov. Gradcu. Nekatere razborske kmete nas je lansko leto d?akrat obiskala vremenska nezgoda in sicer eokrat toča, enkrat pa silni veter, kateri nam je delooia fie stoječe žito na njivah skoro popolnoma omlatil, deloma pa že požeto in v kope zloženo raztrgal. Vetru je sledil dolgotrajen dež, ki nam je unifiil skoro V3e žito. Škodo smo cbakrat pravočasno oaznanili in oblast jo je kouoisijsko pregledala in cenila. Znižali so nam znatno zomljiški davek. Nekateri so tudi ze lansko leto dobžli podporo — menda deželno — v malih zneskih, letos, dne 26. maja pa stno jo dobili vsi — menda državno — in to prav izdatno podporo, katera nam je v naši stiski velika pomoč. Zato se najprisrčneje zahvaliujemo nažim vrlim in skrbečim gg. poslancem za izposlovanje nam prepotrebne podpore, posebno pa tudi bUg. gosp. našemu okr. glavarju za njegovo blagovoljno posredovanje in ves njegov trud. Tudi lfltos s strshom in trepetom pričakujemo jeseni, ker nam elementarna sila skorj vsak dan žuga ugonobiti plod naSih, sicer dobro letino obetajočih njiv in sadonosnikov, kar se je letos žalibcg že mnogokrat zgodilo. Ako narn Bog letos prizanese ter nas obvaruje vremenskih nezgod, imeli bomo, kakor se aedaj kaže, v jeseni polne kaSče žita in polne kleti sadje?ca in veselili se bomo Njegovih dobrot, ker nam prihodnje leto ne bo treba stradati. 1% Slovenjgradca nam pise somisijenik: Pred kratkim sem se peljal v Slovenjgradec. Ko izstopim na novi postaji, zagledam seveda nemski napis: »Fahrkarten Ausgabe der Haltestelle Stadt Windischgra2.< Kakor sera torej iz napisov izpievidel, mora biti ta nova postaja samo za Nemce namenjena Sa| imajo druge postaje dvojezične napise. Zakaj ta izjema? Ali to trpite Slovenjgradčani? Celjske novice. Dne 1. junija zvečer se je vrSila v Narodnem domu odhodnica priljubljenega uda celjskih narodnih društev, g. Ivana DobrSek, ki je odsel v Laško. — Mi še enkrat opozarjamo na »Sokolovo« veselico, ki se bo vr«ila v nedeljo, dne 12. t. m. Kolikor je razvideti iz priprav, bo veselica nekaj takega, kar Celje še ni videlo. — Izlet t Bukovžlak se je moral vsled nastalih zaprek preložiti na poznejši čas. Kedaj se bo vršil, se že naznani. — Procesije sv. R. Telesa se nista udeležila, kakor je običajno, n estni župan RakuS in pcdžupan dr. Jesenko, tem pridnejSe pa zahajata k protestantovskim večerom. »Slov. Narod« vsled tega v dopisu iz Celja seveda zopet napada — g. opata Ogradija z zelo pouličnimi izrazi, kar kaže, da v Celju cbstoja že tudi slovenska fakinaža. Pač pa sta se udeležila procesije zastopnika okrajuega zastopa dr. Ivan Defiko in dr. Juro Hrašovec, kar je na verae Slovence naredilo najboljsi utis. Štore. V torek, dne 7. t. m. zjutraj je povozil vlak 62 letnega kočarja Aotona Eolar iz Ljubečne. NaSel ga je čuvaj. Šoštanj. Nemcem se sline cedijo po naSem lepem trgu, zato se pripravljajo s strastno agitacijo na volitve, ki se bodo vrSile dne 16. t. mes. Poklicali so na pomoč celo urade, ki jim res pomagajo. Vse to pa je zastonj, kajti naSi slovenski volilci bodo zmagali, ako storijo vsi svojo narodno dolžnost in o tem smo tudi prepričani. Konjski seiem se bo vrSil v tem mesecu dne 22. v ŠoStanju. Slovenski učitelji, pozor! Narcdne učitelje opozarjamo na razpisano mesto u?itelja v Kozjem, ki se nahaja v dtugem plačilnem razredu. Vrl narodno misleči uCitelj nai bo zagotovlien prijaznega sprejema v vseh nažih krogih. Trg je sedež sodnije in davkarije. Galicija v Sav. dol. Na binkostno nedeljo, dne 22. m. mes. smo imeli pri nas  straSno neurje, vibar, blisk in točo, ki je padala od leSnikove do orehove debelosti. V pol uri je bil uničen vea up kmetov. Vinogradi izgledajo kakor o Božiču, drevje golo, polja in travniki opustoSeni. NajhujSe je divjala toča v okolici sv. Jungerte in Železno Na mnogih krajih je okna pobila in drevje vihar lzruval. Tudi v soboto, 4. junija je bilo toče, da je pobelila. Bog nas varuj treska toče, in hndega vremena! Rimske toplice, Umrl je v avoji vili v Rimskib toplicah 1. t. m. podmarSal Karol baron U r b & n, k; se je posebno odlikoval v bitkah pri Mente della Croce in Kustoci ter na okupaaiji Bosne in Hercegovine. V Rimskih toplicah je živel v pokoju 20 let ter je bil Slovencem prijazen. Št. Lenart nad Laškim. Na kvaterno nedeljo je šio čez Št. Lenart nad LaSkim grozno hudourje z malo točo. Toča sicer ni veliko škodovala, pač pa grczen naliv. Voda je v hipu prihrumela iz bregov; potok V Mišjemdolu je narastel tako visoko, da je tirjal kot žrtev človeSko življenje. Hrastoikova Tončka na Tratah, vzgledna deklica, je padla v potok. V trenutku so jo valovi zakrili in pod Martinovim mlinom \e vrgla voda na suho mrtvo truplo pobožne romarice od Sv. Trojice, kamor je šla na božjo pot. Bodimo pripravljeni! Videm ob Savi. Naša šolska efektna loterija prav dcbro napreduje. Srečke se Se dobe po kroni. V kratkem začne loterijski odbor seatavljati listo dobitkov. Tiste trgovce, tovarnarje, obrtnike in posestnike, ki hočejo konkurirati s svojim blagom, opozarjamo, naj blagovolijo nemudoma vposlati ceaike na loterijski odsek na Vidmu. Mali kondnkter, obsegajoč železmske in pcStne zveae južnih pokrajin je izdal Jernej Bahovec v Ljubliani. Cena 30 vin, s pcSto 35 vinarjev. Najuovejše o vojni. London, 8. junija. Drugo glavno krilo Kuropatkinove armade se obrača proti Kurokiju, med tem, ko bo ostala Kuropatkinova armada zavzela staliSče med Jalom in Liao, da prepreči združenje Okcve armade z armado Kurokijevo. Pariz, 8. junija. Jutranji listi imajo poročila iz Petrograda, da Kuropatkin nima samo ene armade, ampak d v e. Druga armada prodira iz Vladivostoka tik ob obreJju in ima namen priti Kurokija za hrbet. Tako bi bili Japonci med dvema ognjema. Ruski kozaki, ki so prodrli v severno Korejo pod poveljstvom Rennenkampfa, so le prvi oddelki druge armade, kateri poveljuje Linjevič. London, 8. junija. Včeraj med 3. in 5. uro zjutraj so čuli v Čifu od Port Artarja živahno kanonado. Tudi v Penča so čuli od ponedeljka ponoči do 2. ure včeraj zjutraj močno streljanje. Tu so vsled tega mnenja, da je po dolgem presledku japonsko brodovje zopet pričelo bombardirati Port Artur. Vest, da so že sedaj poizkusili Japonci napasti Port Artur s suhega, smatrajo tu za neverjetno. CcrJferenc strarL Birmancev je bilo v župnijah: Št. Janft na Drav. polju 367, Sv. Lovrenc na Drav. polju 211, Ptuj8ka gora 173, Cirkovce 339. OrustTcaa poročlla. Veliki iilet na Žigertov stolp. Dne | 19. junija t. 1. priredi velemarljivo druStvo I »Podravska podružnica Slov. plan. dru^tva« ' veliki izlet k Zigertovemu stolpu na sloven- sko Pohorje. Ta prekrasni izlet, ki ae bo vrsil v velikem obsegu, bo apoien tudi z veselico, vrSečo se na prostorni trati poleg Žigerto- vega stolpa in bo y istini prokosil lansko slarnost povodom otvoritve stolr>a. Sestavljen je 2e najraznovrstnejSi in naizammivejši vzpored. Vsi Slani tega druStva so pridDo na delu in so si — kakcr smo izvedeli izza kulis — tudi 2e pridobili najboljSe moči, ki bodo sodelovale pri tej veselici in izletu. Istotako je tudi že oskrbljeno za sv. maSo, ki se bo brala ob 10. ari v cerkvi sv. Ariha in pri kateri bo pel veliki pevski zbor. Nato bo na trati poleg slolpa veselica, koder bo postavljenih 12 raznih Sotorov, koder boš imel na r&zpolago raznovrstne zabave ter dobil jesti in piti za mal denar. V posebnem Sotoru igrala bode nam že izza lanskega leta tiobro znana godba »Vresenki«, ki bo skrbela tudi za kako poskočnico veselih hribolazcev. Od cerkve sr. Ariha k stolpu priredi se slovesen sprevod z godbo. Vsi cenjeni isletniki ter vrli slovenski Pohorjani se vabijo in opozarjajo s tem, da ne zamude te lepe prilike, udeležiti se prezabavne prireditve. Natančnejši vzpored se naznani prihodnjič! Cebelarski shod pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki je bil namenjen na 19. t mes., je prestavljen na 3. julija. Zato bo pa enaki shod dne 19. t. mes. v Ormožu, 3. julija pa pri Sv. Juriju ob Ščavnici! — Iv. JuranftiS, potovalai učitelj. V Cadramu bo 12. t. mes. popoldne druStvenikom katol. polit. narodnega druStva »Sloge« in drugim posluSalcem g. potovalni učitelj Fr. Goričan v Soli govoril o umnem kmetovanja in pr.'akuje veliko vedeželjnih sluSateljev. — Odbor. lx Gomilskega se nam dodatno k zadnjemu dopisu poroča, da se je tamoSnje slovesnosti dne 23. majnika udeležila tudi požarna bramba v Grajski vasi. Oruštvena naznanila. Jareniijska zadruga im» dne 12. maja po prvi gv. maši v nCitalnici" obJni zbor s sledeJim vzporedom: 1. Potrjenje letnega ra&ona. 2. Izvolitev nadzorništva in msodii&a. 3. Slučajnosti. Kmetijsko bralno društvo v Krčevini pri Ptoju priredi v gostilni g. I. Vrabl v Orešju dne 12. t. m. po večernicah družtreno veselico z gledališko igro BŽanujeni vlak", petjem, govori in deklamaoijami. Iz prijaznosti sodelujejo tamburaši. E mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Emet. bralno drttfjtro v Gornji Radgoni priredi s sodelovanjem drugih narodnih društev t okraju dne 12. junija o pol 5. uri na vrtu gostilne pri Osojnika Ciril-Metodovo slavnost b pe^em, govorom (goap. urednik Korošec), deklamacijami, gledsl. igro BČevljar in bogatin" i. dr. Podruinioa bv. Cirila in Hetoda za gornjeradgonski okraj ima 12. janija ob 4. uri popoldne letni obini zbor v gostilniškili prostorih pri g. Osojniku v Gornji Radgoni. N* itevilno vdeležbo vabi odbor. Ctospodarsfce 4robtlnlee. Kmeije, oskrbite si okoli svojih zemIjiič pravih in zenesljivih mejnikov! Mnogokrat sem že zastavil pero, da sem zlasti o gospodarskih zadevah poročai kaj našemu kmetu, bodisi to iz lastne ali bližnje skuSnje, ali celo kaj iz bratskih skuSenj čeSkega ljudstva, To vse sem storii vselej z dobrim namenom in poSteno voljo, siromaku kmetu kaj koristiti. Vendar četudi se je to zgodilo že dostikrat, povdarjati moram, da s tako resnim namenom Se nisem pisal kaj nikoli kot danes, ko Vam, dragi slovenski tovariSi-kmetje, priporočam: Oskrbitesi okoli svojih zemljiSč pravih, z anesl jivih mejnikov! NaSemu kmetu gre trda za njegov obstanek iz premnogih vzrokov, kakcr se sploSno čuje in čita v časnikih. Poleg mnogih nadlog, ki mu prihajajo od zunaj, p& je Se dostikrat tudi sam kaj kriv, da mu gre 3e slabSe. Mimogrede omenjam tukaj ndanost k p i j a 6 i, k kateri razvadi rade aledijo 3e druge. Kakor spodkopavajo te njegov slabi obstoj, enako ga uničuje Se neki drugi sovražnik, namreč tožarenje. Žalibog da se tudi ta tako rad ugnjezdi po nekaterih krajih in pri nekaterih ljudeh. Tožbe pa, kakor znano, imajo mnogo slabih nasledkov. Poleg dolgotrajnega če ne celo večnega sovraStva so pogosto zraven 5e dvomljive ali celo krive prisege, krivice, na zadnje pa Se kaj občutni stroSki. Dragi kmetje, varujte se torej kolikor le mogoče tožarenja! To pa se med kmeti zaSpe najpogosteje v zadevi mej pri zemljiSčih. Žalibog, da te niso natanko urejene Se dozdaj po naSih krajih. Kakor mi je znano, so se sedajni obrazi zemljiSč — mape — imenovani, naredili okoli Ieta 1824, torej ravno pred osemdeset leti. Tačas je bilo seveda v nažih krajih mnogo drugače glede obdelovanja zemljišč, nego je dandanes. Koliko je sprememb radi njiv, travnikor, vrtov in koliko 3e le po gozdih. Ako gledaS kraj sedaj v reanici pred očrni, p& se zamislis v ono staro »mapo«, skoraj, da ti mnogokrat pamet hoSe uiti. Iz jedne pomote zaideš v drugo, tako da na zadnje sam ne veS ni^, kje \e prava resniea. (DaJje riedi.)