Leto VIN. fitev. 124. PoUnlnalpIaOMi v gotovini. V Krškem, v gredo 3. septembra 1924. Današnja štev. 1— Din Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredniltvo in upravnlltvo: KRŠKO. Naslov za> dopise: »Naprej«, Krško. ^V?*nvo dr.av«. NAPREJ Stane mesečno 25 Din, Za Inozemstvo 35 Din, Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din Dopise frankirajte in pOdpisajte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poitn. proste Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Kemična vojna. S lem izrazom označujejo večkrat način, kako se bodo vodile bodoče vojne. Vse, kar si more najbolj peklenska domišlija predstavljati grozot, je vsebovano v tem kratkem imenu, vedno novi pisatelji in pesniki se trudijo, da bi podali že danes vsaj približno sliko tega, kaj nas čaka. če bomo tako zaspani kakor 1914. .1, ko smo se v polni zavestF zbudili šele sredi bobnajočih ognjev, strel-nih jarkov, moritev brez konca ih kraja, nasilij in posilii. blata in uši, lakote in najgnusnejših bolezni. To pa, kar danes priobčujemo, ni nobena pesniška fantazija, temveč so to le majhni odlomki strogo znanstvene, suhoparne preiskave, ki jo je izvršila mešana komisija s pomočjo znanih učenjakov po nalogu Zveze narodov. To je komisija Z8 omejitev oboroževanja, Rezultate je objavila v posebni knjigi, is te knjige noj slede nekateri odlomki : aTekom zadnje vojna so uporabljali1 kemično orožje proti vsem določbam hasške pogodbe v isti meri kakor drugo orožje. Seveda so plinske obl*, ke !a pHnske granate uporabljali samo proti vojakom aa fronti. Toda lahko domnevamo, da bi v bodočnosti bombe in druge s škodljivimi plini napolnjene posode iz letal lahko metali na civilno prebtratatvo kakor na vojake. Profesor Cannon pravi: Tekom zadaje vojne nismo ničesar takega videli, kar bi se dalo primerjati s pričakovanim razdiranjem industrijskih središč in z moritvijo civilnega prebivalstva v slučaju, da izbruhne nova velika vojna. — Kemična vojna uporablja različna sredstva, .da izloči može začasno sli končnoveljavno iz boja.” Komisija razločuje dražeče, dušeče in strupene (line, V prvo skupino spadajo n. pr. plini za sol-zenje in plini za kihanje. Prvi povzročajo neznosne bolečine v očeh. Človek je pa ves čas, ko je izpostavljen s temi plini prepojenemu ozračju, kratko-malo slep. Ta slepota izgine v nekaterih urah, kvečjemu v par dneh. Drugi povzročajo krize nenavadnega kihanja, davljenja in glavobola. Človek bi jim pade v kremplje, mora odložiti verujočo krinko, n čimer postane nezavarovan proti drugim strupenim tvarinam, ki bi jih nasprotnik spuščal obenem s temi plini ali za njimi. Najznaneiši plin v tej skupini je zloglasni gorčični pita [Senfgas], ki povzroča izredno resne rane na koži in sluznicah in ki oknži tla in vse predmete za več dni. Tn plin povzroča mehurje na koži Takosvaai daveči plini imajo za posledico smrtne rane v pljučih. Človek dobi v pljučih ote-kline ta umre s strašnimi krči kakor utopljenec Klorove in fosforove' spojine so v tej skupini naj-učinkovitejše. Pitni, id zastrupijo živini sestav, kakor spoji-aa pruske kisline, omrtvičijo namab ves ta sestav, seveda če se v močni koncentraciji. V takšni koncentraciji in pod posebnimi pogoji so' vsi ti plini smrinonosaL tudi oni iz-prve ta druga skupine. Tako utegnejo a. pr. plini, ki Povzročajo mehurje en koži, zaiti v pljuča in tedaj je človek izgubljen. Ime takih plinov -— n. pr. tudi žgočih — označuje torej samo prevladajoče učinke dotičnlh plinov. Gorčični plin v slabi koncentraciji povzroča n, pr. tudi samo preprosto vnetje na očeh in na koži: v močnejši koncentraciji povzroča trajno oslepelost če zaide v pljuča, zsmašuje polagoma vse zračne dohode in ranjenec mora umreti počasne smrti radi zadušenja. Tndi če zastrupljene! smrti uidejo, ostanejo za vse življenje pohabljeni Rane v pljučih pa pospešujejo tudi okuženje z bolezenskimi glivicami. Kar sa tiče varnostnih sredstev proti tem strahovitim storilnim sredstvom, imamo edinega v krinkah proti plinom. Toda pred plinom, zgoščenim do neke mere, so krinke popolnoma neuporabne ta končno jih srenjo uporabljati la za to Množici, katero bi presenetili nepripravljeno, bi ne pomagala nobena sila več. Civilno prebivalstvo proti kemičnemu orožju nima sploh nobenega 6 tehničnega stališča ni nemogoče, napasti ve-Uh« mesta s strupenimi plini la sicer po zračni poti ali s pomočjo vedno dalekosežnejšib topov, Kakor bi bila takšna akcija vredna vsega prekletstva, vendar ni nobenih tehničnih težkoč za ob. metavanje političnih in gospodarskih centrov z velikimi, s strupenimi plini napolnjenimi bombami. Za uporabljeni plin nikakor ni treba, da bi samo za kratko učinkoval, saj bi bil cilj takega bombardmana ta. da za trajno otežkoči ali uniči centrum kakega delovanja. Gorčični plin n. pr., če bi ge izlili v velikih množinah na velika mesta, bi ostal bržkone dolgo časa na tleh in bi polagoma prehajal v hiše. Saj težki plini še na odprtem polju dolgo časa ostanejo kaj šele v zaprtih mestih! Proti temu najti uspešno sredstvo, je še vprašanje bodočnosti. Opremiti vse prebivalstvo s krinkami. izgleda skoro popolnoma nemogoče. Tudi ni pričakovati, da bi brezvestni poveljniki znali razločevati med vojaštvom in civilnim prebivalstvom. Saj je že haaški dogovor« prepovedal sploh vsako uporabo kemičnih sredstev, pa ni to nič pomagalo. Meje uspešnosti in raznovrstnosti kemičnega orožja, so še tako nedognane kakor v farmakologiji (lekarstvu) ali v katerikoli drugi kemični stroki. Ker so v vojni kemiji uporabljene tvarine tudi v miml dobi povsod uporabljene, je kemično orožje vsaki industriaini sili vsak čas na razpolago, če ima le kaj kemičnih tovarn. Neverjetna je lahkota, s katero se da vsaka kemična tovarna preko noči spremeniti v tovarno za kemična vojna sredstva. Strupen plin, ki ga po tihem izumijo in v veliki množini pridelajo (in ta izumitev in pridelatev se lahko izvrši v vsaki kemični tovarni) lahko zlomi vsak odpor, če ga spuste nepričakovano na kako nepripravljano ljudstvo ...“ Tako- govori poročita- Rekli smo že uvodoma, da ni to nobena pesniška fantazija, temveč suhoparno znanstveno koHštatiranje nekih faktov, id ostajajo pa še daleč za resnico. In o tkzv. bakteriološki vojni, to je o vojni z okuženjem celih ljudstev, s pomočjo nalašč za to gojenih glivic, še sploh govorili nismo! Vse, kar si more človeška perverznost izmisliti, se da uporabiti v vojni za uničevanje o kakršnem nimamo še mi ne nobene predstave, ki smo preživeli svetovno vojno. In smrtonosni žarki, o katerih smo v zadnjem času ponovno poročali 1 Samo eno vprašanje je: Ali se bodo dala jjud-stva še kdaj tako neumno speljati v klavnico kakor 1914.1? Izgleda, da so ljudstva še vedno po pretežni večini neumna do idiotstva, ker po svetovni vojni smo imeli že celo vrsto novih vojn in jih imamo še danes na vseh koncih sveta. In tudi vojnih hujskačev je več nego kdaj pred svetovno vojno. Če ae posreči spraviti skupaj vsaj tisti del proletariata, ki razume socialistično idejo in nje pacifizem. bo (»oblem seveda lahek — in tudi ta izgled, da se ta enotnost v kratkem ustvari, imamo. Ne bi bilo treba potem za slučaj nove vojne nič drugega, kakor da bi pognali vse bedake in vojne hujskače skupaj in bi jih za par trenutkov izpostavili vpli-vu vseh dražečih, dušečih in strupenih plinov, vseh bakterij in peklenskih žarkov, ki si jih izmišljujejo kot sredstvo za uničevanje človeštva. In še posebno kuro z ledeno mrzlo vodo bi bilo trebapreizkusiti nad njimi. To bi pomagalo I — Pa ne, to bi nič ne pomagalo. Pomagala bi edino tista prava socialistična zavednost in možatost, ki bi pred pretečim vojnim izbruhom ustavila stroje in rekla: Za vojno ne produciramo absolutno nobenega materiala in na fronto ne gremo! —- To bi morala socialistična zavednost storiti absolutno brez vsakega ozira na to, če je »domovina" baje v nevarnosti ali pa v resnici To ne pojde v en lonec! (Sodnikom in drugim proletarcem, ki iščejo resnice.] Ko je naša stranka aa svojem kongresu leta 1920 preuredila avoje temelje tako, da niso mogli več komandirati posamezniki, ae je »Naprej* še nad leto dni upiral in se ni hotel pokoriti. Sele 1. jan. 1922 ga je prevzela stranka v svoje roke. Pri tam je prevzela tudi g. Podbevška ja ga obdržala v u-redništvu, čeprav je imela s njim sitnosti. O priliki gledališke afere so pa nastale take sitnoatl da je bilo treba tega človeka kar na uro odstraniti iz u-redništva. S pomočjo dr. Koruna je namreč sklenil poravnavo in namesto ds bi se razčistila gledališka afera pred sodiščem, se je v Korunovi pisarni — pokopala. G. Podbevšek je bil kot odgovorni ured- nik tožen sam osebno, in ko se je sam osebno po-ravnal, so krivci lahko govorili, da je potegnil »Naprej* rep med noge in da torej članki o gledališki aferi ne odgovarjajo resnici. To sicer ni res, kajti vsak razsoden čitatelj »Napreja" ve, da bi visoki krivci dobili zadoščenje le v tem slučaju, če bi »Naprej svoje članke javno preklical, ne pa da je dala Podbevškova oseba zasebno izjavo med 4 ste-nami advokatske pisarne dr. Koruna. Toda uredništvo .Napreja" jo hotelo, da pride zadeva pred sodišče. Ne samo zato. da se razkrinka korupcija in odpravijo krivice in druge nerodnosti, ki so se držale te afere in visokih krivcev iz vladnih, kapitalističnih in tudi .socialistih" krogov. Ne samo zato! Ampak posebno še zato, da bi se dokazalo našim lastnim pristašem, da je bilo pisanje o gledališki aferi potrebno in koristim delo in da hodijo razni agenti med naše sodrnge agitirat proti temu pisanju le zato. ker so bodisi sami prizadeti. bodisi plačani bodisi zapeljani. To bi se bilo pri sodni razpravi ugotovilo in bi bil nov dokaz, da morajo naši čitatelji sami misliti ne pa—agente poslušati. Zato je s. Bernot kot glavni urednik »Napreja* aa Podbevškovo strašenje, češ da bo veljal sodni spor 100.000 kron in da bi bilo boljše poravnati se, izrecno prepovedal poravnavo in je Podbevšek tudi pristal na to, toda tajno je pa vendar sklenil poravnavo. In sicer tako, da je zvedelo uredništvo šele */< ure pred glavno razpravo, ko je hotel iti s. Bernot na sodišče !\ Vsak bo izprevi-del, da ni bilo mogoče drugače nego pokazati takemu umetniškemu značaju vrata. Toda mož je ostal še nadslje odgovoren pred sodiščem za vse kar je pisal »Naprej* .takrat, ko je bil on na njem podpisan kot odgovorni urednik. In pri tem se je hotel maščevati, Sklenil je zopet neko drugo poravnavo ta pri tem je obljubil plačati tudi vse nasprotnikove stroške, .potem pa zahteval, naj jih v njegovem imenu plača »Naprej*. Ko uredništvo seveda ni hotelo, je tažfl, Naša sodišča pa. ki jim je morala deveta, briga, mrtvi paragrafi pa vse, so mu dala prav. S. Bernot se ie pritožil na višjo instanco, pa zopet brez uspeha, Šele stol pedmorice kot najvišja instanca je preštudiral zadevo tako natančno, daje spoznal aa kaj gre in da je razsodil v prid javni morali, Njegova razsodba je načelne važnosti zlasti zato, ker nalaga sodnikom, da naj se v sporih med paragrafi in svojo vestjo [po obojem jih zakon veže, da morajo soditi!) držijo svoje vesti bolj nego doslej in sicer z izrecno besedo: »bilo bi nemoralno*. To je važna .zmaga javne morale proti tistim šodbikom, ki so sš' držali samo »pozitivnega prava" in sodili po mrtvih paragrafih tako. kakor delajo čevljarji čevlje po kopitih. To pa seveda Korunovemu »Socialista* ni všeč, v štev. 35 z dne 29. avg. piše takele; t/Cf- * I V; -.-.j/, * j rj ; * ‘4 , »Bernotova morala. Svoj čas je imel Bernotov Naprej za odgovornega urednika dijaka Aniona Podbevška. i- Kot odgovorni urednik ie imel dolžnost. da je noail kazensko odgovornost aa vsebino Napreja — seveda pa ni imel nobenega vpliva na vsebino lista, ki jo je določal edinole Bernot. — Podbevšek je bil kot odgovorni urednik večkrat to* žen zaradi žaljenja časti in zaradi zanemarjanja ur redniške pazljiv osli- Pri epi taki razpravi je. bil obsojen na plačilo kazenskih stroškov. Naravno je. da bi te stroške moral plačati Bernot kot lastnik lista. Ker pa se je Bernot med tem sprl s Podbevškom. ai hotel prevzeti plačila teh stroškov in se ta reta pustil tožiti pred meščanskim sodiščem, ki je razsodilo tako, da mora dotične kazenske stroške poravnati — dijak Podbevšek. — Tudi značilno za moralo Zvonimira Beraota, da pušča plačevati stroške za grebe svojega Napreja druge ljudi, ki dotičnih grehov sami niso zakrivili." Zdaj Kodo razni zedinjevalci morebiti vendarle že izprevideli, da je razlika med »Naprejevo* in »Socialistovo" moralo in da nas ne smejo več skupaj mešati in ves proletariat natikati na kopita dr. Koruna. Revež dijak Pedbevšek je tisti, ki je bil mastno plačan od »zmagovalne* radikalske stranke, ker je skupaj s komunističnim vojaškim atašejem Stefanovičem hotel prepeljati ves proletariat v Pa-šičevo stranko. Saj zamišljeno je bilo res lepo: Stefanovič bo prepeljal komuniste, Podbevšek so- clnlfste. Pašič bo dal denar, volitve bodo naredile poslance, pa bo en hlev in en pastir. Maraikak de* mBaoo je že zamišljal lepe načrte, proletariat jih je pa prekrižal, Naše delavatvo misli samo, ni mn treba več pastirjev, da bi sanj mislili in »zamišljali.* Tako tudi dr. Korun ne bo mogel dopovedati našemu delavstvu, da je Bernot lastnik »Napreja*, kakor je bil nekdaj Kristan s Korunovo pomočjo. Lastniki »Napreja* so zdai dobro organizirani in vidijo v Bernotove karte! Zadrugo imajoI Za vašega »Socialista" pa živ krst ne ve, čigav je. samo to je delavstvu znano, da ga mora vzdrževati, čeprav proti avoji volji! Razno. Umrl je Jakob Dimnik, upokojeni šolški ravnatelj in znani prvak liberalnih učiteljev. Ministrstvu za narodno zdravje so odobrili 12 milijonov Din za nove medicinske ustanove. Ribarčevi srb*ki liberalci so sklenili, da vatopiio v Davidovičevo stranko. Za vestfalske Slovence je minister za socialno politiko odobril 200.000 Din podpore in sicer za one. ki si žele v domovino. Vestfalski Slovenci so sl med tem časom to reč menda že premislili. Msdjaraki poljedelski miniater Szabo bo za avoje korupcije še odlikovan z zaslužnim križ-cem »s* Danski učenjak dr. Sofus Larsen je imel pred kratkim v Goteburgu predavanje, na katerem je dokazoval ba je Ameriko že dvajset let pred Kolumbom odkril Danec Scolusna pomorski ekspediciji ki jo je vodil L 1573 pod kastilijansko zastavo. Larsen bo o kratkem napehe svojih raziskovanj objavil. Spanci bodo morali hote ali nehote vendarle zapuatiti Maroko — samo če bodo imeli še vsi za to kaj prilike. Vataši ao velike dele špsnske vojake namreč obkrožili, tako da ji še hrane ne morejo dovesti. Zvezdama v Harvadu [Združene države] ie odkrila novo svetovje, ki je doslej najoddalnejše, knr jih je kdaj opazilo človeško oko. Svetloba potrebuje od tistega svetovja do nas cel milijon let, to ae pravi, da je od nas oddaljeno 6 kvintimilijo-nov ameriških milj (ameriška milja meri lVs km). Kvinthnilijon je število, ki ga pišemo * 21 ničlami, Svetovje, v katerem se mi nshsjsmo, je od enega do dragega konca 350.000 avetlobnih let veliko — kdor ai mora te količine predatavljati, naj ai jih predatavlja. Človeški možgani pred takimi razdaljami kar aa kratko otrpnejo. Kupujte čevlje samo z znamko .Sloga". Razsodba. Hlapec Jernej je spoznal, da proti cesarski justici nič ne opravi, do samega cesarja ga pa pustili niso. Mi pa na Dunaj sploh ne gremo, tudi če bi vedeli, ds imamo tam kakega proletarskega Kristana na dvoru, da bi nas priporočil. Pa to ne zato, ker hočemo z glavo skozi zid, 'ampak zato, ker se nam zdi, da nismo več pod dunajskim cesarjem, nekateri celo pravijo, da je cesar umrl. Seveda od druge strani (hakenkrajdarji, avstrijska orjuna) trdijo, da se je le umaknil pod goro kakor kralj Matjaž. Mi smo premajhni, da bi to razsodili. Zato objavljamo razsodbo, ki nam jo je poslat s. Leskošek, ne da bi nam sporočil, ali se bo on ali njegov to. variš Koren pritožil, b pritožbo bi se dalo kaj doseči, mi pa ne smemo ničesar izpremenltl. ■od 09 ‘1 Opravilna številka U VI 393/24 V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja I C. kr. okrajno sodišče Celje je razpravljalo danes v navzočnosti državnega pravdniitva opra-vitelja kane. Kramer v smislu 459 k. p. r. v odsotnosti obtožencev o obtožbi, katero je dvignil javni obtožitelj zoper Franceta Koren in Alojza Leskovšek zaradi prestopka po členu II! zakona z dne 15. 10. 1868 št. 142 drž. zak. in je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje razsodilo tako: Franc Koren roj. 27. 11. 1881 v Sv. Jakobu v Slov. Goricah tja pristojen odgovorni urednik v CC,*U Alojzij Leskovšei, roj. 21. 5. 1885 v Sv. Emi pristojen v Slivinico v Celju, strokovni tajnik v Celju sta kriva, prestopka po členu III zakona z dne 15. 10. 1868 It. 142 drž. zak. storjenega s tem. da sto kot odgovorna urednika časopisa »Naprej* izhajajočim v Celju leta 1923 in sicer: , Franc Koren z objavo: članaka .druga justi-flkacija v Mariboru v it. 116 z dne 27. 5.z odstavkom .šest ljudi čaka, da pojdejo isto pot. Še šest umorov v zadolčenje pravici", 2.) Članka »Odprto pismo socijalnemu skrbstvu" v št. 107 z dne 16. 5. z besedami »sicer res ne bomo več vedeli, čemu odjeduje teh par ljudi pri socijalnih skrbstvih drugim ljudem, k! so potrebni«, ljubi vsakdanji kruh, Danes se za tega človeka nihče ne zmeni niti pošteno zaslužene pokojnine, ki mu drugače pošteno pristaja mu tte prl- V° ^Aiojzij Leskovšek z objavo članka: »Oplotnica* v It. 145 z dne 5, t 2 besedami .Roženvenska in križsvska družba spada med »taro Saro, Kristus m Marija prideta na prevžitek na njih mesto pa stopi malik .Avbuh“. 4.) Članka »Jesenice* v št. 153 z dne 14. 7. 1923 z besedami »Pozneje sem zvedel, da v bifetu ne sme potujočemu občinstvu postreči, niti če potniki brzojavno naročijo, niti v skrajni sili. Tako je n. pr. nekdo od potujočih prosil, prosim lepo malo vode. ali reklo se mu je, da dobi vode v Podro-žiči. Enako ao odgovorili materi, ki je prosila vsaj eno žemljo za svojega otroka. V svoje začudenje sem zvedel, da je to vse zasluga g. carinskega uradnika tukajšnje carinarne in to radi tega, ker je ljut na restavraterja in baje radi tega. ker mu ni hotel dati boljšega čez policijsko uro. Govore celo, da se je visoki gospod baje tako spozabil, da je prepovedal svojim podrejenim pod kaznijo 10 dinarjev vstop v restavracijske prostore. Kdor pozna razmere in okoliščine uslužbencev na kolodvorih, bodisi od carinarne ali katerekoli kategorije, kako je s tem nastavljena past podrejenim, ker lahko pride nevede do kazni, katera nima za posledico samo izgube pri denarju — ki ga pa vsak prokleto težko pogreši, ampak je večkrat to hujše, ker mu računajo, da je že bil kaznovan, kar mu pozneje večkrat in mnogo škoduje, zlasti pri takih samodržcih, ki si najbrže domišljujejo, da je vse le radi njih tukaj in ne o-bratno. Toda takih metod in metodarjev, se bomo branili in tudi obranili, pa naj se nahajajo na carinami ali drugod, to naj si zapomnijo. Nasvidenje. 5. Članka .Govoril je’ v številki 160 z dne 24. 7. z besedami »Radič je privlekel ime te žene v svobodo na dan in dejal, da se Ponpadurka vozi po morju okoli Dubrovniks. kar velja seveda mnogo denarja, narod pa strads in trpi. Jugoslavija ni-mn Ludovika. toraj ne more imeti Ponpadurke. Tako je! Po tihem pa pristavljamo mi. ki smo za javnost. da ima Jugoslavija celo rajdo Ludovikov in seveda tudi poapadur. Za te ae seveda varatveni organi ne zanimajo, ker jih še ni nihče razkrinkal. Detektivstvo v naši državi, pa ne bo šlo aamo na tako umazano delo. Zato je že v previsoki kulturni stopinji," a katerimi članki ata oba obtoženca zanemari* la ono pazljivoat, pri boji predpissni vporabi bi izostal sprejem kot pri Francu Koren ad 1 in 2 in pri Alojziju Leakovšek ad 4] pregrešek po § 104 s. k. z. kaznive vsebine, ker je z isto ražaljeaa s tiskanim spisom ad 1] sodnijsks oblast, ad 2 oddelek za socialno akrbstvo, ad 4] carinaka oblast o-ztroma carinik > upravnik v izvrševanju službenega posls in pri Alojziju Leskovšek, sd 3 kot hudodelstvo motenja vere po § 122 a k. z. kaznive vaebi-ne. ker ae z isto preklinja Boga In ad 5 pregre* šek po § 91 b s. k. s. kaznive vaebine, ker je a tiskanim spisom žaljen vladajoči kralj in kraljica o-siroma bi se utegnila porodni u atu mrSala ter »e obsodita: Po točki 5 člana III zakona z dae 15. 10. 1868 št. 142 drl zak. z vporabo § 265 k. pr, in § 266 k. z. ter Alojzij Leskovšek tudi z vporabo § 261 k. z. vsak na 50 Din globe, v slučaju neizterljivosti pa vsak na 24 ur zapora po § 589 k. p. r. nerazdelno v povračilo stroškov kazenskega postopanja in vaak za ae izvršitve kazni ter po tar. poet 82 tak-anoga zakona oba aerazdelno na plačilo takse po 20 Din. IIJ Nespretno pa ae v amiala § 259 št 3 b. p. r. Fraac Koren oprošča obtoioe radi prestopka po členu Ul zakona z dae 15. 10. 1868 št. 142 drž. sak. storjenege a tem, da je kot odgovora! urednik časopisa »Naprej* v Celju leta 1923 z objavo član. ka »Bogokletstvo" v št, 125 z dne 8. 6. 1923 s besedami »pove namreč, da je bit av. Duh nakdaj golob, a zdaj je puran, oskuben in mršav kakor vrabec, ki ujel ae je v svisli, da je človeka strah, če o njem le pomisli. Vaš av. Dob pravi ta predr-žneš je potvorjen nestvor, netopir, ki mOrek in kri ie izsesal mu vampir. Od leta do leta plah aa zem-ijo leta in z golo perotjo okamenela arca opleta", a čimur je zanemaril ono pazljivost pri koji predpisano vporsbi bi izostal sprejem kot hudodelstvo motenja vere po § 122 a k. z. kaznive vaebine, ker ae z iato preklinja Boga. RAZLOGL Franc Koren prizne, de ja bil odgovorni urad. nik časopiaa »Naprej" v Celju v čaan 18. 6. 1923. ko sta izšla člaaka pod 1 in 2 sodbenega tenorja ia Alojzij Leskovšek pa prizne, ds je bil odgovorni urednik v česu, ko eo izžli členki pod 3, 4 in 5 sodbenega tenorja ter se zagovarjata oba. da dotič-nih rokopisov nista čitala in da ne veata, kdo je piše«. Ker obstoja v tem zanemarjenje, kakor ga ima v mislih člsn III zakona s dne 15. 10. 1868 št. 142 drž. zak. in ker ae nahaja v zgoraj pod q —5 navedenik člankih v smislu § 104 in § 91 b s. k. g, in § 122s k. & kaznive vsebina, je krivdorek utemeljen. Olajšilao je pri obeh obtožencih priznn-nje. pri Korenu tudi neoporečnost obtoiilno pa pri obeh poaavljaaje. Z ozirom aa to. da sta bila obtoženca dne 24. XL 1923. z aodbo okrožne sod* aije v Celju Pr, VII. 5/23-33 ie kaznovana, se je pri odmerjeajn kasni vpošteval § 363 k. p. r. z o-sirom na olajšilne okolščine pri obek g 266 k. s. ter pri Leskovšku tudi z ozirom nn to, de je pričakovati poboljšanjn 9 261 k. z. in ae je zaporna kazen v poit e vaje njegove gmotne razmera spremenila v denarno globo. Ad Uj se je larekla oprostilna sodbe, ker j« razvidno iz celegs Članka bogokletsvo. ds se pod tožbo stsvljeni stavki za se ne morejo presoditi kot ssmostojni stavki, ampak le v zvezi s celim členkom v katerem pa ni po mnenju sodlščs zspo-padeno kako očitno zaničevenje božanstvu, marveč le bot poskus znanstvene razprave o razliki med prvotnim krščanstvom in dsnašnjo razlago te ideje. Oatale sodbene določbe temelje ne tamkaj navedenik mestih zakona. Okrajno eodišče Celje, dee 14. VIIL 1924. Dopisi. Vrhnika. V nedeljo 31. avgusta se jč sestal novoizvoljeni občinski odbor v svrho volitve župa-na in občinskih svetovalcev. Izvoljen je bil za župana dosedanji župan klerikalec dr. Marolt. Glasovali so zanj vsi klerikalci [18] in eden pristaš neodvisne, bolje rečeno nezavedne delavske stranke, ki se je še pred kratkim repenčil po verdskih gostilnah, psujoč naše zavedne sodruge z »izdajalci proletariata". Mogoče je vplival nanj Evharistični kongres, ki se je vi šil na Vrhniki 16. in 17. avgusta in je končal kot običajno — s krvavim pretepom. Vseh deset svetovalskih mest so zasedli sami klerikalci iz strahu, da bi jim sicer znal kdo gledati na prste, Takšna bi bila tudi klerikalna avtonomija, absolutizem do skrajnosti, sodrugi! Zspomnite si to, razmišljajte tudi o novem odloku št. 33189 od 11. Vni. 1924. s katerim je minister za agrarno refOrmo (klerikalec) razpustil vse agrarne odbore v Sloveniji in imajo ti vse spise itd. oddsti Županstvu; z drugimi besedami se to pravi, da so klerikalci agrarno reformo za nedoločen čas ukinili na ljubo raznim velemagnatom in drugim. Sodrugi zasledujte pazljivo njihovo delo in odpirajte oči vašim sotrpinom delavcem. Posvetile pozornost tudi vsem klerikalnim organizacijam kakor tisti v Pollakovi tovarni in potem sodite, kje je mesto zavednemu proletariatu in v katere organizacije spadal Skale. Veliki župan mariborake oblaati je potrdil sklep srezkega poglavarstva v Slovenjem-gradcu, da se razveljavi kandidatna liata SSJ v Skalah. Naša pritožba, v kateri ao bili navedeni vsi podatki, je bila zavrnjena. To je čiato pravilno. S tem ae bomo naučili, da ne smemo nikomur zaupati. tudi če ti še tako dober prijatelj reče; podpiši mesto mene! Bolj kislo se bodo držali klerikalci. ko jim bo aresko poglavarstvo poslalo podoben odlok, Ti tički so namreč socialistično listo, ki je bila že potrjena in poslana nn občino Skale, a pomočjo neke izjave. ki so jo poslali v Slovenji-gradeč, razveljavili. Šele potem so se spomnili da zskon o ,volitvsh v občinska znftopatva velja Ladi M kUrUnka. lasali ia uiola.