86. številka.	V	Ljubljani,	dne	1.	julija	1916	III.	leto.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2’60, za četrt leta K 130. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo Z3 celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. PoSiljatve na uredništvo In upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
OdSočiini trenotki svetovne volne
Zadnji politični dogodki iz ententinih krogov nikakor ne jamčijo z a kak resen poskus ublažitve vojne vihre. Saj pariški: listi pišejo celo o bodoči gospodarski vojni, kakor so razpravljali na konferenci, katero mislijo začeti1 po sedanji' vojni z osrednjimi silami. Medtem ko se te vsaj bavijo z mislijo o bodočem gospodarskem zbližanju, pa kujejo pri ententi1 načrte, kako se hočejo v bodoče osamosvojiti ter do skrajnosti tirati osrednje vlade v gospodarskih panogah ter jih kolikor moč storiti šibkejše.. Recimo, da je njih moč res precejšnja, vendar že to svedočii njihov neplemenit značaj ter skrajno nesposobnost ukrotitve sovražtva. Povzročili so, da je vzvalovilo morje politike, nezmožni pa so, istega valove tudi umiriti! Italijanska klika Salandrovega ministrstva se je morala na merodajno željo umakniti s stola od vladovanja pa ni odstopila, da bi tako storila vsaj možnost delovanja miru. Vidi se, da za to ni ustvarjena. Tudi pariški delokrog — Briand — je imel težke preizkušnje, ker je moral na pritisk pri^-stati na tajnost seje, v kateri, se je šlo za soglašanje, brez ozira na javnost. Iz ene se je porodilo sedem takih tajnih pogovorov, kojih vsebina je še vedno skrivnost, vendar je pa jasno, da jim je dolgotrajnost namen izvojevanja započetih vročih bojev. Rezultat pa je, da poročajo, kako je narodna, suverenost naklonjena vladi in njenim vojnim ciljem.
Da opleta ententino časopisje ruske zmage z »lavorikami« je umevno, ker hoče s tem ublažiti občutke svoje javnosti ter tako svoj parlament podkrepiti z njihovo zopetno zaupnostjo, kar pa vlade ne oprošča resnične odgovornosti. Rusija je sedaj spravila s pomočjo svojih zaveznikov novo, dobro oboroženo armado na bojišče. Danes je seveda vse drugačna., kakor 1. 1914. Primerjajmo čas, tekom katerega je tedaj ruska vojska poplavila Gali^-
’ LISTEK.
Sklep miru pred 60 I.
(Konec.)
Dne 2. marca 1853 je pisal poznejši nemški cesar Viljem I. generalu pl. Natz-meru: »Za nas vojake, ki bi tudi že radi videli rezultate tako dolgih pogajanj, je čas dolg.« Prekonservativnemu voditelju avstrijske politike knezu Feliksu Sclrvvar-zenbergu sc je takrat v usta povedalo: »Mi bomo svet z našo veliko nehvaležnostjo v ostrmenje spravili.« To je carja presenetilo. Evropska enočutnost se je pojavila in dovedla Nemčijo, da je opomnila Rusijo k zdržnosti.
Avstrija, Rusija, Anglija in Francija so 5. decembra 1853 zahtevale, da bo po vojni suvereniteta Turčije nedotaknjena istotako tudi nje obseg neskrčen. Dne 12.
cijo in pa sedanjo ofenzivo v Voliniji in vzhodni Galiciji, kjer se je že po desetih dneh ustavilo njih prodiranje. Pa tudi tedaj, ako bi se Rusom z neizmernimi žrtvami posrečilo prodreti še kaj dalje proti zapadu, nam zagotavljajo vse dosedanje izkušnje, da je izključeno, da bi mogli Rusi kaj odločilnega doseči. Vse prevelike so ruske žrtve. In če jim tudi za enkrat še ne manjka rezerv, tekom dolgotrajne težke ofenzive bi jih izčrpali davno prej, nego bi mogli le prililižiM^ijpostaviti ves položaj.
Razumljivo je. da po dolgi brezplodnosti ta »slučaj« porabljajo v zamašenje ust svojih številnih kritikačev; kakor v Parizu, tako tudi v Londonu in Rimu. Tr-dilci »skupne zmage« se trudijo prepričati ljudstvo, da je to šele samo nekak »večji manever«, prava ofenziva od ruske strani da šele pride. To so vsakojake baharije, katerim pa konečno ne sledi nobena bistvena posebnost. Izkušnja pa uči, da se sovražnika ne sme nikdar podcenjevati, četudi se pokaže pozneje njihova gobez-davost kot praznina. Tako torej lahko mirno počakamo na one »pomenljive in izredne sklepe«, vršeče se pred kratkim v Londonu in v navzočnosti tripelententinih možakarjev, kako se razvijajo. »Te medsebojne določbe se bodo — pravi »Temps«
—	kmalu pokazale tudi v dejanjih, kojih vrednost za nadaljni potek vojne in srečen izid iste ne bo prezreti.« To se glasi zelo skrivnostno in bahavo, toda dejstvo je, da je istočasno, ko sta bila Briand in Joffre v Londonu, Kitchener hitel v Petrograd. Njegova skrivnost leži danes v morju, in nihče ne more slutiti, kako je s tem naraliljana ententa in prizadet njen načrt. Mnogo jih je, ki semin-tja potovanju ententinih velikašev resen pomen odrekajo; vendar pa ni prezreti, da Anglija zadržuje še občutne rezerve, o kojih namembi se v javnost še ni sporočilo. Mogoče je, da jih hrani Anglija za sklepanje miru, ali je pa tudi mogoče, da Francija dopusti to angleško strategično politiko? Sicer je Grey nekoč naglašal,
marca 1854. sta sklenila Francija in Nemčija s Turčijo zvezo glede nastopov in obstoja (ofenzive in defenzive) ter upale, da se temu pridruži tudi Avstrija ter nudila vsaj nevtralnost; ta je zagospodovala čez obdonavske kneževine. Francoske in Angleške čete so stopile v varstvo Carigrada, na Galipoli in na Pirej je bil odposlan oddelek, ki je imel namen krotiti Grke.
Ta poznejši nemški kralj, princ Pruski je 12. aprila 1854 pisal pl. Natzineru: »Koprnim po trenotku, ko Prusija z Avstrijo v tem vprašanju (»nesrečno orientalsko pitanje«) z roko v roki z Nemčijo posežeti, t. j. »tvoriti« mir na obe strani, v kolikor je v častni točki doseženo; kdor bo neposlušen, bo občutil. Če zmaga Rusija, se ji mora vrniti mir, da tamošnja porta (vladen krog) ne izkoči, če zmagajo drugi, zapovedati tem, da ne posežejo po nji (z izgovorom:	»Karto Evrope po-
praviti«), kajti znala bi napočiti kaka »7-
da obstoja nevarnost možne invazije v Angleško ter s tem dokazal potrebo močne rezerve doma, vendar pa to še ne daje povoda sklepati, da ne postavi nikakih čet več na bojišče.
Če se sme verjeti pariškim in londonskim listom, potem se vojna — »šelfe začne«! Izmed pariških listov, ki skušajo Angleško zbuditi, je najglasnejši »Echo di Pariš«. Ta list prinaša objave, da je Anglija pripravljena poseči v vojno »z vso silo«, in sicer v večjem stilu v Flandriji kakor tudi na Balkanu. Čudno je pa, da svoje namene javno po listih raznašajo. Rusija, ni imela glede svoje ofenzive nikakih skrivnosti; Makensenovo prodiranje v Srbijo se je objavilo kratko pred izvršitvijo. »Tempsovo« objavo je potrdil tudi list »L’ Action Francaise«, ki govori o odločilnostih svetovne vojne« in prerokuje »delovanje večjega stila«. List pravi: Francija, Anglija in Rusija imajo čas; kakor je neizmerno njihovega sveta, tako je neizmeren tudi čas in naša moč ni odvisna od njega. Mi moremo že danes dokazati, da je konec vojne odvisen od nas. To se glasi jako ošabno, toda samo našobljenje ustnic ne zadostuje, treba je tudi pihati, da piskajo.
Ker gotovo pri teli razvajenih narodih že vojna preseda, čuti ententa potrebo, prepričati svoje podanike o njeni »veliki in sigurni moči«, ter jih na ta način napraviti potrpežljive, dokler se ji kaj ugodnega ne posreči. Če se ji bo, je pa drugo vprašanje. Našim sovražnikom svetujemo, da se nauče potrpežljivosti, ki je — kakor pregovor pravi- — »mast božja.«...
CSes^eralna starka norveških delavcev — končana.
Svoječasno smo poročali v našem listu, da je izbruhnila na Norveškem generalna stavka ondotnega delavstva. Ta je sedaj končana in sicer brez uspeha za delodajalce in za njim stoječo vlado. Ta je namreč, a samo za čas svetovne vojne, uveljavila novo postavo o prisilnih raz-
ali 30-letna« vojna, ker v defenzivnosti leži ona prava moč Rusije, četudi ne kaka »zima 1812« (Napoleonov poraz).
Ker Napoleona III. načrt povzročiti vstajo kavkaških rodov proti Rusiji ni našel odmeva, je zavalovilo proti Krimu. Po nadvse slavni obrambi Sebastopolja po ruskem generalu Potlebenu, po velikanskih izgubah Francozov, Angležev in Pi^ jemontezov vsled okužbe je padla trdnjava. Tačas je umrl tudi — baje vsled umora — Nikolaj, njegov sin Aleksander II. se je umevno rad spustil v mirovna pogajanja.
Pod predsedstvom francoskega pooblaščenca se je pred 60 leti po zastopnikih Francije, Anglije, Rusije, Turčije, Avstrije — navzočnost Nemčije se je dopustila šele na zahtevo Avstrije — in Sardinije vršil sestanek. Mirovni pogoji so bili: po velesilah zajamčena nedotakljivost Turčije; sultan se je moral zavezati za preosnove, prostost plovbe po Donavi,
sodiščih. Delavci bi morali v to razsodišče voliti) delavce, a tudi brez uspeha za svojega zaupnika. Storili tega niso, pač pa opustili protestno stavko proti tej postavi in stavko za premembo mezd.
Kapitalističnim krogom nikakor ni: ugajalo to, da bi' delavci svojevoljno razpolagali s svojo delavno silo, namreč, da bi smeli ustaviti delo, kadar se jim izljubi. Zato so se kapitalisti že delj časa pripravljali, da pridejo tej »neprijetnosti« v okom.
Kar se jim v mirnih časih najbrže ne bi posrečilo, so izvedli sedaj v svoji oboroženi nevtralnosti. Pod pretvezo, da je dežela v nevarnosti, če bi delavstvo smelo svojevoljno odložiti1 delo, so izsili od vlade zakon, ki določa prisilno razsodišče, katero ima razsojati o sporih nastalih med delavstvom in podjetnikom. V to razsodišče naj bi poslali delavci in podjetniki po enega zastopnika, vlada pa enega. Jasno je, da delavstvo v tako prisilno razsodišče ne more imeti zaupanja, ker od takega razsodišča ni pričakovati nepri-stranosti. Organizirano delavstvo je vsled tega tisti dan, ko je norveška zbornica razpravljala o tem zakonu, v znak protesta stopilo v generalno stavko. Zbornica pa je kljub protestu delavstva sprejela zakon, ter s tem dokazala sovražno stališče napram delavstvu. Dasi je ta zakon sprejet le za dobo vojnega stanja, je slutnja, da mu je odmerjena najbrže daljša doba, skoraj upravičena..
Ko je bil zakon sprejet, so zastopniki organiziranega delavstva v svoji tajni seji sklenili, da se stavka prekine. Zbor je nadalje zavzel tudi stališče napram temu vsiljenemu razsodišču, ter je z veliko večino odklonil, da iz svoje srede iimenuje / zastopnika, da na ta ponovno dokaže, da s takimi prisilnimi zakoni noče imeti nobene zveze.
Kongres je nato svoje sklepe sporočil vladi, katera je kot zastopnika delavstva imenovala sodruga Sverre Iversen, svoječasnega strokovnega tajnika, ki pa je že nekaj časa poklican v vodstvo državne posredovalnice za delo.
Hoj, ki ga je norveško delavstvo vodilo proti nasilnosti delavstvu sovražne zbornice, jasno dokazuje, kje naj išče svoje sovražnike. Če se za enkrat zavednemu norveškemu delavstvu ni posrečilo odbiti napada na njih pravice, pa smo prepričani, da bo ravno ta, delavstvu usiljen zakon, pripomogel k spoznanju, da moč delavstva leži v močni organizaciji!
Custozza.
Custozza je vas v okrožju Villafrance v provinciji Veronski, južnozapadno od Verone, na višini, levo od reke Tione. Že v letu 1849 je bil okoliš Custozze po-
zorišče velike bitke, v kateri je general Radecki- premagal sardinskega kralja Karla Alberta.
Ko se je leta' 1866 poostrilo razmerje med Avstrijo in Prusijo, je mislila tudi Italija, da je prišel zanjo čas, ko naj se prizna za odkritega sovražnika Avstrije. Dne 11. marca se je začela Italija oboro-ževati, sredi maja je pomaknila svoje čete na avstrijsko mejo in 20. junija je napovedala vojno Avstriji.
Italija1 je postavila dve armadi: prva, pod vrhovnim poveljstvom kralja, je štela
126.000	mož in je imela nalogo z zapada iti čez Mincio; druga pa pod generalom Cialdinijem, močna 84.000 mož, z juga čez spodnji Pad vdreti v Benečijo. Garibaldijev zbor prostovoljcev, 30.000 mož, je stal med Brescijo in Rocco d’ Anfo. Italijani so hoteli najbrž zasesti z armado ob Minciju pogorje Sotnmacampagna in avstrijsko armado za Adižo zadržavati, da bi general Cialdini prekoračil Pad in Adižo in prijel sovražnika z levega boka. Avstrija je postavila radi severnega bojišča proti Italiji samo okoli 138.000 mož; od teh pa je vsled raznih posadk ostalo za delujočo glavno armado samo okoli 71.800 mož. Nadvojvoda Albreht, ki je dne 21. junija v posebnem dnevnem povelju sporočil svojim četam, da se je vojna pričela, je ostal še dva dni na levem bregu Adiže pri Veroni, da bi mislili Italijani, da pride do obrambne bitke za Adižo. Italijanska glavna armada je začela v noči na 23. junij pošiljati svoje čete čez reko Mincio, nakar je avstrijska armada začela zasedati pogorje Sommacampagna; za opazovanje Cialdinijeve armade je ostal samo en lovski bataljon in štiri eskadroni. Italijani niso računali na možnost hitrega spopada, marveč so mislili, da izvrše dne 24. junija samo dislokacijsko izpremembo. Brigada jezdecev pod polkovnikom Pulzem se je vrgla prva na sovražnika in pometla italijanske pešce s prostora; ki so ga bili zasedli. Eskadrona ritmojstra barona Berch-toldsteina je osvojila hrib Cricol, brigada Piretova pa vas Oliosi, z jurišem je bila vzeta višina Vento in sledil je juriš na Custozzo. Sovražnik se je moral umakniti do Cremone.
Avstrijska armada je imela 1170 mrtvih, 3984 ranjenih, 2802 vjetnikov in pogrešanih; italijanska armada 712 mrtvih. 3143 ranjenih. 4332 vjetnikov. Avstrijci so vplenili 14 topov in 5000 pušk.
Italija je takrat napovedala vojno Avstriji na pritisk Francije in z njeno pomočjo, kateri pa je morala odstopiti prekrasno Nizzo.
znati le, če je resnično zmožna; Dardanele in Bospor nedopustna za prevažanje vojnega rnaterijala vsem državam, razen Turčiji. Konečno je car opustil tudi misel
—	sporazumno z Anglijo in Francijo — proti Švedski mejoče Alandske otoke utrditi, kar pa, kakor se vidi, zdaj več ne drži.
Kakor večkrat, tako se je tudi tu govorilo o preprečitvi bodoče vojne. Na angleški predlog se je izrazila želja, da se v event. slučajih države, predno zgrabijo za orožje, poslužijo blagohotnega posredovanja kake primerne države.
Poleg važnih ljudskih pravic bo pariški sklep s 30. marca 1856 prišel na dan. Seveda je tega, danes malo še obstoječega. V kolikor so dogodki današnjih dni skupni s pariškim kongresom 1865, je gotovo najvažnejša in najpomembnejša točka poleg prevažne ljudske pravice — pomorsko vojno pravo, ker se iste niso obnesle
Nove srečke avstrijskega Rdečega križa.
Avstrijski Rdeči križ je dobil dovoljenje za izdajanje srečk. To je po 27. letih prva izjema zakona v zabranitivi izdajanja srečk z leta 1889. Namen tega zakona, preprečiti neprestano preplavljanje trga s srečkami, osobito z inozemskimi srečkami, odstraniti stare srečke in tako nastalo redko vrednost izrabiti le za iz-vanredne splošne koristne naloge, se je popolnoma posrečil.
V	zadnjih letih je izginilo več vrst srečk, ki so bile izžrebane. V naslednjih letih bodo izginile te vrste:
1917: srečke iz leta 1860.,
1918: srečke iz leta 1864.,
1924: Ogrske premijske srečke,
1924: Dunajske komunalne srečke, 1929: Ljubljanske srečke.
Po letu 1929. bodo krožile v prometu le še tri avstrijske srečke: Avstrijske Bo-denkredit srečke I. in II. izdaje in stare avstrijske Križevne srečke.
Ker so izginile stare vrste srečk, ker se je vsako leto izžrebalo veliko posojil na srečke, so se pojavili v letih 1909 in 1910 poskusi, z nakupovanjem srečk, kurze zelo zvišati in od občinstva, ki se ne more ločiti od srečk in ki hoče za izžrebane srečke skoraj nadomestila, terjati poseben davek. Kurzi na srečkinem trgu so se takrat zvišali. Nastalo je torej ravno pri malih srečkah, posebno pa pri dobit-kinih listih (premijskih listih) zelo pretirano, stvarno neupravičeno precenjevanje. Očividno pretiravanje kurzov, zvišanje na ceno, ki je morala vsakemu kupcu povzročiti težko izgubo, se je ponesrečilo radi mirnega preudarka lastnikov srečk, ki so se radi visokih kurzov radi iznebili starih srečk, potem pa tudi radi vladnega posredovanja. Kurzi malih srečk so od-sedaj naprej močno padli, še vedno pa trpijo lastniki srečk poleg izgub na obrestih še občutljivo izgubo na glavnici povodom izžrebanja z najmanjšim dobitkom in osobito premijski listi (dobitkini listi) imajo ponajveč cene, ki so popolnoma neupravičene.
Avstrijska družba Rdečega križa se je odločila, vporabljaje redko dovoljenje za izdajo posojila na srečke, da ustvari malo srečko. Zadnja mala avstrijska srečka Rdečega križa z leta 1882. Nato so izšle le še Bodenkredit-srečke II. izdaje z leta 1899. in potem je izšel zakon o zalmi-nitvi izdajanja srečk. Po 34. letih se torej prvič zopet ponuja ljudstvu mala srečka iz prve roke. Zgodovina srečkinega trga kaže, da so se pojavili ravno pri malih I srečkah najbolj neugodni1 in nevarni učinki 1 zakona o zabranitvi izdajanja srečk.
glasom dosedanjih sklepov, ter vpije po temeljitem izboljšanju. Tudi jugovzhoden del Evrope ne odgovarja več razmeram z 1. 1856.; mnogo od teh postav se danes cepta vsled prepotrebnosti svetovne voj- / ne. Kar, je storil pariški kongres dobrega za nadaljni razvoj ljudskega prava, je že davno izžela sedanja vojna.
Ako bo le kak upliven državljan — kakor Bismarck v I. 1878, pri pozneji kontri Turčije, in tudi Anglije z Rusijo — kot časten posredovalec zastavil svoje poštene vplive, bo moal vse one postavke izza 60 let pariškega dogovora obnoviti in še temeljiteje obdelati v svrho potrebnih preosnov in utrditve, ki bi odgovarjale eventualnim — žal domnevnim — političnim zapletljajem — ako ima dobro voljo!
Kdor je spoznal zgodovino za najboljšo učiteljico političnih razvojev, more iz mirovnega sklepa 1856 dobiti nauke, ki bi zamogli storiti-konec sedanjemu rušenju
poskrbitev za plovbezmožnost Donave, nevtralnost Črnega morja, avtonomijo podonavskih kneževin.
Celo vrsto še danes perečih vprašanj so skušali rešiti. Čudno pa, da premagana Rusija ni hotela doprinesti skoro nikakih žrtev. Francija se je skušala sporazumeti z Rusijo, hotela je prosto roko z Avstrijo ter jo potisniti z Italije. Želji Angležev nadaljevati vojno, se je Napoleon IH. upiral ter je podal Rusiji najboljše pogoje za vpostavitev miru. V neutralnih državah pa so francoski diplomati še med vojno medsebojno mešetarili. Napoleonova zdržnost kljub zmagi ga je storila začasno razsodnikom Evrope.
Važna podlaga internacionalne ljudske pravice, ki še danes vidno posega, se je skušala utrditi. Države so sklenile tudi odpravo kaperstva (ribiški divji lov); dalje pod neutralno zastavo vozeče blago smatrali prostim, blokado veljavno pri-
Oškodovani so bili manj premožni sloji', ki radi nalagajo svoje prve prihranke v srečkah, da pridobijo obenem vrednostne papirje in tudi možnost dobička. Iz tega stališča je izvolitev male srečkine vrste priporočati. Ta prva izjema zakona o za-branitvi izdajanja srečk provzroči lahko izboljšanje razmer na srečkinem trgu ravno pri malih srečkah in zabrani novo nakupovanje in oškodovanje širnih slojev, kakor se je poskušalo leta 1909./10.
Iz stališča opravičenih zahtev kupo-valcev srečk je važno, da ne padajo odbitki — kakor je bilo to pri starih posojilih na srečke navada — po kratkem uvodu z visokimi svotami takoj im do konca izžrebanja na revne vsotice. Nova srečka ne bo imela nobenih dobitkinih listov, tako da ne bo imelo občinstvo v prihodnje v tem oziru nobene škode. V vsakem oziru bode nova srečka zadovoljevala; kupovalci bodo na jedni strani dobivali malo avstrijsko srečko s pogoji, kakor se to že čez 30 let ni dogajalo na srečkinem trgu, na drugi strani pa bodo imeli zadoščenje, da so storili z nakupovanjem srečke Rdečega križa v odločilnem tre-notku za vse prebivalstvo važnega razvoja, veliko uslugo. Izdaja male srečke nudi širšim slojem priložnost vdeležbe.
Celokupna izdaja obsega 2,000.000 srečk, glasečih se na 20 K, katerih imeno-valna vrednost je z ozirom na najmanjši dobitek ki se začne takoj s 30 K, pač no-minelna. Oba 2,000.000 srečk sta se, da se popolnoma zagotovi Avstrijska Družba Rdečega Križa, trdno s primernim nadpla-čilom oddala že vnaprej bančnemu, pod vodstvom Anglo-Avstrijske banke stoječemu konzorciju, kateremu pripadajo vse avstrijske velebanke. Avstrijska Družba Rdečega Križa se vdeležuje morebitnega dobitka bančnega sindikata povodom dai;iie oddaje na obči.isuo. Deleži pri dobičku znašajo do 70%. Banke nameravajo nove srečke ponuditi’ v kratkem poccni: javnega podpisovanja..
Svetovna troina.
O sklepih gospodarske konference ententmih držav je izšla uradna nota. Ta nota pravi, da je namen storjenih sklepov, zagotoviti ententinim in nevtralnim državam popolno ekonomično neodvisnost im dobre trgovinske zveze med seboj. Sklepi so razdeljeni na tri skupine: prva zahteva, naj se za čas vojne prepove vsako kupčevanje s sovražniki, uvoz blaga iz sovražnih dežel in uvoz živil v sovražne dežele. Druga skupina sklepov zahteva, ker so postale vse trgovinske pogodbe neveljavne, naj se pri novih pogodbah ne dovolijo sovražnikom nikake, pač pa naj se četverozvezne države med seboj dovolijo olajšave. Tretja skupina sklepov zahteva skupno delovanje in medsebojno pomoč aliirancev pri preskrbovanju surovin in prodaji izdelkov ter tudi pri pov-zdigi podukcije. — Zdi se, da je vse le bolj akademičnega pomena in da so ti sklepi okvir, v katerem doslej še ni nič. Nizozemski list »Nieuvvs van den Dag« imenuje ta sklep dejanje blaznosti^ ker se hoče ž njim napraviti kitajski zid med civiliziranimi narodi. Ce bi se Belgija in Rusija gospod, zaprli proti Nemčiji, bi to bilo njima v največjo škodo. Gospodarska vojna, ki bi sledila vojni z orožjem, bi pomenila samomor Evrope.
*
Na italijanskem operacijskem prizorišču so naše čete zapustile nekatere točke, ki segajo čez splošno frontno črto, južno odseka Suganske doline in vzhodno Adiže in s tein dosegli skrajšanje fronte, katero je želeti glede na sedanje strate-gične razmere. Ta nudi pri nadaljnem na-
padanju možnost za popolno svobodo pri smereh sunkov. S tem so prekrižani tudi Cadornovi ofenzivni načrti, ki so se imeli udejstviti v bližnjem času.
27. t. m. so Italijani med Adižo in Brento napadli na več mestih, tako v Val dei Foxi, ob Pasubiju, proti hribu Monte Rasta, ter v predzemlju Monte Zebija. Vsi ti napadi so bili krvavo odbiti. Pri napadih proti hribu Monte Rasta, ki jih je sovražnik izvrševal z močnimi četami, je bilo ujetih 530 mož, med njimi 15 častnikov. Na koroški fronti je sovražnik ponavljal svioje brezuspešne napade v, plockenskem odseku. Naperjeni so bili zlasti proti Frei-koflu in Velikemu Palu. Mestoma je prišlo do boja moža proti možu. Na primorski fronti je bil ariiijeriski boj od časa do časa zelo živahen. Avstrijski letalci so obme-tali z bombami kolodvore in vojaške naprave v Trvižu, Mionte Bellunu, Vieenzi m Padovi ter ladjedelnico v Tržiču.
*
Rusi so od svojega glavnega cilja tako daleč kakor na prvi dan svoje ofenzive. Na volinjski fronti je položaj v bistvu še vedno neizpremenjeii in zavezniške čete vsak dan zaznamujejo manjše ali večje uspehe. V nedeljo so se Limsimgenovi oddelki uspešno zagnali na ruske pozicije zapadno Sokula ter si osvojili približno 3 km sovražne fronte, ki jo držijo navzlic vsem ljutim protinapadom sovražnih čet. Uspehi zaveznikov na volinjski fronti se zrcalijo tudi v številu vojnih vjetnikov. Od 10. do 20. junija, torej v prvih desetih dneh naše volinjske protiofenzive je naraslo to število na čez 11.000 mož. V cen-trumu, zlasti ob Stripi, je vladal v nedeljo mir. Severno Kutov so poskusili Rusi izvršiti v nedeljo sunek proti Kolomeji, pa so bili krvavo odbiti. V Bukovini se ni pripetilo ničesar posebnega. Tam se bo prodiranje ruskih čet kmalu ustavilo pred karpatsko barijero.
Bitka na volinjski fronti' se nadaljuje z nezmanjšano ljutostjo. Pod pritiskom naših in nemških čet se Rusi korak za korakom umikajo in od 16. t, m. so se naše čete na posameznih točkah pomaknile zopet za 15 do 20 km proti vzhodu. Volinj-ska fronta poteka po najnovejših poročilih od reke Lipe čez višino severno Gornjega Holatina čez Zvinjače-Bludov-Vorončin
—	zapadno Dorošina-Bogušovko' ob Sto-hodu-Milsk-Sokul na Kolki. Na fronti ob Stripi je vladal precejšen mir. — V Bukovini so dospeli Rusi do Jakobenov, kjer so bili odbiti. Ista usoda jih je doletela severno Kutov. Položaj ruskih čet v Bukovini ni posebno ugoden, ker se morajo sedaj obrniti s fronto proti zapadu, vsled česar postaja njihova etapna organizacija vedno težavnejša.
*
Francosko bojišče. Bojevanje na za-padni' fronti, proti angleški vojski in severnemu krilu francoske armade je bilo zadnje dni znatno. Zapadno Mort Honnne so se ponesrečili sovražni sunki v ognju topov in strojnih pušk. Desno od Moze se je končal napad zelo slabotnih sil proti nemškim postojankam tia Terre de Preide s popolnim neuspehom za- Francoze. Bili so povsodi vrženi nazaj z velikimi izgubami, deloma po boju moža proti možu. Nemške letalske flotilje so z bombami napadle angleška taborišča pri Pašu, vzhodno Doullensa.
Nemci obstreljujejo forta Souville in Tavannes, ležeča južno utrdbe Thiaumont in Fleury v zadnji obrambni črti Francozov. Fort Souville je že skoro razdejan. »Times« sodi, da je bil sedanji sunek na Verdun posebno skrbno pripravljen. Nemci imajo izredno mnogo: artiljerije. Priprave za nastop artiljerije in zbiranje in-fanterije je trajalo 12 dni. Vsakdo misli1,
da je bil položaj pri Verdunu, ko se je bitka začela, nevaren. Ni pa nagnenja za obupanje. Trenotek ni več daleč, ko bo usoda Verduna odvisna od splošnega stra-tegičnega položaja.
❖
Odkar je Grška akceptirala ultima-tum, ni stavila ententa nobenih novih zahtev. Spoznati pa se v trenutku še ne da, ali bo četverozveza svojo nasilno politiko še nadaljevala ali ne. Zdi se, da je s svojim uspehom zaenkrat zadovoljena. Demobilizacija grške armade se vrši naglo.
Rumuniji Rusija zopet ponuja. »Der-ceptatea« javlja: Predno se je pričela ruska ofenziva je stavil ruski poslanik ru-munski vladi zopet nove ponudbe. Bra-tianu je predložil ruske predloge ministrskemu svetu, ki je sklenil, da naj ostane Rumunija tudi nadalje nevratlna. »Ruskoje Slovo« poudarja, da mora Rusija čini najučinkovitejše nastopiti tudi na Balkanu.
V	to svrho morajo ruske čete marširati skozi rumusko ozemlje in sicer ne le preko Dobrudže, temveč tudi preko Moldavije. Rumunija da se temu ne sme proti-viti, ker Rusi ne prihajajo kot sovražniki.
*
Amerika in Mehika. Vsa poročila se strinjajo o tem, da je položaj jako resen in da se brščas vojne ni več ogniti. Iz Meksike poročajo, da sta se vstaški general Villa in predsednik Carranza sporazumela in da združita svoje čete. Ameriški državljani so že zapustili mesto Me-ksiko. V južni Ameriki so francoski in angleški vplivi na delu, naj bi Argentinija preprečila vojno.
Domači pregled.
Cenjenim naročnikom »Delavca«.
Današnji številki »Delavca« je priložena poštna položnica vsem onim naročnikom, katerim je potekla naročnina. Da ne bo pri dostavljanju kake zamude, prosimo, da blagovolijo naročnino čimpreje poslati.
Upravništvo.
Nabrežina. Dne 11. t. m. je imelo pra-vovarstveno in strokovno društvo železničarjev skupno z društvom »Vzajemnost« odborovo sejo. Sklepalo se je v zadevi društva »Vzajemnost« im knjižnice. Predsednik sodr. Jan je mnenja, da se društvo, razpusti, ker so se pojavile razne težkoče vsled sedanjih razmer. Glede knjižnice je predlagal sodr. Jagrič, da naj se prepusti pravovarstvenemu in strokovnemu društvu železničarjev v Nabrežini, in sicer za toliko časa, da se zopet povrnejo redne razmere .Predlog ki je bil soglasno sprejet, se glasi: Pravovarstveno in strokovno društvo železničarjev v Nabrežini vzame v varstvo knjižnico »Vzajemnosti« im sc zaveže po možnosti dohodkov knjižnice poplačati ostali dolg, dokler ne začne delovati »Vzajemnost« samostojno. Dalje se je sklenilo, da plača vsakdo za izposojeno knjigo 20 vin., tako da se iz teh dohodkov odplačuje dolg. — Za knjižničarja je bil izvoljen sodr. Klanšček Franc, za namestnika pa Kante Alojz. Knjižnica je odprta vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne. Nahaja se v Hladnikovi hiši št. 107 v Hrastah, v sobi sodr. Klanščeka. Sodrugi, kdor želi izobrazbe in kdor ima veselje do čitanja, ta naj pridno obiskuje knjižnico in agitira, da bo vedno dobro obiskana.
Iz seje kanjskega deželnega odbora. S 1. julijem 1916 se izplača vsemu dejanj-skemu službujočemu učiteljstvu na Kranjskem enkratna draginjska podpora v isti izmeri, kakor s 1. marcem t. 1. Za otroški priboljšek pridejo v poštev vsi do dne 31. julija t. 1. rojeni zakonski otroci.
V	Nabrežini so prodajali pretečeni teden šest tednov stare prešičke po 130 do 140 K eden.
#
PROSPEKT.
S cesarskim ukazom z dne 4. junija 1916 1. (drž. zak. št. 170) se je dovolila pod Najvišjim po kroviteljstvom Nj. Veit-
čanstva cesarja stoječi
Avstrijski družbi Rdečega križa
izdaja posojila na srečke v imenski vrednosti 40 milijonov kron, razdeljeno na
2,000.000 srečk po 20 kron imenske vrednosti
(20.000 serij po 100 številk).
*
Po načrtu za žrebanje znašajo velike dobiteljice
Velike dobiteljice se do zadnjega žrebanja ne zmanjšajo nikdar pod znesek
SC 100.000.
Druge dobiteljice so odmerjene s IC 50.000, K 40.000, K 30.000, K 20.000 in mnogoštevilne dobiteljice so ustanovljene
z zneski po K 10.000, K 5.000, K 1.000, K 500.
Posojilo na srečke se popolnoma poplača od 1916 1. do 1956 1. in najmanjša dobiSeljjiica, s katero mora biti dvignjena vsaka
srečka v najneugodnejšem primeru, naraste v štiridesetletni dobi razdolževanja
od K 30'- do K 48'-
Xa zavarovanje tega posojila obstoji loterijski zaklad, ki bo stalno naložen v pupilarno varnih vrednostnih papirjih. Loterijski zaklad upravlja nadzorni svet, ki je sestavljen iz zastopnikov Avstrijske družbe Rdečega križa in Anglo-avstrijske banke in ki ga kontrolira cesarski komisar.
Dvignjene srečke, ki se vzamejo iz obteka, se bodo izplačevale tri mesece po žrebanju pri blagajnici Anglo-avstrijske banke na Dunaji. — Za kotiranje srečk jia dunajski borzi se bo prosilo, ko se začne oficialni borzni promet.
Na Dunaju, 16. junija 1916.
Jlnglo-avstrijska banka, S. M. v. Rotschild, dunajsko bančno društvo, c. kr. splošni avstrijski z&tnSj. kreditni zavod, e. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt, spodnje - avstrijsko eskomptno društvo, c. kr. priv. avstrijska zemljiška banka, Onion-banka, Središnja banka nemških firamariic, Splošna položna banka, dunajska iombardna in eskompftna banka, c. kr. priv. bančno in menjalno deSniško društvo Mercur, c. kr. splošna prometna banka, c. kr. priv. češka (Jnion-banka, Živnosfenska banka.
Na podlagi predstoječega prospekta se vabi s tem na podpisovanje
8BF* 2,000.00© srečk 1P8
posojila na srečke Avstrijske družbe Rdečega križa iz leta 191®
(Nove srečke Avstrijskega Rdečega križa.)
Pogoji podpisovanja so naslednji:
1. Podpisna cena znaša
RF* 30 kron za srečk® "IPS
od tega je položiti 5 kron v gotovini za srečko takoj ob zglasitvi podpisa za varščino, ostanek pa je plačati takoj ko se naznani pridelitev, najkasneje dne 31. julija 1916 1., drugače zapade za varščino plačano prvo plačilo 5 kron.
2. Pok za podpisovanje se prične
dne 27. Junija 1916 in se konča dne 10. julija 1916.
3. Podpisuje se v bankah, bančnih hišah in menjalnicah ter na drugih mestih, ki se imenujejo v običajnih opravilnih urah.
4. Ako se podpiše več srečk nego jih je izdanih za podpisovanje, se prideli manjše število. Podpisnikom, ki podpišejo ali dO 10 srečk prosto ali do 100 srečk enoletno zaporo prodaje, se daje prednost ob prideljevanju.
5. Plačila na račun, ki so se plačala ob podpisu, ki pa postanejo prosta, ker se je pridelilo manjše število srečk se porabijo za nadaljne plačilo na podstavi priglasitve prideljenih srečk, ostanek, ki je morda še potreben, pa se mora plačati v roku, določenem v točki 1. Morebitni presežek se takoj vrne v gotovini.
Načrt za žrebanje.
1916—1917
1. dne novembra 1916. 1.	1. dne februarja 1917. 1.	1. dne junija 1917. J. | 1. dne oktobra 1917.	
Velika dobiteljica . . K 300000 1 dobiteljica . . . „ 40000 1	dobiteljica . . . „ 10000 2	dobitelj. a K 5000 „ 10000 20 dobitelj. „ „ 500 „ 10000 25 dobiteljic .... K 370000	Velika dobiteljica . . K 500000 1	dobiteljica . . . „ 50000 2	dobitelj. a K 10000 „ 20000 2 „ „ „ 5000 „ 10000 10 „ „ „ 1000 „ 10000 20 „ „ „ 500 ,. 10000 36 dobiteljic .... K 600000	Velika dobiteljica . . K 200000 1	dobiteljica . . . „ 40000 2	dobitelj. it K 10000 „ 20000 2 „ „ „ 5000 „ 10000 10 „ „ „ 1000 „ 10000 20 „ „ „ 500 ,. 10000 36 dobiteljic .... K 290000	Velika dobiteljica . . K 150000 1	dobiteljica . . . „ 30000 2	dobitelj. it K 10000 „ 20000 10 „ „ „ 5000 „ 10000 20 „ „ „ 500 „ 10000 34 dobiteljic .... K 220000
1918			
1. dne februarja | l.dne maja | 1. dne avgusta | l.dne novembra			
Velika dobiteljica . . K 300000 1	dobiteljica . . . „ 50000 2	dobitelj. & K 10000 „ 20000 2 „ „ ,. 5000 „ 10000 10 ,. „ „ 1000 „ 10000 20 „ „ „ 500 „ 10000 36 dobiteljic .... K 400000	Velika dobiteljica . . K 200000 1	dobiteljica . . . „ 40000 2	dobitelj. A K 10000 „ 20000 2 „ „ „ 5000 „ 10000 10 „ „ „ 1000 „ 10000 20 „ „ „ 500 „ 10000 36 dobiteljic .... K 290000	Velika dobiteljica . . K 150000 1	dobiteljica . . . „ 30000 2	dobitelj. it K 10000 „ 20000 10 „ „ „ 1000 „ 10000 20 „ „ „ 500 „ 10000 34 dobiteljic .... K 220000	Velika dobiteljica . . K 200000 1	dobiteljica . . . „ 40000 2	dobitelj. ii K 10000 „ 20000 2 „ „ „ 5000 „ 10000 10 „ „ „ 1000 „ 10000 20 „ „ „ 500 „ 10000 36 dobiteljic .... K 290000
1919/1920			
1. dne februarja	l.dne maja | 1. dne avgusta		1. dne novembra
Velika dobiteljica . . K 200000 1	dobiteljica 	 40000 2	dobitelj. a K 10000 „ 20000 2 „ „ „ 5000 „ 10000 10 	 1000 „ 10000 20 „ „ „ 500 „ 10000 36 dobiteljic .... K 290000	Velika dobiteljica . . K 100000 1	dobiteljica . . . „ 40000 2	dobitelj. a K 10000 ,. 20000 2 „ „ „ 5000 „ 10000 10 „ „ „ 1000 „ 10000 20 „ „ „ 500 „ 10000 36 dobiteljic .... K 190000	Velika dobiteljica . . K 200000 1	dobiteljica . . . „ 40000 2	dobitelj.il K 10000 „ 20000 2 	 5000 10000 10 „ „ „ 1000 „ 10000 20 „ „ „ 500 „ 10000 36 dobiteljic .... K 290000	Velika dobiteljica . . K 100000 1	dobiteljica . . . „ 40000 2	dobitelj.it K 10000 „ 20000 2 „ „ „ 5000 „ 10000 10 „ „ „ 1000 „ 10000 20 „ „ „ 500 „ 10000 36 dobiteljic .... K 190000'
1921 do 1925			
l.dne februarja | l.dne junija | l.dne oktobra			
Velika dobiteljica	K 200.000 1	dobiteljica		 40.000 2	dobitelj. ii K 10.000 . . . . , 20.000 4 dobitelj. „ n 5.000 . . . . „ 20.000 10 dobitelj. „ , 1.000 . . . . „ 10.000 20 dobitelj. „ „ 500 .... „ 10.000 38 dobiteljic	K 300.000	Velika dobiteljica	K 100.000 1	dobiteljica		 40.000 2	dobitelj. a K 10.000 . . . . „ 20.000 2 dobitelj. „ „ 5.000 	 10.000 10 dobitelj. „ . 1 000 	 10.000 20 dobitelj. „ „ 500 .... „ 10.000 36 dobiteljic	K 190.000	Velika dobiteljica	K 100.000 1	dobiteljica	 40.000 2	dobitelj. a K 10.000 	 20.000 2 dobitelj. . „ 5.000 ..... 10.000 10 dobitelj. „ „ 1.000 . . . . „ 10.000 20 dobitelj. „ „ 500 .... n 10.000 36 dobiteljic	• . K 190.000
1926 do 1936		
1. dne februarja	1. dne junija	1. dne oktobra
Velika dobiteljica	K 100.000 1	dobiteleljica	* 40.000 2	dobitelj. it K 5.000 . . . . „ 10.000 10 dobitelj. , „ 1.000 	 10.000 20 dobitelj. „ „ 500 . . . . 1.00C0 34 doibteljic	K 170.000	Velika dobiteljica .'.... K 100.000 1 dobiteljica	„ 30.000 1	dobiteljica	„ 10.000 2	dobitelj. a K 5.000 	 10.000 20 dobitelj. , „ 500 .... „ 10.000 25 dobiteljic		 . K 160.000	Velika dobiteljica	K 100.000 1 dobiteljica	 40.000 1	dobiteljica	„ 10.000 2	dobitelj. a K 5.000 . . . . „ 10.000 20 dobitelj. „ , 500 	 10.000 25 dobiteljic		 170.000
1937 do 1946 2. dne januarja | 1. dne julija		
Velika dobiteljica 1 dobiteljica . .
1	.	po	K
2 dobiteljici „	„
10 dobiteljic „	„
20_ »
35 dobiteljic	.	.
10.000
5.000
1.000 500
K 100.000 „ 20.000 * 10.000 „ 10.000 , 10.000 „ 10.000 K 160.000
K
Velika dobiteljica .........................................
1 dobiteljica.............................................
1 „ ......................................................
4 dobiteljice	po	K	5.00(0.
10 dobiteljic	„	„	1.000 .
40_	„	„	500 .
57 dobiteljic	.	.	. . •..................................K	190.000
100.000
30.000
10.000 20 000 10.000 20.000
1947 do 1956
2. dne januarja
1. dne julija
Velika dobiteljica . . .
1 dobiteljica ....
2 dobiteljici po K 5 000 10 dobiteljic „ » 1000 20	'	„	„	500
34 dobiteljic . . • •
K 100.000 „ 20 000 „ 10.000 „ 10.000 ,, 10.000
K 150.000
Velika dobiteljica 2 dobiteljici po K 5.000 10 dobiteijic „ „ 1.000 20	„	„	„	500
33 dobiteljic.................
K 100.000 10.000 „ 10 000 „ 10.000
10.000
Manjši
dobitki.
Leto
1916/17
1918
1919
1920
1921
1922
1923
1924
1925
1926
1927
1928
1929
1930
1931
1932
1933
1934
1935
1936
1937
1938
1939
1940
1941
1942
1943
1944
1945
1946
1947
1948
1949
1950
1951
1952
1953	149.
1954	169.
1955	189.
1956	194
K
.869 po 30 .258 „ 30 .456 „ 30 .456 „ 30 990 „ 30 .990 „ 30 .990 „ 30 .990 „ 30 .990 „ 30 516 „ 30 .516 „ 30 516 „ 30 .516 „ 32 .516 „ 32 .516 „ 32 .516 „ 32 516 „ 32 516 „ 32 516	34
516 „ 34 .908 „ 34 908 „ 34 908 „ 34 908 „ 34 908 „ 34 908 „ 34 908 „ 36 908 „ 36 908 „ 36 908 „ 36 933 „ 38 933 ., 38 933 „ 40 ,933 „ 40 933 „ 40 933 „ 44 933 „ 44 933 ., 46 933 „ 48 233 ., 48
Nemški državni poslanec sodr. Lieb-knecht obsojen. Dne 28. junija se je vršila pred vojaškim sodiščem v Berlinu obravnava proti Liebknechtu. Obravnava je bila tajna. Obsojen je na dve leti šest mesecev in tri dni ječe, odpust iz vojske zaradi poizkušane izdaje ter otežkočene nepokorščine in upora napram državni oblasti. Sodišče naglaša v razlogih, da Lieb-knecht ni storil teli prestopkov iz nepoštenega prepričanja marveč le iz strankarskega fanatizma, zaradi tega mu je prisodilo najnižjo dopustno kazen ter mu tudi ne odreka državljanskih častnih pravic.
Važna razsodba upravnega sodišča gledevojaških podpor. Upravno sodišče na Dunaju je izreklo te dni sledečo važno razsodbo glede vojaških podpor: Katarina Furlan ima majhno posestvo v Muravcih pri Ljutomeru. Na posestvu je vknjiženih dolgov 600 K. Pred vojsko jo je podpiral njen sin, mizarski pomočnik, ki je služil na dan 2 K. Materi je pošiljal denar ih tudi obleko. Ko je pa bil poklican v vojake, je izostala1 ta podpora. Mati njegova je prosila za vojaško podporo, toda njena pro-
šnja je bila vselej odbita z vtemeljitvijo, češ, da ni dokazano, v koliki meri je sin podpiral mater, ker mati ni imela nobenih dokazov v rokah. Mati se je pritožila na upravno sodišče, ki se je izreklo, da ima prosilko pravico do vojaške podpore, kajti sin jo je v istini podpiral, čeprav z majhnimi denarnimi zneski in z obleko, kar je znašalo mesečno okrog 10 K. Ker pa živi mati v skromnih razmerah, je bila pomoč, katero je dobivala mati od sina, za njene razmere velike važnosti in ima torej pravico do vojaške podpore.
Oklic za sporazum v stranki. V nemški soc. dem. stranki v Nemčiji je v polk tiškotaktiškem pogledu prišlo med stran-karji do nesporazumljenja zlasti glede na-ziranja o sedanji svetovni vojni. Oklic je podpisalo 54 sod ru go v iz cele države, med katerimi je na prvem mestu dobro poznani sodrug Adolf Braun. V oklicu pravijo, da je svetovna vojna, ki nanjo stranka ni bila pripravljena, zbudila med strankarji in narodnostimi nezaupnost; zanetila je celo prepir in razkol. Treba pa zopet zbuditi tovarištvo in zaupnost med strankarji
in strankami. Bližnja bodočnost bo zahtevala velike naloge, zaradi tega mora proletariat posvetiti tem nalogam vso svojo sposobnost s skupnim bratskim delom. Oklic pozivlje k slogi, svetuje naj se obravnavanja spornih vprašanj odloži za mirnejše čase, če jih že ni mogoče kratko-rnalo odpraviti. Polemika v časopisju naj sc opusti ter ne tratijo v prepiru strankine moči. Nikakor to ni težavno, vsekakor pa je v blagor proletariata. — Strankini listi so oklic ponatisnili, a so o niega vsebini in namenu različnega mnenja. Eni so mnenja, da je, kljub različnim nazorom prerekanje o taktiki v sedanjem času kaj neprimerno in si bo stranka ohranila svoj vpliv le takrat, če varuje v sedanjem času svojo or-ganizačno slogo, a pa da se to godi lahko, čeprav se nazori o raznih vprašanjih popolnoma ne ujemajo, drug ipa, da treba odločno nadaljevati započeto pot. Mi seveda pravimo: sloga in proletarski interesi so večje važnosti nego posamezna taktična vprašanja. Na tem stališču smo bili vedno in moramo tudi vztrajati, če hočemo korakati z razvojem.
Kdor trpi na zapeki ali zagatenju, si lahko olajšavo dobi z uporabo odvajil. Toda vsakdo naj bi vedel, da so odvajila dvojna: drastično učinkujoča in milo učinkujoča. Drastična odvajila neredko zdiažijo čr.evo in jih je zato treba jemati z veliko previdnostjo. Med milo učinkujočimi odvnjlli, ki črevesa ne dražijo in so popolnoma neškodljiva, prvačijo Fellerjeve želodec krepeče rabarbarske krogljice z zn. Elzakrogljice. Pospešujejo teki in prebavo in jih tudi otroci in ženske rad: jemljejo. V nobeni hiSi naj bi se jih ne pogrešalo, da bi bile ob potrebi, po užitju težko prebavljivih jedil in pri slabostih v želodcu, vedno pri rokah. 6 škatljic pošlje kamorkoli franko za samo 4 K 40 vin. lekarnar E. V. Feller, Stubic1, Elzatrg 334 Hrvaško. Tudi Fellerjev bolečine to'ažcči rastlinski esenčni fluid z zn. Elzafluid, dobrodejno vteralno sredstvo, lahko obenem naročite. 12 steklenic franko 6 kron. Obilica priznanj izpričuje, kako priljubljen je Elzafluid, posebno kot varovalno sredstvo za zdrave, pomirjevalno sredstvo bolečin za one, ki trpe vsled prehlajsnja, prepiha in mokrote.	(ei)
Profesor dr. Teodor Pfeifer umrl.
Pred nekaj dnevi je umrl v Gradcu profesor dr. T. Pfeiffer na oslabelosti srca po žolčni operaciji. Star je bil šele 48 let. Pfeiffer je študiral na Dunaju zdravstvo in je bil učenec dra. Krausa. Pozneje je postal docent in profesor na graškem vseučilišču. Odlikoval se je zlasti v boju proti jetiki in prav v veliki meri je njegova zasluga, da so ustanovili nan Štajerskem vzorna zdravilišča za jetično bolnike v Horgsu in Enzenbachu. Pfeiffer sam je bil voditelj teli zdravilišč. Tudi mnogo delavcev je dobilo Pfeifferjevo pomoč in marsikdo ve hvalo pokojnemu Pfeifferju za trud v boju proti tuberkulozi. Vsekakor vemo ceniti tudi nit njegove človekoljubne zasluge za blagor bolnikov te vrste. Blag mu bodi spomin!
Drobiž iz rudarske stroke. Pretečen mesec je šla deputacija organiziranih rudarjev k nemškemu kancelarju Betmanu. ki mu je predložila obširen materijal, nanašajoč se na nastalo draginjo, ki že davno ni več v nobenem soglasju z plačami rudarjev. Naglašala je deputacija, da je rudarsko delavstvo občutno prizadeto vsled pomankanja živil, katero se umetno pospešuje. Dognali so se slučaji, da vkljub vpeljavi raznih kart, dobijo živež le ta-kozvani »boljši« odjemalci, dočim se ru-Jarje odpravi praznih rok. Tudi nsame-zna rudniška skladišča oddajajo živila zelo enostransko, zato prosi deputacija za nujno odpomoč. Kancelarjev namestnik Helferich, je deputaciji obljubil, da bo vlada skušala odpraviti omenjene nedostatke, oziroma poskrbeti; da se bodo živila nepristransko razdeljevala. — Angleškim rudarjem so rudniški posestniki na predlog rudarske organizacije zvišali plačo za 3V2 odst. Povišanje stopi v veljavo drugi
plačilni dan v juniju. — V Srbiji so se naše oblasti energično oprijele izčrpavanja srbskih rudnikov. V obratu se nahaja sedaj 7 rudnikov, iz katerih so izčrpali prve tri mesece letošnjega leta razne rude katero cenijo na tri miliijone kron. Zlasti bogat na svincu je rudnik Baba. Tu leži svinec tako rekoč na vrhu. Strokovnjaki cenijo množino svinca v tem rudniku na
13.000	ton. Pa tudi na drugih rudah je Srbija jako bogata, ker sama zbog nerazvite tehnike, ni mogla izčrpavati svoja bogastva, je naravno da bo po vojni tudi. tja vkorakal moderni kapitalizem, ki se bo polastil vseh teh zakladov. — Francoski rudarji v rudniku Noyant so stopili v mezdno gibanje. Zahtevajo povišanje plače in ureditev delovnega časa, v smislu postavnih določil. Pri St Etiene se je vdrla zemlja v nekem rudniku Rudarji so na srečo še pravočasno opazili, tako, da se je samo en rudar smrtno ponesrečil. — V Niemesu se je v rudniku vnel oglikov kisik. Dosedaj so izkopali štiri mrtve rudarje. — Alpinska Montanska družba je prve tri mesece tek. leta, naredila za 3 miljone kron več čistega dobička kot lansko leto v tem času.
Dopisovanje vojnim vjetnikom. Skupni centralni biro za vojaške vjetnike na Dunaju naznanja: Občinstvo se opozarja v lastno korist, da naj omeji dopisovanje vojnim vjetnikom na poštne dopisnice, ter naj ne piše pisem, ker je dokazano, da pismo rabi povprečno 2 meseca dalje za vročitev, kakor dopisnica. Vzroki temu ravnanju niso pri poštnem uradovanju, temuč pri cenzuri, ker se cenzurirajo vedno dopisnice pred pismi, ter v istem času, katerega zahteva pismo, se reši že 5 do 10 tudi več dopisnic. Tako je omogočeno veliko dopisovalcem, da prejmejo vojni vjetniki točno dopisnice od svojcev, ne kuretine.
S tira je skočil kamniški vlak, ki je privozil v Ljubljano, blizu tam, kjer se odcepi gorenjska železniška proga. S tira sta skočila oba stroja, prvi voz je poškodovan. Ljudje, ki so se pripeljali, so se seveda precej pretresli in prestrašili, vendar pa ni bilo druge nesreče.
Normalni jedilni list. Tudi v Avstriji namerava vlada s L julijem uvesti normalni jedilni list za gostilne. To pomeni, da bodo smeli v vsaki gostilni pripraviti vedno samo dve mesni jedi, na brezmesne dni pa ne bodo smeli dajati ne divjačine.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna“ v Ljubljani.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. doM). ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo ZarnllP v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
: Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Karol Wisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
1 Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaz ico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
Ulili, Fnitnlu sla šfe 6.
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šoBe, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-šur, muzikalij itd.
Stereotipija. Litografija.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg Stev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. popol.	Stanovanja
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	'/2ll —'/sl	Turjaški trg St. 4 v okr. bol. blag.
Br. Breskvar Viktor	1.—3. pop.	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Bock Emil očesne in ušesne bol.	10—12 2—3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Dr. Kraioiier Alojzij	1.—3 pop.	Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Ivan \n in sin,
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
in strole za Me (SlittrastiiiiM) za rodbino in obrt.
Pisalni snoji Adler.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.