Potom phžgM v fotovinL Leto X., št. 6. (^iutbo" xdc, st 51 «y Ljubljana, ponedeljek 7* febfuarja 1938 Upiavmstvo. Ljubljana. Knafljeva ft — Telefon St 3122. 3123, 3124, 8125. 3126. Znseratnl oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova tli. — Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerla. Ponedeljska izdaja »Življenje in svet" Cena 2 Din Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon it. 3122. 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Jlarlbor Grajski trg St 7. Telefon St 2440. Celje. Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vraCajo. — Oglasi po tarifu. NEDELJSKE VOLITVE V SENAT Pri včerajšnjih volitvah v senat je bilo izvoljenih 2$ senatorjev -Opozicijske liste so bile vložene v treh banovinah ter so dobile na Hrvatskem pet, v Dalmaciji pa en mandat Beograd, 6. febr. p. V Beogradu in vseh banovinskih središčih razen na Cetinju so bile danes volitve za izpraznjenih 23 senatorskih mandatov. V Beogradu, moravski, drinski. vardarski, vrbaski in dravski banovini so bile vložene samo vladne kandidatne liste, njihovi kandidati so zaradi tega z današnjim dnem avtomatično izvoljeni ne £lede na število oddanih glasov. V dravski banovini je tako izvoljen odvetnik dr Franc Schaubarh iz Maribora, v vrbaski minister za šume in rudnike dr. Bogoljub Kujundžič, v vardarski narodna poslanca Ugrin Joksimo-■vie in Mihajlo Lukarevič ter župani "Mehmed Zlatko iz Lebana. v drinski banovini narodni poslanec Čedomir Zaharič in trgovec Uzeir Aga Hasan-•sgovic iz Sarajeva, v moravski narodni poslanec Peter Bogavac, v Beogradu pa tajnik glavnega odbora JRZ Dušan Trifkovič. V ostalih treh banovinah sta bili vloženi po dve listi, poleg vladne še opozicijska, in sicer v savski in primorski banovini listi dr. Mačka, v dunavski banovini pa lista bivšega predsednika Narodne odbrane Ilije Trifunovi-<6a-Birčanina Za volitve v teh treh banovinah ie zato vladalo v politični javnosti večie zanimanje, čeprav so bili rezultati tudi za te tri banovine s precejšno gotovostjo znani že v nanrej. ker je število volilcev omejena V savski banovini, ki je volila danes 7 senatorjev, je bilo oddanih 446 glasov za listo dr. Mačka in 201 glas za listo JRZ. Dr. Mačkova lista, katere nosilec je bil podpredsednik HSS inž. Avgust Košutič, je tako dobila 5 mandatov, lista JRZ z nosilcem finančnim ministrom Dušanom Letico pa 2 mandata. Poleg obeh nosilcev so izvoljeni s Ko-šutičeve liste še dr. Krnjevič, ki sedaj živi v Ženevi, dr. Kostič, podt>redsedn;k SDS, dr. Pernar in prof. Jelašič, politični tajnik dr. Mačka, z liste ministra Letice pa še bivši minister in narodni poslanec dr. Miškulin. Volitev se je udeležil tudi dr. Maček, ki je glasoval okrog 10. doooldne. V primorski banovini je lista HSS dobila 89, lista JRZ pa 60 glasov. Na vsako listo odpade tako po en mandat. V dunavski banovini je dobila lista JRZ 768 glasov lista Ilije Trifunoviča pa 71. Vseh 5 mandatov je pripadlo tako kandidatom na vladni listi. V zadnjih dveh urah zvečer oddani glasovi lahko končne rezultate še malenkostno spremene, na razde^tev mandatov pa ne morejo več vplivati. Uradno poročilo Beograd, 6. febr. AA. Danes so bi'e volitve novih senatorjev na mesto onih, ki jim je potekel 3. januarja ti. mandat. Volitve so se vrSile v vseh banovinah sen v zetski, kjer ni potekel mandat nobenemu senatorju, Po rezultatih volitev je JRZ dosegla absolutno zmago hi dobila 17 mandatov od skupnega Števila 23. V moravski, vardarski, drinski, dravski hi vrbaski banovini ter na področju Beograda so bili izvoljeni vsi senatorji z list JRZ in sicer: v moravski 1, vardarski S, drinski 2, dravski L vrbaski 1 in v Beogradu 1. Opozici ja v teh volilnih edinlcah ni imela svojih list ker ni dobila radostnega števila podpisov za predložitev kandidatskih list Največje zanimanje je vladalo za volitve v dunavski, primorski in savski banovini, kjer so bile postavljene tudi opozicijske liste. V dunavski banovini je dosegla JRZ absolutno zmago in vse mandate. Lls+a združene opoziciie, katere nonilec je bil Ilija Trifunovič-Birčan»n ni dosegla niti polovice potrebnega količnika in .fe dobila vsega 80 glasov nasproti 821, kolikor jih je dobila JRZ, ter je tako doživela popoln neuspeh. V primorski banovini sta se dva mandata razdelila med JRZ In bfvto HSS. Dob-!'eno število glasov kaže nedvomno mo« JRZ. ki je dosegla dve petini vseh oc eanih glasov. V savski banovini je uspeh JRZ |»rav tako zelo značilen. Izmed 7 mandatov je •JRZ dobila 2, po številu glasov je JRZ dobila skoro polovico nasproti bivši HSS odnosno tretjino vseh v tej banovini oddanih glasov. Po skupnrezultatih je JRZ dobila 17 senatorjev, bivša HSS 6, združena opozicija pa nobenega. Razširjenje Hitlerjeve moči Odmevi važnih sprememb na vodilnih mestih v nemški vojski in zunanji politiki Berlin, febr. AA. »Deutsche diploma« tlsch-politische Korrespondenz« oposarjpa v posebnem članku zanimanje, ki so ga v tujini izzvale spremembe v Nemčiji. Nihče ne more oporekati, pravi članek, dane bodo nove oblike, ki jih je dobil nemški aparat, omogočile enotnejšega in koristnejšega vodstva. V današnjih časih si vse države prizadevajo, da bi izpopolnile svoj državni aparat glede na brzino njegovega delovanja. Članek opozarja pri tem na ukrepe, ki so bili v ta namen izvršeni v Angliji in Franciji. Nato govori o novem tajnem kabinets&em svetu ter aaglaša, da priča uprav ta ustanova, ka^ ko se nemški državniki zavedajo svoje odgovornosti. Faktorji, ki so odgovorni za nemško politiko, nočejo ničesar vedeti za nake nestvarne obzlre, kaj šele za samovoljno ocenjevanje posameznih vprašanj. Nasprotno žele sklepati o posameznih vprašanjih po čim bolj temeljitih pripravah. Evropski narodi so se znašli, ko so se izjalovile nekatere njihove nade, pred važnimi odločitvami, katerih realizacija jim mora zagotoviti mir prav v tem negotovem času. Kar se tiče osnovnih smernic nemške politike, so dovolj znane iz mnogih govorov Ln izjav državnega kancelarja Adolfa Hitlerja. Teh smernic niso narekovale nikake nemogoče doktrine ali taktični razlogi. One imajo dosleden namen, zagotoviti nemškemu narodu njegovo neodvisnost na vseh področjih in v vseh položajih na svetu, do česar ima pač nesporno pravico. Hitlerjeva zahvala Mussoliniju Berlin, 5. febir. AA. Državni kancelax Hitler je poslal šefu italijanske vlede Mueeo-liniju brzojavko, v kateri pravi mal drugim: Vaši ekscelenci se prisrčno zahvaljujem za brzojavko, ki «te md jo poslali ob prevzemu vrhovnega poveljstva nad vso oboroženo silo nemške države, kakor tudi za prijateljska čuvstva, ki mi jih sporočate. Smatral bom tudi v bodoče za svojo it»o-«ebno nalom da še bolj okrepim politične in idejne etike, ki že sedaj obstoje med Nemčijo in Italijo, da bi na ta način pospeševal mir in kulturo sveta. Izprememba nemške politike proti Avstriji ? Dunaj. 6. febr. d. Odpoklic nemškega poslanika Papena z Dunaja je zbudil v tukajšnjih polU i enih krogih veliko pozornost-Nekateri napovedujejo, da mor? pričakovati sprememba v nemški politiki napram Avstriji, če bo njeaov naslednik postal kak izrazit pristaš narodno-soc^alistične stranke. Menijo, da bo morda Hitlar poslal za poslanika na Dunaj kakega evoiega ožjega sodelavca. ki pa se v zunanje-političnih zadevah še ni posebno eksponiral. sReichsPost« piše- da se mora Papenu pr-'znati. da je imel na Dunaju težko delo, Iker je naletel pri izpolnjevanju svojih nalog poeosto na zlobne motnje, vendar pa si je resno prizadeval za zboljšanje razmerja med Nemčijo in Avstrijo. Dogovor od 11. juliia priča, da je dosegel mnogo po- zitivnega. čeprav na vsega, kar bi bilo treba želeti. »VViener Neuesfe Na^h-ichten« so mnenji, da bo raorla Popen pcslao za poslanika v London. 0 »spremembah v Nemčiji pravi list, da pomenijo pomladitev vojske ter predvsem pospešeoje združitve narodno^o-ciaListične stranke tej vojne sile. Izvršena velika koncentracija v Nemčiji predstavlja velik korak na poti na katero je stopila na rodnonsocialet ična stranka, ko se je po. lastila oblasti, ter znatno ojačenje v,pliva stranke na vodstvo države. »Neues Wiener Ta$rb'att« tolmači irpre-membe v Nemčiji kot odstranitev konf-erva- • traroh elamentov, k ista jih zastopala ministra Neurath in Blomiber;r. Sedaj je treba počakati, ali bodo nasproiatva med traTS-cijonalnimi silami ter to-alitarnim stremljenjem stranke trajala še dalje. Od tega razvoja bo odvisno nadaljnje oblikovanje nemške vojaške sile ter nemške zunanje politike ki v vrezi ■ tem todi bodoča usoda, notranjih in tarnanjih političnih odnosa je v nemške države. Službena vWian«r ZerPang* pravi med drugim: Po izjavi vseh vodilnih nemških državnikov je srlavni namen Izvršenih sprememb ohranitev miru in zboljšanje političnega in gospodarskega poJožaja nemškega naroda. Ta namen se tudi v bodoče ne bo spremenil. S španskih ttojišč Na Srontah se razvijajo živahnejše akcije nasprotnikov Barcelona, 6. febr. AA. Vojno ministrstvo je izdalo komunike, v katerem pravi, da .je nasprotniku po resni borbi uspelo zavzeti Pankru'«. Na fronti vzhodne vojske ni bilo nikakih sprememb. V odseku pri Niele de Teruel so viadne čete -/avzele vrh 1040. V Andaluziji eo nasprotniki zeh oja_ čili svojo letalsko akcijo. Tam sta bili sestreljeni dve nacionalistični letali, dočim so nacionalisti sestrelili eno vladno lovsko letalo. Nacionalističnim četam se je posrečilo zavzeti fcuii Siem> del Corton, imele pa so pri tem izredno velike izgube. Iz Francovega tabora Salamenca, 6. febr. AA. Vrhovno poveljstvo nacionalistične vojske je izdalo komunike, ki pravi: V odseku pri Alfambri so naše čete na- predovale 12 km, v centralnem odseku 10 km, v južnem pa 8 km. Nacionalisti so zavzeli 16 vasi in okrog 40 nasprotnikovih postojank. Republikanska fronta je na več točkah prebita. Nasprotnikove postojanke pri Sierri Palomeri so popolnoma obkoljene od naših čet. Nacionalisti so zaplenili republikancem mnogo vojnega materiala. Ujetih je bilo okrog 500 republikanskih miličnikov. Letalski napadi na republikanska mesta Barcelona, 6. febr. AA. Tukajšnja radijska postaja je razglasila, da so nacionalistična letala včeraj bombardirala Ta-ragono. Reus, Unego in Seltro. Ubitih je bilo več ljudi, nekaj pa ranjenih. Materi-1 alna škoda še ni ocenjena. Konferenca o monopolizaciji šolskih Beograd, 6. febr. p. V prostorih udruže-nja tiskarjev je bila danes zanimiva konferenca, na kateri so se sestali zastopniki raznih gospodarskih organizacij, da zavzamejo svoje stališče glede vprašanja zgraditve nove državne tiskarne, predvsem pa monopolizacije šolskih knjig in drugih učil. Na konferenco so prišli mnogoštevilni delegati iz vseh krajev države, zastopn»ki raznih gospodarskih panog, predvsem ti-skarnarjev in za'ožnikov, trgovskih zbornic, PEN-kluba, dramskih piscev tipografskih delavcev in faktorjev, organ'zacije knjigovezov in drugih, izmed Slovencev so prišli na konferenco za Društvo tiskar-narjev Maks Hrovatin, za ljubljansko zbornico TOI Albm Smerkolj za ljubUanski Penkluba in slavistično društvo dr. Kolar č za društvo »šola in dom« dr. Lončar za društvo knjigotržcev Vončina, za ljubljan- sko sekcijo JUU Kumelj, za zvezo grafičnih delavcev v Ljubljani Drago Kosem, za udruženje grafičnih faktorjev Otmar Mihalek, za knjigoveške mojstre pa Matko Pogačnik. Posvetovanje je trajalo dopoldne in popoldne ter se bo jutri nadaljevalo. V torek dopoldne bodo delegate sprejeli v narodni skuščinl predsednik vlade dr. Stojadinovič in drugi zainteresirani ministri, katerim bodo obrazložili svoje stališče glede na monopolizacijo šolskih knjig. Dragiša Lapčevič hudo bolan Beograd, 6. febr. p. V živkovičevem sar natoriju leži hudo bolan znani socialistični vodja io veteran Dragiša Lapčevič. Tudi današnja številka ponedeljskega „ Jutra" ima za prilogo tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« z naslednjo vsebino: Živa peč — Bernardin de Saint-Pierre, soustanovitelj biologije — Spolne zablode (Dr. Fr. Gosti) — šanghaj, azijski New York — Megle na obnebju (Ig. Koprivec) — Trije mušketirji — Sluh pri živalih — Descartes na Danskem — Ta podla, podla podlasica (A. Debeljak) — V slavo metuljarju — Bevkov »Ubogi zlodej« — Maupassant v sejmu — Fotoamater — Fllatelija — Praktične novote — Glasbena uganka — Za bistre glave — lah Demarša v Tokiju Zedinjene države, Anglija in Francija zahtevajo pojasnila o japonski pomorski politiki Tokio, 6. febr. d. Vlade Zedinjenih držav, Velike Britanije ln Francije so z enako glasečimi se notami pozvale japonsko vlado, naj jim pojasni svoje namene o gradnji novih vojnih ladij glede na njihov obseg in oborožitev. To pojasnilo zahtevajo v teku 15 dni. Ce japonska vlada v tem času ne bo zagotovila, da ne bo gradila vojnih ladij preko 35.000 ton, si pridržujejo vse tri države pravico, da znatno povečajo obseg ladij, ki jih nameravajo zgraditi v bodočnosti. Washlngton, 6. febr. d. Vlada Zedinjenih držav je včeraj izročila po svojem poslaniku japonski vladi v Tokiju ostro noto v zadevi japonske pomorske politike. Ameriška vlada izjavlja, da je prisiljena opozoriti na veljavnost dodatka k londonski pomorski pogodbi in da bo morala graditi ladje takega obsega, ki bodo v primernem razmerju z japonskimi pomorskimi silami, če ne bo japonska vlada do 22. februarja zagotovila, da ne gradi oklopnic ali kri-žark. ki bi presegale obseg, kakršen ie bil določen z londonsko pomorsko pogodbo. Ameriška nota navaja omejitve, ki so jih prevzele Zedinjene države z londonsko pomorsko pogodbo in obenem izraža obžalovanje, ker so japonski delegati odšli s konference o londonski pogodbi in ker japonska vlada doslej ni izjavila, da vztraja v načelu na omejitvah, ki jih določa londonska pogodba. Ameriška vlada izjavlja, da mora smatrati za avtentične vesti, po katerih gradi Japonska velike voine ladje, ki presegajo v londonski pogodbi določen obseg, dokler Japonska vlada ne izjavi, da so te vesti neresnične. Ameriška vlada smatra za potrebno, da se posluži pravic londonskega dogovora, ako ne bo Japonska izjavila, da do 1. aprila 1. 1943 ne bo gradila ali pa kupila nobenih ladij preko 35.000 ton in ako ne bo objavila, tonaže ter kalibra topov novih ladij, za katere gre. Ce vlada Zedinjenih držav ne bo dobila pojasnil, za katere je zaprosila, in če japonski odgovor ne bo zadovoljiv, bo prisiljena posvetovati se z drugimi prizadetimi pomorskimi silami ter si pridržati svobodo postopanja. Italija za poostritev pomorske kontrole Ugoden odgovor italijanske vlade na angleške predloge o poostritvi kontrole na Sredozemskem morju London, 6. febr. AA. Italijanski poslanik Dino Grandi je v petek zunanjemu ministru Edenu izročil odgovor italijanske vlade na sporočilo o ukrepih, ki jih bo odredila angleška vlada za boljšo organizacijo kontrolne službe na svojem področju Sredoaeanrfcega morja v smislu nyon-ekega in pariškega dopolnilnega sporazuma. Italijanska vlada izjavlja, da ae popolnoma strinja z angleškimi ukrepi in da bo tudi sama izvršila povsem enake ukrepe za kontrolo na področju Sredozemskega morja, ki ji je Ulo poverjeno v nadzorstvo. Odgovor Italije ® v vseh angleSkih političnih krogih sprejefl z velikim zadovoljstvom. Problem, ki je nastal po potopitvi angleškega parnika >Bodimyonac, je sedaj urejen, le odgovornost za ta incident je vprašanje, ki ga očitno ne bo mogoče zlepa rediti. Angleške vojaške oblasti sicer niso več v dvomu, čegava Je bila podmornica, ki je potopila angleško ladjo, vendar pa vse kaže, da dokazi, s katerimi razpolaga, še ne zadostujejo, da bi mogli prepričati vso evropsko javnost. Pridržki Rim, 6. febr. o. Italijanska vlada fe v svojem odgovoru na angleške predloge o ojačenju mednarodne kontrole na Sredozemskem morju izrazila tudi neke pridržke. Po angleških načrtih bi morale vojne ladje, ki so dodeljene kontrolni službi, brez vsakega opomina nemudoma napasti podmornice, o katerih bi dognale, da so napadle kakšno trgovsko ladjo. Italijanska vlada je v svojem odgovoru izrazila mnenje, da bi bilo tako postopanje neprimerno ter je izrazila svoj pomislek tudi glede na to, da je angleška vlada že odredila povečanje števila angleških kontrolnih vojnih ladij v zapadnem delu Sredozemskega morja. Popolno soglasje med Anglijo in Francijo Pariz, 6. fw>r. w. Listi poročajo iz Londona, da se je v petkovem razgovoru med Edenom in francoskim poslanikom Corbi-nom pokazala popolna soglasnost obeh vlad glede ukrepov proti gusarstvu na Sredo- zemskem morju. Francija in Anglija bosta izvedla enaka ukrepe. Po potopitvi druge an gleške ladje po latalih je pričakovati, da se todo dosedanji sklepi glede nevarnosti podmornic razširili tudi na letalske pasove. Zadovoljstvo v Parizu Pariz, 6. fabr. w. Francoski politični krogi Scažejo veliko zadovoljstvo zaradi sodelovanja Italije pri novih kontrolnih ukrepih na Sredozemskem morju. Izjavljajo, da bo to dejstvo mnogo pripomoglo k popuščanju napetosti položaja na Sredozemskem morju, kar tudi za splošni evropski položaj ne bo brez posledic. Žla* sti izražajo zadovoljstvo, ker je nvonska pogodba ostala popolnoma v veljavi, ter pričakujejo, da se bodo zaradi francosko-angleško-itaJijanskega sodelovanja na Sre. doaemskena morju takoj lahko preprečili novi napadi, ne da bi se s tem poslabšal mednarodni položaj. Anglija za blokado Mallorce ? London, 6. febr. b. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da se je angleška vLada odločila, da bo spričo obnovitve piratt^kih napadov v zapad/neni Sredozemlju izvedla pravo blokado Mallorce. Načrti za izvedbo blokade so baje že pripravljam, ker se je britanska admirali teta pred časom že pogajala s francoskimi mornariškima krogi o možnosti blokade tega otoka, kjer je po splošnem prepričanju glavno zatočišča tako za podmornice kakor letala, ki nepričakovano napadaje tuje ladje. Spričo povsem pritrdilnega odgovora italijanske vlade na angleško noto o novih ukrepih za poostritev kontrole ni izključano- da bo amgleška vlada stavila formalno italijanski vladi predlog, naj se tej blokad1]' tudi ona priključi. Pozornost je danes vzbudila v Londonu vest, da je italijanska vlada v smislu sklepov vrhovnega obrambnega sveta, ki se je včeraj sestal, obvastila angleško vlado, da ne bo več pošiljala svojega vojaštva v Španijo. To obvestilo si v Londonu tolmačijo kot dokaz, da tudi Italija ne računa več na Fran-oovo zmago brez nadaljnje vojaške pomoči od zunaj. Horthyjev obisk na Poljskem Manifestacija poljskomadžarskega prijateljstva Krakov, 6. febr. d. Snoči je bila v Vavlu slavnostna večerja, na kateri sta madžarski regent Horthy" ter predsednik republike Moscicki izmenjala prisrčni zdravici, v katerih sta poudarjala tradicijonalno polj-sko-madžarsko prijateljstvo. Predsednik republike Moscicki je v svoji zdravici dejal med drugim: Pomanjkanje verskih nasprostev ter isto smerni razvoj civilizacije in kulture sta pripomogla k globokemu medsebojnemu razumevanju naših dveh držav. Prav tako moremo z zaupanjem gledati v bodočnost, da se bodo medsebojni odnošaji še nadalje razvijali v atmosferi prisrčnega in odkritosrčnega sodelovanja ter globoke medsebojne simpatije. Madžarski regent Horthy J« med drugim odgovoril: Madžarska ln Poljska, ki Ju Je usoda postavila na meje zapada, nista nikdar pozabili Izpolnjevati s pogumom in vztraj-nostlo svoiih nalog. Za branikom Poliske in Madžarske sta se mogli krščanska kultura in civilizacija razvijati v polni varnosti. Prepričan sem, da bodo prijateljska čustva, ki temelle na pozornosti Poljske za dogodke v Podunaviu Se nadalje obstojala in da se bodo združba pr'zadevan1a obeh narodov za zagotovitev stalnega in pravičnega miru v tem delu Evrope. Ob priliki obiska madžarskih državnikov na Poljskem je bil maršal Rydz S:aygli odlikovan z velikim križem madžarskega reda za zasluge, zunanji minister Kacya z velikim križem poljskega reda Belega orla, dočim je zunaniemu ministru Becku, ki je bil že prej odl;kovan z velikim križem madžarskega reda za zasluge, regent Horthy poklonil svojo sliko. Regent Horthy in predsednik republike Mosoicki sta se dopoldne s posebnim vlakorfr odpeljala v bialowiška lovišča. Reševanje ruskih polarnih raziskovalcev Pariz, 6. febr. AA. Zaradi močnih ma-gnetsflriih perturbacij je bila radiotelegraf-ska zveza med ledolomilcem »Murman-cetmc in radiepostajo polarne ekspedicije od 4. februarja popoldne do snoči prekinjena. Snoči se je zopet obnovila in so v Moskvi prejeli radiograme s polarne postaje, po katerih Je bila tedaj 74 stopenj ln 3 minute severne Širine in 16 stopenj In 30 minut zapadme dolžine. Člani ekspedicije se odločno bore proti prirodinim elementom. hkratu nadaljujejo svoja znanstvena proučevanja. »JUTRO«, ponedeljska izdaja 2 Ponedeljek^ 7. IL 1938. Devetnajsti letni zbor vojnih dobrovoljcev Dofefovoljci izda] 9 še eno knjigo, in sicer v proslavo 20 letnice profeoja solunskega bojišča Ljubljanska nedelja Ljubljana, 6. februarja. V restavracijski dvorani »Zvezde« je dar^ zborovala sresKa organi- sacija Saveza vojn.n aobrovoijcev kraljevine Jugoslavije. XiX občni zoor je otvoril predsednik proi. Jeras s topuni pozdravom na vse nav^očne, poseDej pa je požara vil zastopnika vojske in divizionarja polkovnika Zivanovica, češkoslovaškega konzula inž. Mmovskega. ki je bii sam vojni dobrovoljec m se je bojeval v srbsKi vojiki, zastopnika rezervnih oficirjev inž Bevca, zastopn.ka invalidov g Pera m zastopnika koioških dobrovoljcev Selmana. Na predsednikov predlog so bile nato z občnega zbora poslane vdanostna brzojavka Nj Vel kraiju Petru 11. in pozdravne kraljevemu namestništvu, ministru za vojsko in mornarico in savezm upravi. Predsednik je zatem podal kratek pregled delovanja uprave v preteklem letu in smernice za bodoče delo Najlepši uspeh preteklega leta je pač dokončna rešitev dobrovoijskih zadev glede na zakon o do-brovoljcih. Blagajnik primarij dr Hebein je podal pregledno poročilo o poslovanju blagajne, nato pa je dr Ernest Turk poročal o knjigi »Dobrovoljci — kladi varji Jugoslavije«, za katero je v javnosti veliko zanimanje in ki bo še poznim rodovom pričala o našem deležu v borbah za osvobojenje Jugoslavije. Dolgoletni tainik g. Edvard Prinčič je nato podal sistematičen pregled o delu uprave in v vseh akcjiah dobrovoljcev v preteklem letu Ena izmed najpomembnejših akcij je bila izdaja spominske knjige »Dobrovoljci — kladivarji Jugoslavije« Slavnostna akademija v operi je uspela nad vse pričakovanje in so na njej dobrovoljci svečano izročili svojo knjigo javnosti v roke matere pokojnega dobrovoljca br Milka Gnezde ge El:ze Gnezdove Na ; pobudo ljubljanske organizacije je bila prirejena podobna akademija tudi v Mariboru, kjer so knjigo izročili javnosti s tem, da so jo poklonili materi v Dobrudži padlega dobrovoljca Batiča. Lepa svečanost je bila 3 okt v Skofji Loki. kjer so xrojni dobrovoljci odkrili spominsko ploščo pokojnemu junaku Ivanu Gosarju Društvo se je udeležilo po svojih zastopnikih raznih nacionalnih prireditev, tako odkritja spominske plošče Viteškemu kralju Aleksandru v Ljubljani in Barju, odkritja spomenika pokojnemu kralju na Rakeku, kjer je delegacija položila tudi lovorjev venec, in odkritja spomenika Simonu Gregorčiču. Prav tako so dobrovoljci sodelovali pri sprejemu francoskih rezervnih oficirjev in pogreba velikega prezidenta Masaryka se je udeležil kot delegat dr Hebein. Odbor je na vseh sejah razpravljal tudi o delu odbora za spomenik Viteškemu kralju Aleksandru v Ljubljani. Zadeva se vleče že štiri leta. Odbor se je pritožil na upravno sodišče v Celju proti imenovanju komisarja. Organizacija šteje 123 članov in je število nekoliko padlo. Dobrovoljska knjiga je izšla v 3000 izvodih in so zanjo plačani vsi izdatki Ob tej priliki se organizacija zahvaljuje Učiteljski tiskarni, zlasti pa bivšemu predsedniku g. Engelbertu Gan-glu za izdajo. Odbor je poklonil v usnje vezane knjige Nj Vel. kralju Petru II-kraljevemu namestništvu, kraljici Mariji, predsedniku češkoslovaške republike in drugim. Od 3.000 tiskanih knjig jih je ostalo v zalogi le še 254 v platno in 40 v usnje vezanih Glede na izreden uspeh te knjige je uprava sklenila, da izda v proslavo 20-letnice proboja solunske fronte še drugo knjigo kot zaključek opisa vsega dobrovoljskega gibanja v svetovni vojni Po poročilih funkcionarjev je kapetan g Per kot zastopnik oblastnega odbora Združenja vojnih invalidov apeliral na novo izvoljeni odbor, da se odločno zavzame pri ministru za socialno skrbstvo in narodno zdravje, naj čim prej reši invalidsko vprašanje in izda nov invalidski zakon, ki bo zadovoljil vse vojne žrtve invalide. saj so dali in žrtvovali svoje najdražje svoje zdravje, in ki jih še danes 20 let po vojni na tisoče in tisoče živi v strašni bedi in pomanjkanju Sledile so volitve, pri katerih je bil soglasno na predlog tov Laharnarja izvoljen naslednji odbor- prof Josip -Teras, Toča Za?ar, Edvard Prinčič. dr Ernest Turk. Valentin Starman Raiko Pavlin, dr Josip Hebein. Ivan Lahamar, Valentin Kejžar. Franc Nosan in Franio Per: namestniki- dr Valentin Meršol Ivan Ja-vornik jn Ruda Zelernik- nadzorni odbor: Drago MlkuŠ V*>koslav Fon. Stanko Pe-lan, Andrej Siffrer in Franc Konič; namestnika: Alfonz Loreer in Stanko Stanič. Kot debati za glavno sknnšč!no so bili izvolienl prof Josip Jeras, dr. Ernest Turk in Stanko Stanič Večer narodnih noš je sijajno uspel Med. nošami tudi Kitajka in Japonka — Izvolitev „k?alfise Jadrana" — Balonska bitka Ljubljana, 6. februarja V vseh prostorih SokolsKega doma na Taboru je bilo bnoči živahno vrvenje, ko je ljubljanski krajevni odbor Jadratioke straže priredij večer v narodnih nošah. Velika telovadna dvorana je biia vsa pogreznjena v morje zastavic in jadransko stražarskih am-bl&mov, da so imeli gostje ob vho u občutek. kakor da so se na prasu otregii mestnega prahu in stopili na gostoljubno palubo ja iranskega parnika. Posebno barvitost so doprai-esie slikovite narodih noše, ki so se okretno gibale v avli in po dvorani nemirno pričakujoč solidarnega nastopa pred občinstvom. Med te-ro ko se je dvorana, polnila in je bila večina omizij že krepko 7 eedena. sta ob vholu pričakovala ČEuslue goste m jih spiejemala predsednik ljubij:i.nske«a krajevnega odbora JS generalni tajnik TPD Josip Pogačnik e polpro se ln kom Verbičem. Prišli so za bana načelnik prosvetnega oliel^a banske uprave dr Lovre Sušnik. za mestna občino ljubljansko' dr. Vladimir Ravni h ar, divizijski general Laza Tonič z gos;jo. za rektorja ljubljanske univerze univ profesor dr. Kelemina, za sodišče apclacijski sodnik nadevetnik dr. Stra«ser. finančni direktor Se.Mar. komandant 40 pešpolka polkovnik Mašjč z gosj>o. komandant planinskega bataljona po "polkovnik Oblak z gospo. Češkoslovaški konzul Minovskv -n danski knmul Zlenko Knez. Med odličnimi povabljenci pri slavnostni mizi eo posedli predsednik oblastnega odbora JS bivši podban dr Pirk-majer z £roa'o. ministrova gospa Anči dr. K ram er jeva, bivši ban doktor Dinko Puc z gospo. predmetnik Inženjeske komore inženjer Pirkniajer z goso in mnogi drugi. Večer so počastili sS.iSO O qoPu oSk-»o S pcslanee Hajko Turk. prvomesfn k CMD inž. Mačkovšek iirekfor Breznik in aponka in Kitajka. Mikavna dekleta, zastavni fantje in možata Osetova mama iz Daj-Dama 6'činstvo jih je nev Ti.ieno pozdravljalo in pozorno ogledovalo številke, katerih je bilo izdanih nad 90 za izvolitev kraljice Jadrana. Volitev najlepše seveda ni bila lahka, saj med lepim ni kersibodi izbrati najlepše. Med tem je domačin g. Pogačnik z geppo divizion-T-ko otvoril d!c;j s kraljevskim ko'om Navdušeno pozdravljena je rato skunina 12 parov, ki so jo eetavljale dame v narodnih nošah in mM i svet h oficirskega rbora, zaplesala slavnostno Jadransko kolo po koreografiji plesnega mojstra Jenka. Veselo rajanje- v katerem so se vnsMla različna kola, pa prešerna zabava ki se jo •dvigali z najboljšem založeni bifeji v vseh ve6eličnih prostorih, sta blažili nestrpnost pred razsrlasom izida volitev Kot k^al ji<*a Jadrana je z na;vpč glasovi zmagala go-Ida Isak ivičpvi v črno^orski narodni noši. kot n>?na č-stn- A-irm na " 'Č Erika ^knškovn v kj*a;sk noSj MpH h-lon sko bitko« ie zavladala izredna razi se poJavOi nedvomno isti zlikovci v Spodnji Besnid, kjer so porezali nepove 12 konjem, v Zgornji Besnici pa osmim. Prt svojem delu so bili precej nespretni in so v naglici porezali repove čisto ob korenu in so ponekod celo zarezali korene. Kmetje trpe škodo, ker so konji zaradi poreaanih repov izgubili na vrednosti. Škodo, ki so jo zlikovci prizadejali kmetom, znaša baje 50.000 dinarjev, žimo pa bo zlikovcam težavno spraviti v promet, ker so bile po ocožništvu obveščene o tatvinah žime razne žimarske delavnice in Sitarska zacJruga. Upamo, da se bo orožnikom kmalu posrečilo izslediti zlikovce. Bati se je, da se ne bodo preselili še v druge vasi po Gorenjskem, zato opozarjamo posestnik«, naj skrbno varujejo svoje konje. Naše gledališče DRAMA Ponedeljek 1.: zaprto. Torek, 8.: zaprto (gostovanje v Celju: Vs- nofiika Deeeniška). Src a, 9.: Bela bolezen. Red Sreda. Četrtek, 10.: zaprto. ^ Drama. Med novejšimi dramskimi deE, ki ee v zadnjem ča*>u uprizarjajo po najrazličnejših odrih, imajo posebno velik .jiKpeh »Rdeče rože« (Dva tucata rdečih rož\ kj jih je napisal Benedetti. V režiji g- Krefta so na&kidiraM to delo. ki v Zagrebu teden za f^dnr>m polni hišo, člani naSe drame Danilova, ki ie prevzela to vlogo nimesto obolele Severjeve. J na i® Sancin. Zasedba nam je pnrok. da bo to delo uspelo tudi pri nas. Premiera bo v gobolo 12. t. m. OPEKA Ponedeljek, 7.: zaprto. Torek. 8.: Hplteja. Red A. Sreda, 9.: To» a. Red Cetrtek-Cetrtek, 10.: l>y*»uk (gostovanje hebrejskega gledališča Haf-jme). Izven. Petek, 11.: ob 13 Ero z onega gveta. Dija. ška predstava. Izven. Znižane cene. * Opera. Za gostovanje znamenitega hebrejskega gledališča liabinja prodajajo vstopnice .p Varaždn, 6. februarja V petek so privedli orožniki v tuka-snje zapore mladega Slavka Mo^tečka iz Benkov-ca v občimi Bed n ji- ki ie bil pred dnevi zva-čer izvršil strašen zločin. V navalu d-vje ljubosumnosti je zgrabil puško in začel streljati proti trem okoli 18 let starim fantom, ki so dvorili njegovi jzvoljenki. Od njegovih strslov sta miriva obležala Jo?ip Heček in Mijo Funtek, med tem ko je bil tretji, Josip Funtek. nevarno poškodovan. S prva so mislili, da je Mostečak izvršil strašno deianje v trenutni duševni zmedenosti. Sela pozneje se je ugotovilo, da je bila vmes ljubosumnost. Mositeeak se zdaj izgovarja, da je bil čisto pijan in da ni vedel. kaj je počel. Ljubosumni; mladenič je takoj po zločinu šel domov, povečerjal in legal spat, kakor da bi se ne bilo zgodilo nič hudega. Nad konjske repove so se spravili V dveh nočeh so v več vaseh porezali repe 47 konjem Kranj, 6. februarja Zadnje dni se je pojavila v okol:ci Kranja tolpa neznan'h zlikovcev, ki se ;e spec;al;z;rala na krajo konjsk;h repov V teku dveh noči so neznanci oskubili 47 konj ln izginili brez sledu. Najprej so eo spravili nad konje pri posestniku Koz'nI v drčičah. V pozni nočni uri je Kozina zas'i?a! mvkanje krave v h'evu. kar je seveda zbudilo gospodarjevo pozornost. Sel je v hlev io na veliko začudenje opazil, da sta oba konja brez repov, V isti aoči ] ZA SMEH IN KRATEK CAS NA MESTU LEGITIMACIJE Maksim Gorkij je bil v mladih letih pogosto brez stalnega dela. Potikal se je od prijatelja do prijatelja, od kraja do kraja. Živel je v zelo slabih razmerah Nekega dne ga je prijela policija Zastonj se Je branil in se skliceval na svoje književniiko delo. Policist je bil neizprosen in ga Je odvedel s seboj. Ko so ga privedli pred predstojnika, ga je ta vprašal: »Kako ti je ime?« »Maksim Gorkij,« je odvrnil. »Kaj si po poklicu?« »Pisatel j.« »Pa vendar ne boš trdil, da si ti tisti, ki piše povesti?« »Da, prav jaz,« je odvrnil Gorkij. »Pazi bratec,« mu Je dejal predstojnik. »Dal ti bom priložnost, da svojo trditev dokažeš in gorje tebi. če r me poskusil prevarati. Sedi in mi napiši kratko povesti« Gorkij je sčdel za mizo in uro nato je bil že spet na ulici. A tretji dan je izšla povest Maksima Gorkega v nekem listu a podpisom policijskega predstojnika. SHAW IN DRAMATIK Neki mlad dramatik, ki je Imel e prvo dramo velik uspeh, je napisal drugo, ki je bila izžvižgana. »Vidim,« je rekel Shawu, »da so naši gledalci sami idioti!• »čudno*m je odvrnil Shaw. »da ste to JeZe zdaj opazili. Jat mm to odkril io pri vrnil prvi dramLe >JUTRO<, ponedeljska fedaja 3 Pmefldjek, T. IL 1988, e^fasf s&afeaci v fu|ml Na veliki mednarodni skakalni tekmi v Celovcu so častno zastopali naš skakalni šport Najboljši so bili Klančnik Karel, Novšak Albin in Jakopič Albin Celovec, 6. februarja. V krasnem solnčnem vremenu in r ed približno 10.000 gledalci so bile danes na bližnji skakalnici pri Celovcu velike mednarodne skakalne tekme, na katerih startalo 56 tekmovalcev, in sicer iz Japonske, Nemčije, Jugoslavije in Avstrije. Skakalnica je bila odlično pripravljena tudi sneg je bil prav dober Na tej tekmi je med drugim startalo 9 Jugoslovenov, med katerimi je dosegel najlepši rezultat Klančnik Karel, član Smučarskega kluba Ljubljane, na-siednja dva najboljše plasirana, izmed njih pa sta bila Novšak, član SK Bohinja in Jakopič Albin, član Smuškega kluba Dovje^Mojstrana. Tekmovanje se je ocenjevalo tudi po moštvih in je Jugoslavija s trojico Klačnik Karel, Novšak, Jakopič Albin zasedla tretje mesto za Nemčijo in Avstrijo, pri čemer je treba poudariti, da je zaostala samo za tri desetinke točke za Avstrijo To pomeni, da je naš skakalni šport dosegel stopnjo, ki ga vzporeja z avstrijskim, pa tudi ne zaostaja mnogo za nemškim. Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Iguro (Japonska) 47 in pol, 50, 50 —334.3 točke. 2. Wiedemann (Nemčija) 49 in pol, 50, 51 in pol, — 325.4 točke. 3. Dellekarth (Avstrija) 48, 48, 51, 320.6 točke. 4. Klančnik Karel (Jugosl.) 45 m pol, 48, 49 in pol, 318.5 točke. 5. Klopfer (Nemčija) 44, 51, 49 in pol, 315 5 točke. 6. Galleitner (Avstrija) 46. 48, 49, 313.5 točke. 7. Novšak Albin (Jug) 45 in pol, 48 in pol, 49 in pol, 312.6 točke. 8. Weisheit (Nemčija) 47, 48 in pol, 46, 312 5 točke. 9. Jakopič Albin (Jug.) 47 in pol, 47, 46, 310.8 točke. 10. Krallinger (Avstrija) 48, 47, 48, 309 5 točke. 11. Rieger (Avstrija) 47, 45, 46, 308.1 točke. 12. Kratzer (Nemčija) 45 in pol, 46, 46, 307.3 točke. 17. Pribošek Franc (Jug.) 47 in pol, 46, Sialomska tekma pri Celfski koži Prvak dravske banovine je Hubert Heim (Skala, Jesenice), prvak mariborskega pcdsaveza pa Mucko (SPD, Maribor) Celie, 6. februar-a Ob ideslnenr1 vremenu :n v prav dobrih »nežnih razmerah se ie vršilo dant* pri Celjski koči, 700 m visoko in poldrugo uro dale* od Celja, tekmovanje za banovinsko prvenstvo v slalomu. Prireditev je odlično organizirala podružnica SPD v Celju. To tekmovanje je veljalo obenem za tekmovanje za prvenstvo mariborskega poisaveza in zaključno prvenstvo sodslujočib klubov. Pouda riti je treba, da tako velike udeležbe. kaKor je bila na današnji tekmi, še ni bilo na slič-iii prireditvi v Celju. Startalo je vsega 51 tekmovalcev, ki so zastopali 17 klubov iz gorenjskega, ljutijanskega zagrebškega in mariborskega ŽSP Na tekmi eo bili zbrani res vsi naj-iboljli; iugotslovenskj smučarji v tej disciplini. ki eo tudi lo pol v polni meri potrdili <;voi sfovas. Kljub novim terenom sta pokazala premoč nad ostalimi in veliko tehnično znanje oba najboljša Gorenjca, Heim in Praček. videlo pa se je, da so tudi ostali, slasti mlajši tekmovalci, že lepo napredovali v tehničnem znaniu. Med temi ne smemo prezreti mladega Mucka, člana podružnice SPD v Mariboru ter Herleta in Gradišnika člana podružnice SPD iz Celja, ki so zasedli v močni konkurenci z*»lo častna mesta. Izmed Zagrebčanov s starim* Žinserlinom na čelu. se ie plasiral najbolje Gozze na 19. mesto. Tekma je pokazala, da v tej disciplini dorašča odličen smučarski naraščaj. Prosta za današnji slalom je bila dolga okoli 700 m in je imela okoli 150 m višinske razlike ter je bila zasajena e 36 vratci ter po izjavah samih Goreajcev težka in tehnično prav dobro izpeljana. Vodila ie •izpod Tovsta proti vzhodni strani do Celjske ikoče. To proco, ki jo je trasiral a. Branko Diehl in so na ujej danes sploh prvič smučali- je bilo triba prevoziti dvakrat- Ker na niej do tekme ni bilo nobenega vozača, ;e ] 'bil sneof i^rav dober. 0 težkoči proge priča ' ♦udi dejstvo, da je nihče ni prw07.il br;z i padca, toda na srečo ni bilo nobene večje nezgode, temveč se je vse končalo z nekaj praskami in zlomljenimi smučkami. Izmed 51 tekmovalcev iih je prispelo na cilj samo 80. ostali pa so bili bodisi diskvalificirani ali oa so odstopili. Kljub skromni reklami je tokmi, ki je trajala okoli tri ure, prisostvovalo več sto gledalcev Razen domačinov so pomagali pri organiziranju tudi delegati mariborskega in gorenjskega ZSP. Start in cilj eta bila zvezana s telefonom. Po končanih tekmah je predsednik SPD Celje dr. Milko Hrašovec pozdravil tekmovalce. sem jim zahvalil za udeležbo ter razdelil darila in diplome. Tehnični rezultati so bili naslednji: 1. Hubert Heim (Skala. Jesenice), prvak dravske banovine, 3:02, ?. Ciril Pr.ček (S»ala, Jesenice) 3 02.7 (najboljši č's dneva 1:28 v drugem teku.), 3. Kobler (S.sala, Jesenice) 3:16.1. 4. Mucko (SPD M..ribor> 3:17.4 (prvak marihorskega poos sveža), 5 Novak (Skala) 3:29 7, 6 Herle (SPD Celje) 3:39.3, 7. Klein (Skala) 3:44.9, 8. Katnik 'Skala) 3:57.3. 9. Gra išnik (SPD Celje) 4:02.9, 10. Taler (Skala) 4:0-1.2. 11. Meštrov (SPD Celje) 4:06.2. 12. Mimik (SPD Celje) 4:08.6, 13. Skobe:u€ (Smučarski klub Celje) 4:19, 14. Kožuh (SPD Maribor) 4:24.8, 15. Laut-ner (SPD Maribor* 4:39 2. Me! vidnejšimi tekmovalca eo morali ta progi izstopiti Vo'ler, ?,nidar. Jelen in Cop. Za klubske prvenstvo v ke-terem ie tekmovalo sedem moštev, si je priborila prvo nnesto TK Skala z J senic s skupnim časom 12:50.5. drugo mesto pa je zaseila podružnica SPD Celje s skupnim časom 19:57. Ostala moštva ee zarad' izstopa pchs».:meziiih tekmovalcev — za skupno oceno so prišli v poStev štirje — niso plasirala. Moštvo TK Skale si ie s to zmago priborilo darilo pokrovitelja g. bana. Juniorska skakalna tekma SK Velika udeležba in dober šport na skakalnicah v Planici Rateče. 6. februarja 1938. V dolini pod Vitrancem in mogočno Ponco je imela smučarska mladina svoj prazn.k Tri, štiri generacije bodočih mojstrov zračnih višav so ponesle svoje smučke na planiške skakalnice, da pokažejo uspehe šole pod vodstvom obeh naših in-ternacionalcev Priboška in Novška. Nebeški vremenar je dal zvrhano mero zlatih soinčnih žarkov, obe skakalnici sta bili skrbno pripravljeni, okrog funkcionarjev pa pester živžav mladine, tekmovalcev. Sijale so oči v napetem pričakovanju, ugibali in modrovali so: kje smučino, kako mažo? Oni izkušenejši pa so ponosno samozavestno pripenjali svoje številke ... Pričeli so mlajši, »ponižnejši« na mali skakalnici, ki dopušča 25 metrski skok. »Ljubljančan« Zaje je izven konkurence začrtal smučino, nato pa je hitro, disciplinirano, tako rekoč brez padcev, 20 tekmovalcev absolviralo po tri skoke. Ze po prvem skoku se je videlo, da po stilu prednjačijo Bukovnik, Zaje, brata Ra-zingerja z Jesenic, tudi mladi Rožič je bil kar dober. Na 19 m je pognal Zaje in s tem postavil najdaljši skok v tekmovanju. Drugi skok je pokazal še večjo sigurnost ter tudi pri večini izboljšanje i v oceni za stil i v dolžini, dasi Zajčevega prvega skoka ni več dosegel nihče, niti on sam. Izdatno se je v stilu popravil Bukovnik. Id je poleg Zajca, ki pa ie skakal izven konkurence, postal najnevarnejši pretendent za prvo mesto. Pri tretjem skoku je bilo pričakovati izboljšanje dolžin. Pa je solnce že malo načelo površino skakalnice in ker v svoji nestrpnosti tekmovalci niso imeli časa za mazanje pred vsakim skokom, je bil tretji skok v glavnem enak prvima dvema Edini Rožič ga je krepko podaljšal in se tako pomaknil med najboljše. V pol ure so sodniki preračunali — smučarska skakalna matematika je o tekmi na 25 metrski skakalnici dala naslednji rezultat: V *<«»»i«mrenci: 1 BuVovn:k Leo. f17 17, 16.5) 19^8: 2. Razmger Loize, f"bp Brat-itvo) (16, 16.5, 16) 184.6; 3. Mežik Jože, i 115, 15.5, 15.5) 130.6; 4. Ozvald Lojze (oba Ilirija) (14 5, 15.5, 16.5) 173.8; 5. Merkelj Boris. (Dovje-Mojstr.) 169.1; 6. Horvat Janez, 166.4; 7. Kajžar Franc (oba Iliriia) 165.8; 8. Jurjec Franc, (Slalom 34) 185.3; 9. Demič Janko (Dovje-Mojstr.) 162.8; 10. Mertelj Andrej (Ilirija) 154 točk. Skoki »zven konkurence: 1. Zaje Anton, (SK Ljubljana) (19. 17.5 17.5) 200.6; 2. P.a-zinger Tone, (Bratstvo) 193.3; 3. Jeklič Janez, (Ilirija) 183.5 točke. Na 40 m skakalnici Na plazu za domom Ilirije je opoldansko solnce baš prav omehčalo čez noč nekoliko poledenelo vrhnjo plast skakalnica Vis-a-vis svoje svetovnoznane, edinstvene 100 metrske skakalnice ki jo tudi že vestno pripravljajo, je najnovejša planiška skakalnica s krasnim razgledom na ostro-robi Jalovec na levi in mogočno Ponco nad seboj bila pozorišče generalne skušnje skakačev-juniorjev, ki so že na najboljši poti, da zavzamejo mesta naših skakalnih mojstrov, ki so danes »frčali po zraku« v Celovcu. Tudi za to konkurenco se je prijavilo kar 20 skakačev, od katerih pa je eden po drugem skoku odstopil. Po Zajčevem padcu pri drugem skoku so ostali resnejši konkurenti sami Gorenjci, zlasti so se spet izkazali Jeseničani, ki so na današnjih tekmah prava senzacija. Tud; na 40 meterski skakalnici je vsak skaikač imel v konkurenci 3 skoke, po končanem 6poredn pa so še dodajali. Nelet so sodniki skrajšali, za prvi skok bolj pri drugem in tretjem pa so na željo tekmovalcev dovolili nekaj metrov več. Bukovniik je napravil smučino za njim so ee zvrsitib ostali, naidalie mladi Iliriian Me-žik 22 5. tesno za nj:m Zaje na 22, Gregori na 21.5 Tone Razinger v lej>em stilu na 21 m. enako Rožič. Hedenik. Polajner in Lakota so še dosegli 20 m. vsi drugi pa so ostali nofl to marko. Bukovnik. k' je bil med favoriti ie *®movoi.mo vzel dali?' zalet, od vrba. in 7a f o dobil 7a 27 m dolg skok oceno. Pri dnvem ckokn dolsr.ne že večie radi dal:«ewa naleta. S^et je s 27.5 Mež;k naj-dalfSi. Bukovnik s 25.5 pa stilno najboljši. 48, 302.1 točke. 18. Bevc Edo (Jug.) 46 in pol, 48, 48, 300.7 točke. Za 20. mestom, katerih rezultati do ure še niso izračunani, sta se plasirala še Bečman, ki je imel skoke na 40, 44 in 43 m ter Šramcl s skoki na 44 in pol, 46 p in 45 in pol m, nekoliko bolj v ozadju pa sta ostala še Legat in Flor-jančič, ki sta prvič skakala v mednarodni konkurenci. Po moštvih, v katera je vsaka država v naprej določila tri tekmovalce, je bil vrstni red naslednji: 1 Nemčija (Klopfer, Kratzer, Wiede-mann) 948.2. 2. Avstrija (Galleitner, Rieger, Dellekarth) 942.2. 3. Jugoslavija (Klančnik Karel, Novšak, Jakopič Albin) 941.9. V sodniškem zboru je sodeloval jugoslovenski sodnik g Jelenič. Po končanih tekmah je bila v Celovcu določena javna razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad, ki se zaradi političnega razburjenja med občinstvom ni mogla izvesti. Zaje je na 26 m padel in moral pokopati nade-.. Stilno prav dober je Jeklič, le s 23.5 nekoliko kratek. Interesantna pojava je Polajnar, ki je v zraku pokonci vzravnan, brez predklona — vendar na kar znatnih dolžinah (24 m) inrecej sigurno stoji. V tretjem skoku gredo na dolžino. Kar v začetku preseneti s 26.5 Kedenik, ki se je deslej držal bolj v ozadju. Tudi Mežik potegne na 28 m, prav dobri Razinger na 27 m, krono pa doseže Zaje, ki riskira vse in z 29 m postavi najdaljši skok dneva. Kar po vrsti vsi izboljšujejo rezultate, tako »out-siderji«, Kot proaninentL V dobri pol uri je, brez znatnejših padcev, brez polomljenih smučk, ki jih na skakalnih tekmovanjih tako pogosto vidimo, brez nesreč program absolviran. — Sodnika, Jeseničana gg. Smolej in £er-n« sta izračunala naslednji placement: Skoki v konkurenci: 1. Mežik Janko, (Ilirija) (22.5, 27.5, 28) 203.1; 2. Razinger Ant. (Bratstvo) (21, 25, 27) 198.5; 3. Rožič Janez, (21, 25. 24.5) 188 8; 4 Gre-gorij Leopold, 185.9; 5. Jeklič Janez, 183.7; 6. Lakota Franc 177.5: 7. 2er1av Drago (vsi Ilirija) 176.8; 8. Zaje Anton. (Sm. K. Ljubljana) 168.5; 9. Boltavzar Milan. (Slalom 34) 144.7; 10. Krt Drago (Sm. K. Poljana) 135.9 točke. Skoki izven konkurence: 1. Razinger Lojze, Bratstvo (17.5 22 5, 23.5) 189.2; 2. Polajnar Cvetko. (20. 24, 25) 186.2 izven; 3. Hedenik Tine. (oba Ilirija) (20, 21.5, 26.5) 181.6: 4. Makovec Janez. 177.3; Rožič Jože, 169.2 točke. Brsnnje Mladinsko prvenstva na U&u Ljubljana, 6. februarja. Letos je zima drsalcem še precej naklonjena. V sredo smo srečno spravili pod streho državno prvenstvo za seniorje in juniorje v umetnem drsanju, danes dopoldne pa je na drsališču SK Ilirije pod Ce-kinovim gradom tekmovala mladina v umetnem drsanju Tudi danes je bil led izvrsten in \-reme za prireditev naravnost idealno. Tekmovali so dečki in deklice in je bila udeležba desti dobra, a po kakovosti so dekleta fante znatno piekašale. Med deklicami je več izrazitih talentov, ki imajo tudi že precej znanja, treba bo le še nekaj sistematičnega pouka, pa bomo imeli kmalu močno ekipo dobrih drsalk. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: Dečki: 1. Janez Slapničar 113 točk. 2. Norbert Lavrenčič 7P točk, 3. Rado Koče-var 68.8 in 4. Niko Weis 68.5 točke. Nato so tekmovali v hitrostnem teku, kjer se je spet postavil nadarjeni Slap-ničar, ki je pretekel tri proge pred vsemi ostalimi. 2. Weis, 3. Lavrenčič, 4. Kočevar. Mladi Slapničar mnogo obeta. S svojim znanjem in bogatim repertoarjem je nad-kriljeval daleko vse druge in se utegne razviti še v izvrstnega drsalca. Nato so nastopile deklice, kier je bila mlada Marija Bogatajeva s.pst razred zase. Dosegla ie prvo mesto in 135 točk. 2 Dori Mayer 107 točk. 3. Alenčica Ziberna 103 točke, 4. Ladi Straus 90 točk, 5. Renata Kralj 87.5 točke ln 6. Meta Jankovič 87 točk Bogatajeva je pokazala boeat spered v prostem drsanju in se že približuje prvemu razredu naših tekmovalk. Vsi tekmovalci so nato prejeli kolaine in darila. Kakor kaželo vsi znaki, bo požrtvovalno delo SK Ilirije na tem polju rodilo lepe sadove in bomo prihodnie leto na drsališču videli še več mladine, ki se bo posvečala temu lepemu, zdravemu in koristnemu športu. Tekmovania so sodili gg. inž. Bloudek. Kavšek in Wisiak. Drsalna nrodukclv na Bledu Na pobudo zveze za tujski promet in njenega ravnatelia dr. Žižka je priredila drsalna sekciia Ilirije včeraj dopoldne pro-dukciio svojih članov v umetnem drsanju na Blejskem jezeru. Drsali so Thuma, Bi ber in Betetto od članov ter članice Pal-metova, SchePova, Wisiakova in Finčeva. Prireditev je zelo ugaiala in privabila mnogo gledalcev. Tulci so bili presenečeni ko so na našem Bledu videli prireditev, ki ni bila nič slab5a od sHCn'h prireditev po fiv'cl. Drsališče je pripravila uprava hotela »TonHce«. PTvHnkciin V D~k"z*in. d" b' »portne Drire^tve b>h>o mnotro koristile tu^^omu prometu ln propagandi za naše letovišč«, seveda pa M letovišča morala poavetft temu večjo pozornost in pred vsem urediti svoje športne prostore. ★ _ Na drsališču jeseniškega Sokola je bila včeraj dopoldne mladinska drsalna tekma, katere se je udeležilo 18 deklic in dečkov. Prireditelji so bili s tekmo zadovoljni. Pri ocenjevanju in z ekshibicijo v prostem drsanju je sodeloval Ilirijan Thuma. Moto-Hennes Članski sestanek bo v torek ob 20. v restavraciji »Seetici«. Udeležba ofove^a. Načelnik. Lep dar: Zgodbe brez groze Veliki pustolovski film o ljudeh in živalih KRALJICA DŽUNGLE Danes ob 16., 19.15 in 21.15 mi Bogat dopolnilni spored ! Kino Matica 21-24 ESK in Gradjanski v finale Ponovni zmagi nad Slavijo in Hajdukom Včeraj sta bili odigrani zadnji dve se- mifinalni tekmi v tekmah za zimski pokal, v katerih sta, kakor je bilo pričakovati, zmagala BSK in Gradjanski. To sta bili že njuni drugi zmagi v tem kola in sla torej postala zaslužna finalista za to tekmovanje. V naslednjem kratko o tekmah: Gradjanski: Hafdsk 2:0 (1:0) Zagreb, 6. februarja. Pred 4000 gledalci je bila danes na igrišču Gradjanskega odigrana druga semifi-ualna tekma med Gradjanskiin ln Hajdukom za zimski pokal. Na tekmi je prišlo do hudega incidenta, zaradi katerega je skoraj grozila prekinitev igre, toda slednjič je Hajduk popustil in se je končala igra v redu. Na tekmi je bil tudi minister za telesno vzgojo dr. Miletič. Pivi in večji dogodek je bil v 24. min., ko je Gradjanski iz čiste offside pozicije dosegei vodilni gol. Hajduk protestira in v dogodke na igrišču se vmeša tudi občinstvo, med katerim zahtevajo nekateri razveljavljanje gola, drugi pa, naj Hajduk zapusti igrišče. Atmosfera je zelo napeta. Slednjič popu3ti Hajduk in igra teče dalje, čeprav med igialci ni več pravega razpoloženja. Do odmora ostane rezultat nespremenjen. V 12. min. drugega polčasa uspe Grad-janskemu povišati rezultat na 2 : 0. Sme-liček lepo centrira. Pleše dobi žogo na glavo in jo odda Antolkoviču, ki z?bije neubranljivo — 2:0. Gradjanaki je nastopil brez Lešnika ln Cesarca in v tej tetoni ni pokazal mnogo, igral pa je predvsem zelo koristno in stremel saano za dosego končnega cilja — gola. Moštvo Hajduka Ja bilo po igri boljSe in je do odmora eploih imelo vodilno vlogo. Najslabši del je bil njegov napad, ki je dobro igral v polju, ni pa imel nobenega strelca. Tekmo je soda g. Vasa Stefanovič, ki je zagrešil kardinalno napako z offsidom pred pi-vim gokrni, in je tudi dovoljeval iznade posameznih igralcev. BSK: Slavija 1:0(1:0) Sarajevo, 6. februarja V drugi semifinalni tekmi za zimski pokal je danes BSK slavil precej skromno zmago nad domačo Slavijo. Za to tekmo ni bilo posebnega zanimanja zaradi previsokega poraza, ki ga je preteklo nedeljo doživela Slavija v lieogradu. razen tega pa čta tudi obe moštvi nastopili z več rezervami. Edini gol v tsj tekmi je padel že v 8. min. prvega polčasa, ko je Manola centriral s krila Marjanoviču II, ta pa je z glavo obrnil žogo neubranljivo v vrata. Slavija je bila pozneje večkrat močnejša na terenu in bi bila v okoliščinah lahko tudi zmagala, kar ne bi bilo nili krivično. Tekmi za Maverjev pokal Maribor, 6. februarjx Na stadionu SK 2elezničarja se je danes nadalievalo tekmovanje za Maverjev zimski pokal, in sicer glavne revanžne tekme. Zanimanje našega občinstva za dana'njo prireditev je bilo zelo veliko. Ker je bilo vreme naravnost idealno, ss je zbralo na igrišču do tisoč gledalcev. Tablica tekmovanja za Maverjev pokal se ni spremenila in kaže naslednjo sliko: Maribor 4 2 2 0 15 :9 6 Rapid 4 1 3 0 7:5 5 2elezničar 4 2 1 1 22:10 5 Slavija 4 0 0 4 5 :25 0 železničar: Slavifa 7*2 (6 J O) Po prvem polčasu se je zdelo, da bodo Železničarji svojega nasprotnika porazili z dvoš^evilčnim rezultatom. Toda ena j sto-rica Slavije se je šele v drugem polčasu oživela Spremenila je nekoliko napadalno vrsto, ki je z enostavnimi potezami ne-nehema uprizarjala nevarne pobege pred Zelezničarjevo svetišče. Iz mnogih lepih situacij ie pa Slavija izbila le dva zgodi tka, in sicer prvega iz diktirane enajstmetrovke. drugega iz čiste pozicije. Škoda, da je moštvo imelo tako slabega vratarja, ki je v prvem polčasu popolnoma odr>o-vedal. Rezultat bi b:l sicer lahko drugačen. Železničarji so se resno potrudili le v prvem polčasu. Tudi pozneje so sc nekateri trudili in vložili v stvar vse dobro hotenje, toda vse ni nič pomagalo spričo dejstva, da je bil napad zmožen zastreljati tudi najbolj sigurne šanse. Krilci so bili danes šibki. Zanesljiv je bil ie srednji krilec, stranska pa nista bila dorasla ostalemu moštvu. Tudi obramba ni bila posebno na višku in, če bi bil nasprotni napad bolj energičen, ne bi ostalo samo pri dveh golih. Vratar je bil zanesljiv. Sodil je g. Kopič v splošno zadovoljstvo. Rapid: Maribor 1:2(2:1) Ta igra Je bila precej bolj borbena kakor prejšnja. Na obeh straneh so igrali precej živahno in videli smo lepe akcije, so tudi navdušile. V splošnem je bila današnja tekma med večnima rivaloma tudi v mejah dovoljene igre in ni prišlo niti do najmanjšega incidenta. V prvem polčasu je imel Maribor več od igre in deloma tudi v drueem polčasu, a terenska premoč nI za d ost ovai a zp Ho^ppo nnaffe. T® Uma se Je končala tako kakor prva pred nimum dni. Maribor je nastopil v postavi, ki je V zadnjih časih ustaljena. V splošnem bi bilo to moštvo prav dobro, če bi le imelo dobrega vratarja. Toda zaradi slabega vratarja, ki ima oba goia na vesti, Maribor nI mogel zmagati. Vsa enajstorica je pa zaostajala v startu za nasprotnikom. To je bilo opažati zlasti v kazenskem prostoru nasprotnika, kjer se je napad prav malo boril za izgubljeno žogo. Tudi je imel napad precej zrelih pozicij, ki jih pa ni znal izrabiti, zlasti v drugem polčasu. _ Rapidovci so potrdili svojo dobro formo in pokazali, da imajo nekaj prav dobrih, skero odličnih igralcev in da so njihovi uspehi dovolj reelni. Poudariti moramo, da so že v 5. min. izgubili npoadalca Hellerja in so morali preostali de' tekme odigrati z 10 možmi. Po začetnih, bolj nevarnih akcijah, so se prvi zbrali in povezali vrste v solidno kombinacijo. Delali so precej enostavno in sem ter tja je bilo videti kako posebno lepo potezo. Napad jej bil precej borbon ter Je z vsako akcijo vedno resno ogrožal nasprotnikovo svetišče Krilci so biil precej izenačeni. Ta del moštva je bil pri delu manj viden, zato pa koristen in soliden. Bil je zlasti napadu zelo v oporo, mani pa obrambi. Najboljši del moštva pa je bila obrambna trojica z vratarjem vred. Gole so zabili: Maribor v 21. min., nato pa je Rapid v 31. izenačil in v 39. postavil rezultat prvega polčasa V drugem polčasu je Maribor v 12. min. spet izenačil po prostem strelu Kirbiša. Sodil je g. Nemec. Prijateljska tekma v Kranju Svoboda : Kranj 4:2 (3:1) Kranj, 6. februarja. Na «k> slabem ln poledenelem terenu je danes ljubljanska Svoboda gostovala v prijateljski tekmi proti domačemu moštvu SK Kranja. Kakor so imeli gostje r enajstorici več rezerv, tako tudi domači niso nastopili kompletni. Kljub temu Je Svoboda zaigrala prav dobro in zasiusžano odločila ta uspeli trening v svojo korist. Na tekmi je bik) le nekaj najožjih pri-stašov te igre, sodil pa jo je g. Vrhovnik ia Ljubljane. Ostale nogometne tekme Ljubljana; Ljubljana : Hermes 0:0. Tr»« ning tekma na slabem terenu brez pra* vega zanimanja. ZagTeb; HaSk : Zet 5:1 (2:0). Carigrad: Jugosuavija (Beograd) : Pesna 3:1 Jugoslavija : Galata Serail 0:0. Dunaj: Pokalne tekme. Admira : Rapid 1 :0, Sportklub : FAC 2 :1, Favoritaer AC : Hakoah 4 :4, Schwarz - Rot : A»-stria 2 : L Rim: Triestina : Atalanta 0 :0. Praga: Strasbourg : Praga 3 : 1, Nusle i Viktorija žižkov 2 :1, Teplitzer FC : DFCJ 7 : 2. Koln: Nemčija : Švica 1 :1. Občni zbor csotoseksife „Perunaw Maribor, 6. februarja, V restavraciji Narodnega doma so se zbrali danes dopoldne motocikiisti, včlanjeni v motosekciji slovenskega kolesarskega in motociklističnega kluba »Perun« na redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Fran;o Jskl. Po uvodnih formalnostih se je odposlala Nj. Vel. kralju Petru II. udanost-na br?ojavka, nakar je predsednik g. Jaki v jedrnatih besedah podal svoje poročilo o klubovem delovanju v preteklem letu. Za njim je poročal tajnik g. Hlebš, ki je podrobno razčlenil klubovo delo v minulem letu. Klub je lani priredil več uspelih prireditev, ra^en tega so členi moto-sekcije »Peruna« startali skoro na vseh mc*ociklističnih prireditvah ostalih klubov v dravski banovini. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Hlebš, je razvidno, da je finančno stanje sekcije zado-ljivo in se je premoženje lani povečalo za 1500 dinarjev. Po poročilu tehničnega referenta g. Otorepca in poročilu nadzorstva so sledile volitve in je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: Ivan Kvas, častni predsednik, Franjo Jaki. predsednik, Anton Hlebš, podpredsednik, Lav Košenina tajnik, Mirko Žižek blagajnik, Franjo Otorepec načelnik tehničnega odbora. Odborniki Drago Štefan-čič, Slavan Ršbarič, Adolf Venger, Bera-nič, Pihlarič, Herman Lužnik, Straus in Vremec. Preglednika računov Babič in Hartman. Pri slučajnostih se Je določil spored prireditev za letošnje leto in bo klub priredil dva večja izleta v Avstrijo in Italijo, razen tega pa nekaj cestnih dirk. Potem, ko se je še določila članarina za tekoče leto in so bile rešene razne interne klubove zadeve, je predsednik g. Franjo Jaki zaključil uspeli občni zbor. »Ples narodov" v Beograda Beograd, 6. febr. o. V prostorih gardne-ga doma na Ttepčidemi so zastopniki tu logu tiska v Beogradu priredili snoči uspel »Ples narodov« v korist zimske pomoči, nad katerim Je prevzela pokroviteljstvo Nj. Vis. kneginja Olga. Na prireditev so prišli tudi kr. namestnik Perovič, več član nov vlade a predsednikom dr. Stojadino-vičem na čohi, predsednik narodne skupščine Stevaa <5irič, ves diplomatski zbor, mnogi generali ter razni drugI odMčnikL Posebno je uspel koncertni Milostiva,« je rekel, »poslušajte me! Ne jokajte, prosim vas. Teh osem ur. . . te ure, ki ste jih pravkar preživeli, o katerih mislite, da ste jih preživeli, so b'le samo sanje, hude sanje, mora. . . Nič se ni zgodilo, čisto nič. Resnica je tale: Snoči so vas opili. Da. čisto trezni niste bili. Danes — danes boste stopili v vlak, ki stoji na drugi strani perona, — poglejte ga! — ta ta vlak vas bo odpeljal nazaj v Nico. Vaš mož bo uvideven, vaša hči ne bo ničesar zvedela o tem. Jaz. . . mene ni. . , Poidite! Srečni bodite milo*tiva.« Odpri je vrata oddelka. Ni takoj izstopila. Čudno otrplo je gledala v t1 a kjer sta ležala dva kupa rubinasto rdečega atlasa ta nebeško sinlega žameta. Toda naposled, kakor s strašno težavo, je pobegnila, ušla v sosedni vlak. . . Oba žvižera sta se začula hkratu. On je ostal v oddelku, ki ga ie odnellai dalje, pokleknil je. da 1e pobožno poljubil cunie na tleh. mrtvaško obleko umrlih sanj. Ureiuie Davorin Raviien. — Izdaia sa Konzorcu »Jutra* Adoli Ribnikar. — U Narodno tiskarno d. dL koC Uakarnarja Fran J »ran. — Za tnacrstnl dd Is odgovora Aloji Novak. — Val v Ljubljani