LffiiM
AMEftJCAN IN SPIRfT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 68
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 23, 1938
LETO XLI. — VOL, XLI.
Ameriški tajnik za državne ladeve Hull prerokuje nefarnos! za Evropo in ostali svet, ako dobi Hitler preveliko oblast
_ Washington, 22. marca. Ame-ri«ka vlada je dala svetu včeraj razumeti ,da obstoja resna nežnost za Evropo in za ostali Svet, ako bo Hitler nadaljeval z ('elom, katerega je začel, ko je Priključil Avstrijo Nemčiji.
Tajnik Hull je podal svojo iz-^vo potem, ko je bil uradno obscen, da je postala Avstrija1) nemškega raj ha. Nemški podanik v Washingtonu je povedi Hullu, da je avstrijsko poslanstvo razpuščeno in prevzeto nemškem poslanstvu.
"Ameriki se zdi stvar resna," Je dejal tajnik Hull, "ko danes Manjši narodi ne morejo biti več sf&Urni, da so lahko svobodni,
pač pa jih lahko vsak čas napade sosed, ki uniči samostojnost manjšega naroda.
Obenem je dal državni tajnik Hull razumeti, da bodo Zedinje-ne države tehnično prisiljene pripoznati Avstrijo kot dei Nemčije, potem ko bodo razna tozadevna tehnična vprašanja rešena.
Državni tajnik Hull je tudi povedal časnikarjem, da je malo upanja za mir na svetu, dokler vodijo usodo držav ljudje, ki niso bili izbrani od naroda za to. Neizvoljeni diktatorji so največja nevarnost za obstoječi red in mir, je dejal Hull.
Poljska kot litvinska republika pripravljeni za vojno. Celotni litvinski kabinet se odpovedal
Kaunas, Litvinska, 22. marca, litvinski kabinet je sinoči resig-ftiral. Predsednik republike, An-W Smetona, je naročil genera-
Dirmantas, ki je bil doslej v°jni minister, da sestavi nov
kabinet.
Po mestu' se še vedno zbirajo Mike množice ljudi, ki protesti-raio, ker se je litvinska vlada ^dala poljskim zahtevam. Vče-ra-i je tisoče ljudi sklenilo korakati proti palači predsednika republike.
Policija je po daljšem priza-^evanju razgnala množico. Ker n,so mogli k predsedniku, so se Podali k grobu nepoznanega lit-
vinskega vojaka, Jtjer so prei-' pevali narodne pesmi in razne žalostinke.
Predsednik Smetona se trudi, da pregovori ministre, da ostanejo v svojih uradih. V četrtek se vrne iz Švice, kamor je šel radi bolezni, ministerski predsednik Tubelis, in od njega je odvisno, če se odpove in prepusti vlado ministrom, ki so zaivojno.
Medtem je pa vlada poljske republike sklenila, da ostane poljsko vojaštvo ob litvinski meji toliko časa, dokler Litvinska ne ugodi vsem zahtevam Poljske, zlasti pa zahtevi, da vpelje Litvinska normalne diplomatske razmere s Poljsko.
"Avstrijski" poslaniki
Zvezne sodnije, ki podeljujejo T^eriškot državljanstvo, so v za-
-o—
dr,
ci
e8'i, kaj naj naredijo s prosilca državljanske papirje, ki so j^išli iz bivše Avstrije. Prosite-Jl se ne morejo odpovedati av-i j ski republiki, ker je ni več, za Zedinjene države urad-Avstrija še vedno obstoji, :°kl-er državni oddelek v Wash-' lll&tonu ne izda tozadevne od-^dbe in pripozna Avstrijo — ^tlerju.
Avtne licence
. Komaj 50,000 oseb v Cleve-je dobilo nove avtomobil-6 licence, kar pomeni, da je Clevelandu še vedno nad 0.000 oseb, ki še nimajo no-^ licenc. Samo devet dni še j. e°staja, da si nabavijo nove
J^nce.
To pomeni, da tekom . evetih dni bodo uradi, kjer se
H s
aJajo avtne licence, tako na-li, da bo vzelo dolge ure, boste prišli na vrsto.


°3dit
e po vašo novo licenco v
fy^j councilmana
h40
Novaka na j^-' St. Clair Ave., kjer boste postreženi. j Na obisku Kanade je dospel na obisk jitjj ^°uis Russ. Prišel je k svo-bratoma Joseph in Anton Par tednov se bo mudil
Pfi v ---------- — - - ---------
,^°ratu Jožetu, nakar odpo-
v staro domovino k svoji
tu
Ve. ln otrokom, ki ga seveda z <}0,e jem pričakujejo. Dobro-61 v naši naselbini.
Y v Zadušnica
la „,Cetrtek 24. marca se bo bra-ob 7 . ,
Cerit • Un z-]u aj sv- masa v
^ T1 sv. V^da za pokojnim .Oblakom v spomin pete *eijj nice njegove smrti. Prija-znanci so prijazno va-
članom Progresivne trgovske zveze
V	četrtek, dne 24. t. m. zvečer, se bo vršila v Slovenskem delavskem domu članska seja. Na dnevnem, redu je zelo mnogo ve-levažnih zadev. Poleg tega se bo kazalo jako zanimiv film o izdelavi sladkorja. Naprošeni ste vsi, da se seje gotovo udeležite, pa tudi da pripeljete s seboj soproge.
Vstopnice za koncert
V	uradu Ameriške Domovine si lahko kupite vstopnico za rezerviran sedež h koncertu Mrs. Jeanette Perdan-Juttner, ki ga odlična sopranistka priredi v nedeljo 24. aprila ob 2:30 popoldne v Public avditoriju, (malo gledišče). Zanimanje za ta koncert je splošno in kdor bi ga rad posetil, naj si preskrbi vstopnico kmalu.
Važno za Collinwood
V	sredo večer 23. marca po končanem predavanju, ki ga bo vodil dr. Epstein, se bo navzočim ženam in dekletom collinwood-ske fare razložil natančni dnevni red duhovnih vaj, ki se bodo vršile v škofiji v petek 25. marca.
Spomladanska razprodaja
Opozarjamo na oglas tvrdke Zavasky, 6011 St. Clair Ave., ki ima posebno znižane cene na travnem semenu, vrtnarskem orodju in drugih predmetih, ki jih vsak gospodar potrebuje zdaj na pomlad.
Nagrada lažnjivcu
Mr. Harry Fowler, iz Char-don Rd., je dobil prvo nagrado kot najboljši lažnik. Nagrada mu je bila prisojena, potem ko je povedal na konvenciji lažni-kov "zgodbo" o kači klopotači. Dobil je $50.00.
Poslanska zbornica odobrila nove bojne ladje
Washington, 22. marca. Poslanska zbornica kongresa je včeraj odglasovala z 292 glasovi proti 100, da se ameriška bojna mornarica poveča za 20 odstotkov. Skupna tonaža ameriške bojne mornarice, ko bodo zgrajene vse nove ladje, bo znašala 1,500,000 ton. Nove bojne ladje bodo veljale $1,121,560,000. Obenem je poslanska zbornica tudi glasovala, da se nemudoma zgradi 950 na-daljnih zrakoplovov.
Po45. letih!
40,000 japonskih vojakov zajetih v pasti
šangaj, 22. marca. Poveljnik kitajske rdeče armade naznanja danes, da je v juž. delu kitajske province Šansi zajel 40,000 japonskih vojakov, ki so odrezani od cstale armade in da preti Japoncem poraz, kot ga dosedaj še niso doživeli. Kot naznanja poveljnik rdeče kitajske armade dobivajo japonski vojaki v južni Šansi provinci že zadnjih šest dni hrano potom zrakoplovov, ker so obkoljeni od vseh strani od Kitajcev. Medtem je pa kitajska armada pod poveljstvom generala Kajšeka prekoračila na štirih mestih Rumeno reko in potisnila Japonce nazaj. Tekom zadnjih dveh dni so Japonci v šansi provinci zgubili 1700 mož.
Smrtna kosa
V	torek zjutraj je preminula Mrs. Mary Ljuba Cimas, rojena Barbaric. Umrla je v Charity bolnišnici, kamor so jo prepeljali, ko jo je zadnjo nedeljo zadela kap. Stara je bila 52 let, rojena na Hrvatskem, in je dr spela v Ameriko leta 1907. Njen mož Matt je umrl leta 1925. Pokojna zapušča pet otrok, Mrs. Anna Kovach, John, Steve, Mike in Charles. V domovini ima še .mater, dve sestri in brata. Tudi v Clevelandu ime brata Mike Barbarič. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 99 HBZ in društva Krunica. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz hiše žalosti na 1406 E. 43d St. pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Naj bo ranjki mirna ameriška zemlja!
Seja Kulturnega vrta
V	petek 25. marca se vrši v Knausovi dvorani seja Jugoslovanskega kulturnega vrta. Pri-četek seje je ob 8. uri zvečer. Na to sejo so vabljeni vsi društveni zastopniki, vsa okrožja in podporniki Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu. Seja se vrši, da se ukrene vse potrebno za slavnost in za sprejem visokega gosta ljubljanskega g. župana dr. Adlešiča, ki pride na slavnost v Cleveland 15. maja. Torej se prosi vse kroge, da se gotovo seje udeležijo. — Jože Grdina, tajnik.
Novi državljani
Te dni so dobili sledeči naši ljudje ameriško državljanstvo: Marian Malečkar, Rose Faste, Mary Vogrin, John Mohorčič, Mary Kovacich, John Vrh in Steve Pritekel. Od novega leta do danes je dobilo že 55 naših ljudi ameriško državljanstvo v Clevelandu. Novim ameriškimi državljanom naše iskrene čestitke!
Popolna zguba
Parnik City of Buffalo, na katerem je začelo goreti preteklo nedeljo, je popolna zguba. Kompanija bo najbrž dala graditi nov parnik. City of Buffalo je bil star že 42 let.
Hackensack, N. J., 22. marca. Včeraj je postal v tem mestu Horace Markley, star 71 let, ameriški državljan, potem ko je 1^5 let prej izvajal ameriško državljansko pravico in se udeleževal vseh volitev. Ne samo, da je Markley izvrševal pravice ameriškega državljanstva, dasi je bil tujec, pač pa je bil celih 12 let član, volivne-ga odbora! Stvar je prišla na dan lansko leto, Jco je Mr. Markley prosil za potni list, ker je nameraval obiskati svojo rojstno domovino — Anglijo. Povedali so mu, da je še vedno angleški podanik. Na sodniji š0 mu potem povedali, da mora sodnijo prepričali, da je bil "iskren" v svojem prepričanju, misleč, da je ameriški državljan, sicer bi ga zaprli. Moža je vzelo G mesecev, da je prepričal sodnijo, da je bil "iskren."
Na Dunaju se dnevno množijo aretacije
Dunaj, 22. marca. Policija je aretirala vojvodo Maksimilja-na in vojvodo Ernsta, ki sta sinova bivšega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je bil leta 1914 v Sarajevu umorjen. Aretiran je bil tudi princ Max Eg0n Fuersten-berg, 73 let star, et&ea največjih prijateljev ranjkega cesarja Franc Jožefa.
Daleč narazen
Dve leti že traja vojna med mestno zbornico in med kompa-nijo, ki operira cestno železnico v Clevelandu. Mestna zbornica ni pri volji podeliti kompaniji pravico za nadaljnih 20 let poslovanja, dokler se naj prvo ne uredi vprašanje glede vrednosti premoženja cestne železnice. Kompanija trdi, da je njeno premoženje vredno $31,000,-000, mestna zbornica je pa določila vrednost na $17,000,000. Tudi ne želi mestna zbornica, da bi delničarji kompanije de bivali 6 odstotkov od svojega kapitala. Zbornica je priprav ljena dovoliti štiri odstotke.
Oproščen
Louis Strainer, 20 let star, 9618 Union Ave., je bil včeraj na mestni sodniji oproščen obtožbe uboja. Strainer je 6. maja smrtno povozil 6-letnega Richard Maleka. Sodnik Kova-chy je izjavil, da si Strainer ni mogel pomagati, ker j,e otrok pritekel direktno pod kolesa avtomobila.
Cenejše žarnice
General Electric kompanija naznanja, da je znižala cene električnih žarnic za skoro 18 odstotkov.
Zadušnica
Za pokojnega Jos. Kalistra se bo brala sv. maša v četrtek ob 8. uri zjutraj v oerkvi sv. Vida. Prijatelji ranjkega so prijazno vabljeni.
Mr. Peter Starin
Ako želite prebarvati hišo ali dekorirati stanovanja, je sedaj čas. Mr. Peter Starin, 1209 E. 176th St., je mojster za to, pa tudi drag ni. Rojakom ga toplo priporočamo.
Predsednik odpotoval
Predsednik Roosevelt je včeraj zapustil glavno mesto Washington in je za deset dni odpotoval v toplice v Warm Springs, Georgia.............»it, m ,
Ženska obtožena kot vo-hunka v Franciji
Paris, 21. marca, štirje moški in ena ženska so bili aretirani včeraj od francoske tajne policije. Pri ženski so dobili načrte francoskih utrdb ob italijanski meji. Načrti bi imeli biti prodani neki tujezemski državi. V La-Rochelle so poleg tega aretirali nekega Nemca, ki je fotografiral pristaniške utrdbe. Med aretiranimi je tudi neki francoski vojak. Nevolja med francoskim narodom je silna. Mnogi trdijo, da se Francija ne more nanesti na svoje lastne vojake.
Država New York je sprejela postavo, ki prepoveduje oddajali dela socialistom, komunistom in drugim "prekucuhom"
Gen. Franco nadaljuje s pohodom proti morju
Hendaye, Francija, 22. marca. Armade generala Franca nadaljujejo s pohodom proti Sredozemskemu morju. Sinoči so zasedle njegove čete važno mesto Gandesa. Opaziti pa je, da so začele španske vladne kolone z večjim odporom. Iz tabora lojalistov se poroča, da so odbili tri večje napade pri Valde Algorza, in da so imeli nacionalisti pri tem občutne zgube. V Francovi armadi se nahaja 50,-000 Italijanov in 10,000 Nemcev, kot trdijo poročila iz Bar-colone. Iz Londona se poroča, da sta francoska in angleška vlada danes protestirali pri generalu Francu radi zrakoplov-nih napadov na Barcelono. Enako sta .omenjeni vladi naprosili Vatikan, da posreduje pri generalu Francu, ki naj v bodoče prepreči bombardiranje neutrjenih mest.
-o—-
, WPA vladna dela
Pretekli teden se je oglasil v našem uradu Mr. John Novak, councilman 23. varde, ki nam je pcvedal, da dobiva premalo naših brezposelnih WPA . vladna dela. Obljubili smo, da bomo tozadevno posredovali v Washing-tonu. Včeraj nam je tozadevno pisal zvezni senator Robert J. Bulkley, ki priznava, da je bila naša pritožba upravičena in da je naročil Mr. Mooru v Clevelandu, da stopi nemudoma v zvezo s Col. Alexandrom, ki je načelnik WPA vladnih del v Clevelandu in odpravi krivico, prizadeto našemu narodu. V imenu naroda se senatorju Bulkleyu prav lepo zahvaljujemo.
Sporočite pozdrave
Ko se bom mudil v nedeljo v Forest City, Pa,, s slikami, bodo gotovo prijatelji in znanci vpraševali po vas. če mi ne izročite sedaj pozdravov, bom povedal, da se imate v Clevelandu zelo slabo in se prav kislo držite. Napišite na dopisnico vaš pozdrav in mi izročite vsaj do petka zvečer. Napišite ime prijatelja in vaše ime spodaj, pa vam ponesem pozdrav v Forest City, pa tudi od tam prinesem pozdrave. Kdor je pri volji, je dobrodošel. — A. Grdina.
Nasedli sleparjem
Direktor javnih utilitet v Clevelandu Wallene je izjavil, da je pretekli teden zopet nasedlo stotine odjemalcev vode sleparjem, ki se izdajajo za mestne kolektorje. Mestna vlada svari naj ljudje ne plačujejo računov ljudem, katerih ne poznajo in ki se ne morejo izkazati. Kdor želi plačati račun za vodo naj pride v naš urad, kjer dobi pravilno pobotnico.
* Brazilska vlada je pravkar zadušila zaroto, katere namen je bil odstraniti sedanjo ylado.
Albany, N. Y., 22. marca. Z veliko večino je bila v obeh zbornicah državne postavodaje države New York sprejeta takozva-na McNaboe postava, ki prepoveduje državi oddajati dela ta-kozvanim "rdečim elementom."
V senatni zbornici je za to izredno in nenavadno postavo glasovalo 39 poslancev za in samo trije proti, dočim je glasovalo v poslanski zbornici 110 poslancev za in 22 nasprotno.
Nemudoma potem, ko je bila postava sprejeta, je bila poslana governerju Lehmanu v podpis. Toda pričakuje se, da bo go-verner postavo vetiral, nakar bo vrnjena obema zbornicama, ki bosta ponovno z nad clvetretin-sko večino glasovali za postavo, ki bo veljavna kljub veti ran ju od strani governerja.
Postava je bila sprejeta, ker je,v New Yorku nek komunist, po imenu Simon Gearson, dobil važen političen urad, dasi so vse takozvane patriotske organizacije protestirale. Vendar se nova postava ne tiče sedanjih uradnikov, pač pa le bodočih.
Postava, kot je sedaj narejena, se tiče vseh oseb, ki tiskajo, priobčujejo, razdelujejo časopise ali dokumente, v katerih se priporoča propast ameriške vlade ali kriminalna anarhija ali komunizem.
Postava jasno pravi, da je komunizem "doktrina, ki zagovarja uničenje države s silo ter namerava vpeljati diktatorstvo proletariata." Nasprotniki postave bodo skoro gotovo vložili tožbo na najvišjo sodnijo proti postavi.
-o-
Igralni stroji v Euclidu
Naš councilman, Mr. Louis Wess v Euclidu je predlagal na seji mestne zbornice v Euclidu, da vpelje Euclid enako postavo glede igralnih strojev, kot jo imamo v Clevelandu—$3 davka od stroja vsak mesec. Za denar se ne bi smelo igrati, niti ne bi bilo dovoljeno osebam, ki niso še stare 18 let, igranje na strojih. Euclid bi dobival mesečno $500 dohodkov od igralnih strojev. Toda ko je prišlo do glasovanja glede predloga je predlog dobil samo en glas— Wessov glas. Councilmani so bili prepričani, da če glasujejo za predlog, da ga bo župan Sims vetiral. Župan Sims se je izjavil, da Euclid ne potrebuje dotičnega denarja.
Pasja vročina
Vremenski prerok, ki je prerokoval za včeraj popoldne in zvečer hladnejše vreme, bi moral iti v Alasko, odkoder je prišel v Cleveland pred sedmimi leti. V resnici je bil včeraj najbolj vreč dan v marcu mesecu, kar jih pomni zgodovina Cleve-lancla. Ob 4. uri popoldne je toplomer kazal 83.2, kar je rekord vseh rekordov, že v poletju zijamo, kadar doseže toplomer 83, in kaj ne bi v marcu, ko vročine še vajeni nismo! Za danes se prerokuje hladnejše, zvečer pa obilica dežja, grom in strelo.
Politične zadeve
Sinoči je imel New Deal 32nd Ward demokratski klub svojo sejo, na kateri je bil odobren sedanji zvezni senator Robert J. Bulkley kot ponovni kandidat za senat. Obenem je klub odobril kandidaturo Charles Sawyerja kot demokratskega kandidata za governerski urad države Ohio.
Krasne vrtnice
Mr. Matt Hribar, dobro poznani farmar in sadjerejec v Painesville, nudi sedaj posebno izvrstne vrtnice, fina sadna drevesa, in to poskrajno zmerni ceni. Naročila vam pripelje na dom. Naslov Mr. Hribarja je: Matt Hribar, Painesville, O., Route No. 86.
Skupna društva
Nocoj je seja skupnih društev fare sv. Vida. Zastopniki so prošeni, da se gotovo udeležijo.
Denar za šole
šolski odbor v Clevelandu je odredil proračun za šolsko leto, ki znaša $14,865,000, ali nekaj tisoč več kot lansko leto.
čehoslovaški konzul
Včeraj je govoril čehoslovaški konzul v Clevelandu dr. Ja-roslav Gardavski, ki je izjavil, da je češka demokracija ogrožena od vseh strani od diktatorskih držav, čehoslovaška demokracija se bo vzdržala le, ako ji pridejo vsi pravi demokratični narodi na pomoč. Čehoslovaška je danes največja ovira Nemčiji, da slednja ne postane svetovna sila in poruši demokracijo v drugih državah. Dr. Gardavski je govoril na zborovanju American League for Peace and Democracy. Zaposlena policija
V	pondeljek in v torek, ko sta bila lepa dneva, je bila zlasti zaposlena policija, ki je lovila avtomobiliste. Lepo vreme je privabilo na dan tudi take avtomobiliste, ki so počivali vso zimo z avtomobili vred doma. Zlasti mladina je prišla na dan z vsakovrstnimi motovili ter je dirjala po ulicah, ne zmeneč se za postave. Tri osebe so bile ubite, nad 70 več ali manj ranjenih, a policija je aretirala nič manj kot 176 avtomobili-stov včeraj, kar je nenavadno visoko število za prve dni v tednu. V soboto in v nedeljo je pa bilo aretiranih 544 avtomo-bilistov.
Električne peči
Tvrdka Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 in 6119 St. Clair Ave. imajo v zalogi nove Frigidaire električne kuhinjske peči. Oglejte si jih in prepričali se boste, kako poceni se kuha na teh pečeh.
V bolnišnici
V	St. Alexis bolnišnico se je morala podati Mrs. Frances Pust, 19105 Cherokee Ave. Obiski so dovoljeni. Želimo ji, da bi se Čimprej zdrava vrnila med svoje. ,
Novi policisti
Pomožni direktor za javno varnost v Clevelandu je včeraj zaprisegel 30 novih policistov, ki so svojo službo takoj nastopili. Med njimi ni nobenega Slovenca-	i I
50 milj na uro
P os ta voda j a države New York je sprejela postavo, glasom katere bo dovoljeno avto-mobilistom po deželi voziti z naglico 50 milj na uro.
* Za podporo brezposelnim v Milwaukee bodo morali letos plačati nekaj nad 12 milijonov dolarjev. _
..w
r v
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
0117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, .$7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 0 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 68, Wed., March 23, 1938
Delavci v politiki
Pretekli teden so zborovali zastopniki 192 različnih delavskih unij v Clevelandu. Glavni namen zborovanja je bil udeležba delavcev v politiki in vprašanje, ali kaže delavcem v državi Ohio ustanoviti lastno politično stranko. Zborovanje je biloi sklicano zlasti na prizadevanje C. I. O. delavske organizacije.
Po daljših debatah in smotrenem naziranju so prišli delavski zastopniki do prepričnja, da nikakor ne kaže, da bi delavci ustanovili svojo lastno delavsko politično stranko. In ti delavski zastopniki, 700 po številu, imajo prav. Od članov raznih unij, ka tere so zastopali na zborovanju, so dobili navodila, naj ne mešajo politike še bolj kot je zmešana do-sedaj. Poleg tega pa imajo delavci bridko izkušnjo za seboj od lanskega jeklarskega štrajka. Jeklarski štrajk v Clevelandu, Warrenu in Youngstownu je bil zlomljen, in kot nalašč so bili izvoljeni v imenovanih mestih vsi oni župani, ki so lomili štrajk in rabili vojaštvo, da porazijo delavce v boju za boljše razmere.
Lanske volitve so pokazale, da delavski glasovi vsaj kar se tiče omenjenih treh mest, sploh nič ne štejejo. Župan Burton v Clevelandu je bil izvoljen z večjo večino kot kdaj prej, župani v Warrenu in Youngstownu so sijajno zmagali, in pretekli teden smo tudi poročali med novicami, da je bil v Seattlu, Wash., izvoljen župan, ki ni simpatičen delavskemu gibanju, dasi je trajal silen delavski boj'ravno v Seattlu skozi dve leti.
Zastopniki 192 delavskih unij v Clevelandu in v državi Ohio so odglasovali, da zaenkrat opustijo ustanovitev delavske politične stranke, kar so naredili popolnoma prav, kajti lastna politična delavska stranka ne samo, da bi delavce veljala milijone dolarjev za kampanjo in enake stroške, pač pa bi doprinesa delavskemu gibanju več škode kot dobrote. Delavski voditelji od C. I. O. so poudarjali na konvenciji, da imajo lep, obenem pa uničevalen vzgled glede uspehov na političnem polju ravno v socialistični in komunistični stranki.
Odkar se je podala socialistična stranka, in njej enako komunistična stranka, na politično polje, nazaduje vsako leto. Bili so časi, ko je n. pr. socialistična stranka dobila že 1,500,000 glasov ob predsedniških volitvah v Ameriki. Leta 1936, pri zadnjih predsedniških volitvah, je pa socialistična stranka dosegla komaj 55,000 glasov po vseh Zedinjenih državah. Komunisti so dobili nekaj tisoč glasov več, toda vse skupaj ne šteje toliko, da bi bilo vredno misliti o tem.
Ameriški delavci so siti prispevati v politične stranke, ko jasno vidijo, da propadajo vsako leto pri volitvah. In to je vzrok, da so letos unijski voditelji sklenili podpirati kandidate obstoječih političnih strank, to je, demokratične in republikanske kandidate pod pogojem, da jim slednji obljubijo delovati za gotove postave, ki bodo delavcem v korist.
To je "izvrstna ameriška ideja, od katere bodo ameriški delavci imeli mnogo koristi, dočim je že n iprej gotovo, da če bi ustanovili svojo lastno stranko, da bi gotovo propadli' pri volitvah. Zedinjene države nikakor niso Francija ali Rusija, pač pa ima povprečni ameriški državljan v Ameriki svoje lastno mišljenje in si nikakor ne pusti diktirati od nikogar, niti od delavskega voditelja, niti od voditeljev kapitalističnih interesov.
Marsikdo bo morda rekel, da je delavec nezaveden. Ampak ti se motijo. Nikjer na svetu nimajo delavci toliko prilike, da se izobrazijo kot ravno v Ameriki. Javne knjižnice so proste, tam dobite knjige, kakoršnje zahtevate, na časopise so lahko naročeni po svoji ljubi volji, čitajo, kar hočejo, najširšna svoboda govora in tiska je še vedno v veljavi in bo tudi ostala. Nikjer na svetu nima delavec toliko osebne in politične svobode kot v Ameriki, in nikjer na svetu ni delavec toliko neodvisen kot je v Ameriki. To se tiče seveda moralnih in političnih pravic, kdor se jih zna in hoče posluževati.
Delavski voditelji so naredili prav, ko so glasovali proti ustanovitvi lastne delavske stranke in obenem glasovali, da j bodo zaenkrat pritiskali na obstoječe stranke in da od njih dobijo kar največ mogoče. Izkušnje bodo pokazale, če so imeli prav ali ne.
Razgovor z našimi trgovci
Piše A. Grdina
Greta Garbo, znana filmska igralka, je na ukancah v Italiji. Oni dan je vse/ svetovno časopisje raztrobilq v svet, da je Garbo pomolzla kravo. Da ni bilo kake nesreče, je dirigent Stokowski iz Philadelphije držal kravo, časopisje pa ne poroča, če jo Stokowski držal kravo pri glavi ali za rep. Najbrže bo zadnje pravilno, kolikor poznamo navade krav.
* * »
Organizacija ruskih brezbožnikov je imela zborovanje in sprejet je bil predlog, da se preglasi Kristus za "sovražnika delavskega razreda št. 1." — To najbrže vsled Kristusovih naukov: Ljubi svojega bližnjega; ne ubijaj; ne kradi; spoštuj očeta in mater; nasiti lačne; napoji žejne itd., itd.
Le malo je nas trgovcev tukaj, da smo se kdaj trgovine v resnici učili. Trgovine smo pričeli kar tako v en dan. Vsaj zase vem, da sem eden tistih in vem, da jih je mnogo drugih. Prav tako je z rokodelci tukaj. Dočim se moraš v stari domovini učiti in učiti, da že star postaneš, si tukaj v par dneh rokodelec. Greš v tovarno, kjer te vprašajo, če znaš to in to. Ti mu odgovoriš, da znaš, postavijo te k stroju in stroj dela zate. Ti si postal pa rokodelec: mizar, ali kar že bilo drugega.
Danes bom poročal o trgovcu, ki se je trgovine v domovini kot deček in potem kot fant učil polna štiri leta in potem tudi še več let delal v trgovini kot izučen komij ali trgovski pomočnik.
Ta naš trgovec je splošno poznani Mr. Anton Logar, kateri ima zelo moderno prodajalno in svoje lepo veliko poslopje na vogalu Miller Ave. in 222nd St. v Euclidu.
Že v pogovoru s takim izu-čenim trgovcem lahko spoznate, da je trgovec v pravem pomenu besede. Vsi, kateri so se morali učiti v stari domovini pri strogih piojstrih, so tudi izučeni, ne samo v tem, da znajo ljudjem ustrezati s tem, kar prodajajo, ampak je tudi njih vljudnost vse kaj drugega kakor nas drugih, ki smo še tako robati in neokretni, da lahko vsak ve, da nismo bili izučeni trgovci, ker nimamo tiste, tako potrebne vljudnosti.
V stari domovini v strogi disciplini izučen mlad dečko, je kot discipliniran vojak. Takega odjemalci nikoli ne vjeze. Naj tu navedem sam o sebi, kako sem se obnašal, ko sem robo prodajal, če mi je kaka ženske rekla kaj po robu,, jc bilo že dovolj, da sem ji vrata pokazal. Ako me je pa še malo bolj razdražila, potem se je pa vsa potrpežljivost nehala, če je že kaj kupila ali ne, ampak da bi bil trgovec razžaljen, tega pa že ne.
Kadar pa kupujete od takega, ki je učen iz mladih let manire in potrpežljivosti, potem imate pa s takim kratek čas in veselje. In Tone Logar je eden takih. On pa ni vljuden samo v prodajalni in vr dne veselega obraza, marveč tudi drugače. Pogosto ga vidite na prireditvah. Kjer so njegovi odjemalci, tam vidite njega. Vedno pa je veselega duha in takega človeka ima vsak rad.
Naseljenci v Euclidu smejo biti nanj ponosni. O'n jim je postavil časten spomenik na vogalu v bližini cerkve, kjer peljejo ceste od vseh strani. Prav blizu tam mimo vodi tudi naša St. Clair cesta. Enkrat bo tukaj bodočnost in živahno obljuden kraj. Mr. Logar je tukaj zazidal ves svoj življen-ski prihranek Naj ga tudi uživa sedaj od domačinov, ki jim je prišel pomagat dvigniti iz blata euelidski okraj v cvetočo vzhodno naselbino.
Takole se glasi pa zgodovina njegova življenja. Mr. Logar je Cerkničan, torej No-tranjee. Tam, kjer je tisto slavno Cerkniško jezero, je njegov dom. Logarjeva hiša stoji blizu cerkve sv. Roka. Doma ima Tone še živečega očeta, ki so že pri 86 letih. Doma je na posestvu zdaj gospodar brat. Brat Frank se nahaja pa v West Virginiji.
Leta 1898 se je šel ' Tone učit za trgovskega pomočnika v Idrijo k veliki tvrdki Lapa-nje. Zastonj je moral delati v dobi učenja. Njegova plača je
bila učenje in je bil s tem tudi najbolje poplačan, ker tega ni mogel zapraviti ali izgubiti.
Potem je delal nekaj časa kot trgovski pomočnik pri Do-micelu na Rakeku. Leta 1902 je odšel v Ameriko. Prišel je v Cleveland in stopil v službo kot pomočnik v trgovini Johna Grdine. Tukaj je delal celih pet let, ter bil zvest, priden in pošten fant.
Zatem je poskusil svojo srečo na svoje roke in kupil trgovino od Jernikovih na St. Clair Ave. in 38 cesta. Ko je dobil od Jernikovih trgovino, je pozneje vprašal še za hčerko Francko. Radi so mu jo dali. Polnih 17 let sta vodila trgovsko podjetje v žužember-škem okraju in zaslužila denar, da sta pozneje zidala to moderno poslopje v Euclidu, kot že gori omenjeno.
Nobenega človeka življenje pa ni brez težav in križev. Pri Logarjevih se je oglasila tudi bolezen. Mrs. Logar je morala v ^olnico. To bolnico je pa zadela znana katastrofa in Mrs. Logar je prišla takrat ob življenje. Kjer pa manjka gospodinje, manjka veliko. Mr. Logar je moral vzeti križ na svoje rame in ga nositi naprej, kakor ga morajo mnogi drugi.
V družini so: sin Anton in dve hčeri. Frances je poročena z Geo. Kavranom, Dorothy je pa bolniška strežajka.
Za kulturni vrt je Mr. Logar podaril $5.00, za kar mu iskrena hvala. Želimo mu, da bi še nadalje vodil svoje trgovske podjetje v zdravju in z uspehom.
—---o-
Na newburskem odru za korist nove cerkve
Cleveland (Newburg), O.— Zastopniki skupnih društev fare sv. Lovrenca, zbrani na seji v nedeljo 20. marca, smo veliko dobrega ukrenili za korist in napredek nove cerkev. Prvič smo sklenili, da se priredi vrtna veselica v Maple Gardens na 31. julija, ki naj prinese vsaj pa tisoč čistega. To je želja vseh. Se poprej se bo pa vršila igra na newburskem odru in sicer 21. aprila. Tako je sklenila zbornica. Igra se imenuje "Micki je treba moža." Jaz ostanem nevtralen in se ne bom vtikal v razmere drugih. Čigava je ta Micka, ali je mlada ali stara, kaj me to briga. Moja Micka pravi: tiho bodi! Tudi tebi ni nihče svetoval, pa vidiš, da si dorbro u-trofil. Tako govori moja. In tako naj si ga še tista Micka sama dobi. Sicer bomo pa videli, kako ga bo dobila v SND na 80. cesti v Newburgu na 21. aprila. Ta dan so vabljeni vsi prijatelji lepe igre, da se udeležijo. Igra bo podana s plemenitim namenom, da gre ves prebitek v fond za novo cerkev, za katero so nekateri že veliko prispevali. Želja vseh faranov je, da se ideja nove cerkve čim prej uresniči. Vsak po svoji moči in skupno bo že veliko.
Režiser in igralci se veliko trudijo, predno spravijo tako igro na oder. Pomisliti je treba, da morajo igralci mnogokrat priti na vaje. Toda vse to bo pozabljeno in igralci bodo zadovoljni, če bodo videli polno dvorano občinstva. Vstopnina je dolečena na 35 centov za osebo. Zastopniki so tudi sklenili, da se nabira "patrons" in imena teh darovalcev pridejo tiskana na plakatih, ki. se bodo dobili pri vhodu v dvorano. Vsak teh bo dal en dolar in za to dobi dve vstopnici za to igro.
Torej farani, sezite po vstopnicah. Vabljeni so tudi zuna-
nji gostje, ki so nam vsi dobrodošli. Pozdrav vsem skupaj. Za odbor skupnih društev: Anton Meljač, zapisnikar
Glas iz Maple Heights
Pod tem naslovom je bil zadnji teden priobčen dopis iz naše naselbine v obeh lokalnih časopisih. Dotični dopisi so pa razburili vso našo naselbino, kakor tudi sosednjo naselbino New-burgh in ostali Cleveland, čita-telj, ki je čital dotične dopise, si je takoj ustvaril mnenje, da mora biti v naši naselbini strašansko veliko strank, ki vlečejo vsaka na svojo stran. Temu pa ni tako. V Maple Heights se nahajam že enajsto leto, pa do danes nisem opazil še nobene stranke. Seveda nismo vsi enakega prepričanja, to naj bo stvar vsakega posame znika, toda kadar se grie za društveno, narodno ali kulturno stvar, takrat smo pa samo Slovenci in nič druzega. V tem duhu složnosti smo tudi napredovali, da imamo danes svoj lastni narodni dom, ki je nam vsem v ponos in dokaz naše vzajemnosti.
Vsem tistim, ki ste mogoče dobili slabo mnenje o nas, radi dotičnega dopisa, naj bo pojasnjeno, da Maple Heights je še vedno ista prijazna, složna in gostoljubna naselbina kot je bila dosedaj in upam, da bo tudi v bodoče. Kdor se čuti užaljenega radi tistega dopisa, naj mu bo pojasnjeno, da tisti dopis je bil delo posameznika, in naselbina Maple Heights kot celota, nima s tistim dopisom nobenega opravka. Dobil pa sem naročilo od več rojakov, naj napišem to kar sem sedaj napisal, in s tem mislim da je zadosti pojasnjeno.
Anton Perušek.
Progresivna trgovska zveza
Le malo se čuje nekaj časa sem širši javnosti o tej naši ve-levažni stanovski organizaciji. Kljub temu pa ne smemo misliti, da je ta organizacija zaspala. Nasprotno, neumorno je vedno na delu za izboljšave in napredek naselbine. Kakor vsem znane, je to organizacija jugoslo-venskih trgovcev, obrtnikov in profesijonistov. Že spočetka je odbor organizacije poudarjal, da ni namen Progresivne trgovske zveze sebičen, pač pa da je bila v prvi vrsti ustanovljena v svrho boljšega razumevanja in sodelovanja med kupovalcem in prodajalcem. Resnično je, da Progresivna trgovska zveza v zadnjem času ni obširno poročala v javnosti o svojem delovanju. Naj bo tu le na kratko omenjeno, kaj je ta organizacija storila v zadnjem času.
Čim so se počeli kazati znaki sedanje depresije, je Progresivna trgovska zveza takoj stopila v zvezo z ohijskima senatorjema ter apelirala nanju, naj pod-vzameta vse korake, ki bi bili na mestu, da se pride tej nezaželje-ni recesiji v okom. Organizacija ~e je pač takoj zavedala, da bo ■/pled te recesije največ trpel delavec, ki si je v večini slučajev komaj Qpomogel od zadnje za ubogega delavca tako bridke depresije. Senator Robert J. Bulk-ley je z obratnim pismom potrdil prejem brzojavke ter obljubil, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, obenem pa da bo podpiral vsako postavo, katere namen bo zdrava promocija trgovskega procvita in promocija delavske zaposlitve.
Progresivna trgovska zveza se zanima tudi za druge izboljšave v naselbini. Tako je dala Zveza vso svojo podporo ideji, da se zgradi v collinwoodski naselbini javno kopališče, kjer se bo lahko m'adina zbirala k zdravemu športu.
Posebno zanimanje posveča Zveza novemu bulevardu, katerega nameravajo zgraditi. V ta namen so se vršili že številni se-
stanki in v najkrajšem času se bo vršil zelo važen sestanek s faktorji, ki imajo pri tej stvari odločilno besedo. Da bi v ta namen sklicevali javen shod, se Zvezi nq zdi primerno, ker dosedaj ni še nobene opozicije proti nameravanim načrtom, ki so za naše ljudi ugodni, če bi se pa opozicija porodila, potem naj bodo naši ljudje prepričani, da bo Zveza energično nastopila, da se zaščiti pravice in zahteve naše naselbine.
Kar se tiče nagrad itd., kakor jih je Zveza imela lansko leto, je na mestu, da se tu omeni, da ima Zveza načrt, kateri bo v kratkem predložen celokupnemu članstvu v prestres.
Poročevalec. -o-
Italijanska statistika krivična
Znano italijansko založništvo Bemporad je izdalo "Al-manaco italiano" za leto 1938. Ta almanah, ki uživa največji ugled v Italiji pa tudi zunaj nje, urejuje že 43. leto Fuma-galli. V letošnjem letniku je almanah prinesel tudi podatke o narodnosti odnosno občeval-nem jeziku v Italiji.
Pravilno trdi, da je v Italiji 97 procentov Italijanov, da pa živi poleg teh tudi veliko Slovanov in Nemcev, in sicer 600,000 Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini ter 230,000 Nemcev na Južnem Tirolskem. Ta resnična ugotovitev tako uglednega italijanskega almanaha, ki je izšel v Italiji v 16. letu fašistične ere, je seveda vzbudil nejevoljo pri oficioz-nem tržaškem glasilu "Popolo di Trieste." Glede Nemcev na Tirolskem je še nekoliko popustljiv in pravi, da 30 tisoč več ali manj ne igra nobene vloge. Glede Slovanov v Julijski Krajini pa absolutno zavrača navedene podatke. 'Predvsem daje docela novo definicijo Julijske Krajine, namreč kot ozemlje, ki leži med Livni-;o (Livenzo), Alpami in Kvar-nerom in ki obsega videmsko goriško, tržaško, puljsko in reško pokrajino. Priznava da živijo Slovani v vseh petih pokrajinah (še včeraj pa je docela zanikal njihovo eksistenco in jim odrekal tudi vsako pravico!), toda število. Slovencev skupno z onimi v Reziji in ob Nadiži ceni k večjemu na 230,-000.
Člankar je pač prezrl, da je celo uradno št<>je lela 1921. dognalo 292,926 Slovencev samo med italijanskimi državljani. Število Hrvatov pa ceni 'Popolo di Trieste" na 150,000. V tem pogledu je pravičnejši kakor uradno štetje, po katerem naj bi jih bilo samo 92,-800!
Da ta člankar sploh nima pojma o narodnostnih prilikah v Julijski Krajini, priča dejstvo, da so v.Reški pokrajini poleg Italijanov samo Hrvatje. Zato sklepa člankar, da je v Julijski Krajini največ 380,-000 Slovencev in Hrvatov, ako vzamemo za podlago občevalni jezik.
Toda že nekaj vrstic nižje pripušča člankar že možnost dokaj večjega števila. Trdi namreč, da je omenjeni almanah pretiral število Slovanov najmanj za 20 procent. Od 600,000 pa je, kakor uči matematika, 20 procent točno 120,-000. tako da je tudi po "Popo-lovem" člankarju v Julijski Krajini vsaj 480 tisoč Slovencev in Hrvatov.
Seveda skuša člankar svojo ugotovitev vblažiti s tem, da bi bila zadeva drugačna, ako bi se hotelo dognati izvor teh Slovanov, češ da so to na pr. ti tudi potomci Grkov z grških otokov, Albancev in ne vem še katerega naroda, ki jih je semle naselila beneška republika, da bi tako zopet obljudila po boleznih in kugah
opustošeno deželo. O tem da pričajo razni grški, albanski, romanski in dalmatinski priimki v Istri. Neglede na to, da bo člankar težko rastolmačil čudež, da so se vsi ti narodi, ki so se naselili v redko obljudeno Istro popolnoma asimira-li po italijanskih trditvah neobstoječemu slovanskemu živ-lju, in da jih ni mogel pritegniti v svojo sfero italijanski živel j, ki je po mnenju italijanskih piscev bil na tem ozemlju vedno vladajoči in je tudi kulturno nadkriljeval slovanski element, bo moral tudi pojasniti dejstvo, da so ti tuji priimki bolj razširjeni med tako zvanimi Italijani v Istri kakor med Slovenci in Hrvati in da so nosili ti Italijani vsaj do nasilne izpremenke pod fašističnim režimom čista slovanska imena.
—Gorica. — Dr. Andrej Pavlica, upokojeni profesor goriškega centralnega semenišča je bil pred kratkim imenovan za častnega kanonika stoletnega goriškega kapitlja.
Ce verjamete al' pa ne
Zdaj, ko je vse tako moderno, so menda tudi fantovske postave v starem kraju vse drugačne, kot so bile za naših dni. Takrat je fantovska beseda nekaj veljala, namreč na vasi. Doma je bil vesoljni vladar edino oče in včasih tudi mati.
Fant ni smel na vas, dokler ni plačal fantovščine. To je bilo takrat, ko je pričakoval prijaznega povabila na nabor. Gorje mu, če se je prikazal na vas poprej. To je ropotalo po vasi in mali petelinčki, ki so oprezovali za vogali, so se hitro porazgubili vsak na svoj kozolec v seno, kjer so se bridko pritoževali nad usodo, da jim leta tako počasi "teko in kovali naklepe, kako se bodo nekoč osvetili starejšim ffl°' gočnjakom, ki izvajajo nac* vasjo tako diktatorstvo.
Kadar je bilo tem fantičkom le prehudo in če jih je bilo , veliko krdelo, so se pa zmenih in pokazali starejšim rožičke. da je prišlo do kompromisa in popusta od strani diktatorjev-
In tako so se neke sobote večer zmenili taki mladi junaki v neki vasi, da ne bodo več Vre' našali diktature starejših fantov, ampak da se jim bodo uprli. Pa ne samo uprli, ampa^ bodo enkrat za sprememb0 nagnali starejše fante spat> sami bodo pa zapeli na vas»« da bo odmevalo v deveto vas-
Domenili so se, de se bodo skrili v koruzo ob cesti in bodo fantje mimo pripeli; do planili nanje in jih nagn»' li, da se bo kar prašilo.
In res, ko se je storila dobro tema, so že čepeli fantički v koruzi, vsak krčevito držeč v roki pripraven porajkelJ' drikelc, toporišče in podobno-
Nemirno jim je bilo srce-Kako ne, saj se> je imela nocoj odločiti njih nadaljna usoda in pravica do vasovanja. rajžo jim je dajal ongav Cene, ki so ga izvolili za vodnika-Ta ali pa oni je že malo namignil, če bi ne kazalo, da
odložili napad za pozneje, da vselej jim je Cene z°P'
To-
et
no-
vlil novega poguma, ces coj jim pokažemo, ali Pa 111 koli.
Končno pa dočakajo.
zgornjem koncu vasi se zas"
dO'
sli-
ši par vriskov, potem pa za ni: Nocoj pa, oh nocoj - • ' ^ Fantje so že na vasi! Petje vedno bolj približuje kraJ^ kjer čaka naša vojska na na kok. Mlada srca burno utriP^ Ijejo, da se je kar koruza m jala. Zdaj pa zdaj »e £>° udarili.
Tedaj se pa s tresočim & som oglasi vodnik Cene: t je, če imate korajžo, pa ^ mo domov . . ."
te
KRIŽEM PO JUTROVEM
r« ■•mik« UTlralt* K. Mara
"Ne jaz, ampak on!" "Ne misli tega! Miridit je, Pogumen človek je!"
In kaj da sem jaz, to boš danes videl. Ko sem ga zasle-doval, je jezdil pred menoj. Lahko bi mu bil čisto mirno poslal kroglo. Ali je bil on izgubljen ali jaz?" v "Tistikrat je bilo njegovo življenje v tvojih rokah, — Seve, če si dober strelec. Toda ko se spet srečata, si izgubljen ti!"
"Ne verjamem." "O pač! V zasedi bo čakal tebe in te ustrelil, kadarko-lj"in kjerkoli bo hotel. Niti slutil ne boš kdaj. Niti videl ga boš, prej boš mrtev!" Kako prepričevalno je govoril —! "Jaz pa ti povem, izgubljen če pomeri poško na mene!" Jezno je vzkliknil: "Gospod, Allah mi je priča, da govoriš predrzno!"
"Ne govorim predrzno. Dobro vem kaj pravim."
"Jaz pa ti tako povem, da te bo ubil njegov čakan, če bi te tudi njegova puška kakorkoli Zgrešila. Mojster je v metanju čakana. Ti pa — si že ke-daj v življenju imel hajduški čakan v rokah?" "Ne."
"Izgubljen si! In če mu tudi uideš, te čakajo drugi, tisti, ki si jim sinoči ušel. Za vsakim grmom lahko tičijo in te Napadejo." . "Ne." 1 "Zakaj ne?"
"Ker niso tod jezdili. In če bi tudi bili, bi se jih ne bal. Našel bi njihovo sled."
"Kaj ti pomaga sled, če pa ne veš, kje te čakajo!" "Moj vranec mi bo povedal." "Kako?"
"Najaven je, da prha, če so tuji ljudje kje v bližini skriti."
"Prepozno bo! Že prej te zadene krogla!"
"Od daleč bom opazil zasedo, ker so moje oči že leta sem Vajene na gozd."
Vse bolj se je razvnemal. Slep in gluh bi moral biti, da bi ne opazil, kaj govori iz njega. Prepričan je bil, da v dobri uri ne bom več živel, zato ga je jezilo moje bahavo govorjenje in mislil je, da se mu ni treba več skrivati.
"Ponavljam ti, za tebe ni več pomoči! Niti resnice več ne Verjameš! Ne razumem te!" , "Me boš že še razumel! Povem ti, če hočem, se Miridito-Va puška vobče ne sproži!" "Znaš čarati?" "Kaj še! Ne znam več ko drugi. Pa srečal sem se že z Vse drugačnimi ljudmi, nego je tale Curakov brat, in dobro Vem, kako se je treba takim ljudem ubraniti.
Halef, če nas napade, ga Prepustite meni!" Dobro me je razumel. "Kakor hočeš, gospod!" je rekel hladno.
Med pogovorom smo jezdili v precej gozdnato pobočje in Prispeli na široko planoto, poraščeno s kratko travo. Redko Srmičje je tu pa tam zakrivalo razgled.
In tam smo srečali sled ko-ftja. Od leve sem je prihajala krenila v našo smer. Pridržal sem konja in si ogledoval sled.
Krojač me je radovedno1 °Pazoval. "Kaj pa iščeš?" "Rad bi vedel, kdo je jezdil tod,*'
"Kako boš to zvedel?" "Po svoje. Tega seve ti ne ^zumeš in zaman bi ti razla-' Sal.
Miridit je bil, pred četrt
Ur,
'e je jezdil tod."
, "Tega vendar ne moreš ve-Mi!"	I
"O pač! Pohojena trava mi natančno pove, kedaj je prišel tod mimo.
Jezdimo dalje!"
Na dve strani sem moral odslej paziti, na sled in na krojača. In opazil sem, da se je krojača loteval nemir. Njegov pogled je bil negotov in poostril se je. Oziral se je sedaj na desno sedaj na levo in zdelo se je, da posebno ostro pazi na grmovje.
Cemu —? Ali je česa iskal na grmovju —? Najbrž.
Pazil sem tudi na grmovje in res kmalu našel, da Miridit daje krojaču znamenja.
Na levi pa spet na desni je bila tu pa tam nalomljena veja in obrnjena v smer, koder smo jezdili.
Seveda sta se tako dogovorila, meneč, kako premetena da sta. Lahko bi bil o svoji najdbi molčal, pa mi ni bilo, da bi se mi krojaček na tihem smejal. Vedel je, da me bo Miridit napadel, zvedel bi naj, da vem jaz še več.
Ko smo spet prijezdili mimo take nalomljene veje, sem obstal in vprašal Halefa:
"Hadži, ali vidiš tole nalom-Ijeno vejo?"
"Da, gospod!"
"Kdo jo je nalomil?"
"Žival."
"Velika žival je morala biti in tudi njena sled bi se videla."
"Se je pač trava že vzravnala."
"Trava se vzravna šele po mnogih urah, ako jo pohodiš. In če je minilo toliko časa, odkar je veja nalomljena, bi bila popolnoma zvenela. Poglej pa, sveža je še in mokra. Komaj četrt ure je nalomljena."
"Kdo pa bi jo naj bil nalomil in kaj nam je tisto mar, Cemu se tako zanimaš za tole nalomljeno vejo?"
"Ker mi pripoveduje lepo povest."
"Povest —? Vem, da znaš natančno brati sledove, kakor pač menda nihče drug ne. No, Miriditovo sled vidimo pred seboj, kaj nam mar še nalomljena veja?"
Krojač je stal ob strani in me gledal. Njegov pogled bi naj bil miren. Pa ustnice so bile nalahno odprte in v kotih upognjene. Slabo prikrita po-rogljivost mu je ležala na obrazu.
"Ce ne veš," sem rekel Ha-lefu, "kaj nam tale nalomljena veja pripoveduje, pa nam bo naš vodnik Afrit povedal. Morebiti je bistroumnejši ko ti."
Krojač je koj potegnil obraz v začudne gube.	•
"Gospod, nič ne vem! In tudi ti ničesar ne veš! Kaj mi naj takale veja pripoveduje?"
"Marsikaj!"
"Da, o minljivosti vsega posvetnega pridiguje! Včeraj je še zelenela, danes pa že vene."
"Da! In pravil si, da sem tudi jaz smrti zapisan."
"Ne razumen te!"
"Prepričan sem, da jo je nalomil Miridit."
"Cemu?"
"S čisto posebnimi nameni. Ali nisi opazil spotoma že več takih nalomljenih vej?"
"Ne."
"Tale bo približno enajsta."
"Slučaj, gospod!"
"Človek utegne na potu v zamišljenosti utrgati vejo, igraje in nevede. Pa kdor nalo-mi zaporedoma enajst vej, in sicer menjaje se enkrat na levi, pa spet na desni, tak človek zasleduje posebne namene."
"Kake namene?"
"Pazi pa boš tiste namene koj spoznal."
"Na čem?"
(Dalje prihodnjič.)
Truma za trumo se vrsti na strašni pozornici rimske krvi-željnosti. Zdajci pride v areno nenavadna skupina obsojencev. Na njih obrazih ni nobene žalosti, nobene jeze, veselo korakajo po areni in pojo, kot da gredo na svatbo. Venatorski biči srdito padajo po tej veseli družbi, toda glej, niti biči ne preprečijo tega blaženega veselja, ki vlada v tej družbi. Obsojenci z blaženim veseljem na obrazu zro proti nebesom, kjer jih čaka neminljiva, dragocena nebeška krona. Prav zato so tako veseli, da ne čutijo biča, ne slišijo divje zveri, ki tuli v svojih kletkah, ampak neizmerno hrepene po smrti. Na galerijah nastane nemir in nato klici: Kristjane levom! Sveti mučenci pa se še enkrat poslove in to zadnjič v tej solzni dolini. Toliko težkih in krvavih preizkušenj so morali prestati, ko so jih z raznimi mukami hoteli odvrniti od Kristusa, da bi zatajili sv. vero, pa vse so srečno prestali. In zdaj jih čaka še zadnji boj, ki se ga pa nič ne boje, pač pa vesele, ker s tem bo pa končano vse. In od tu se preselijo v nebesa.
Obsojenci so zbrani v areni po skupinah. Predno pa se prične boj, morajo vsi obsojenci še
no, kjer se je pričel strašen pa gnusen boj ljudi in divje zverine, ki je trgala in mesarila, da je bilo- groza. Strašen krik in jok se je razlegal po koloseju, vmes pa so pokale kosti in na-mah je bila vsa prej bela arena rdeča od krvi, ki je tekla preko arene. Ljudstvo pa na galerijah od veselja tuli in ploska, vestal-ke se krohočejo, ljudje v areni pa v strašnih mukah umirajo, ko jih mesarijo zobje levov, tigrov, leopardov, medvedov, volkov in drugih zverin. Satan v peklu bi.se ne mogel bolj rado-vati nad takim prizorom, kot se je izprijeno ljudstvo na teh galerijah pri pogledu na krvavo areno.
Ob mučenju prvih kristjanov i se je večkrat pripetilo, da se je kak prav razdražen lev, ko je prirjovel do mučenca ali muče-| nice, pohlevno vlegel pred noge I mučenca ter mu pričel lizati noge. Tako se je tudi pripetilo z mučencem sv. Vidom, ki so ga vrgli pred zveri in mu lev ni hotel nič zalega storiti, nakar so se poslužili mučilnega orodja in pa kotla z raztopljenim svincem. človek je v svoji zlobi res veliko hujši od divje zverine.
Po končanem krvavem dejanju so prišli v areno konfektor-
enkrat pozdraviti cesarja s kli- ji, ter s posebnimi kaveljni vla-
či : Živijo cesar, pred smrtjo te pozdravljamo! Pač grozen pozdrav, ki nazorno kaže, kaj vse si je rimski cesar dovolil, ter kaže vso izprijenost poganskega Rima. In tedaj je cesar mignil, zabučale so fanfare, ter za-donele trobente, oglasili so se rogovi, piščali. V tem so se odprla železna omrežja, za katerimi je bila divja zverina, ki se je tuleč in rjoveč zakadila v are-
čili razmesarjena trupla iz arene skozi vrata "boginje smrti." Ako je bil še kdo od obsojencev pri življenju, je njegovo življenje končal meč, ali pa težko kladivo, s katerim so ga treščili po glavi tako, da je sleherni obsojenec sklenil svoje življenje v tej areni. Zunaj pred vrati koloseja pa so čakali sorodniki ali prijatelji sv. mučencev, ki so za drag denar kupili mučeniška
[trupla ter njih ostanke, katere so potem v tihi noči spravili v katakombe, kjer so jih potem pokopali.
Taki in podobni prizori so se vršili tukaj v tem koloseju, vršili v areni, ki je bila prirejena za vsakovrstne borbe gladiatorjev in krvave smrtne obsodbe. Arena je bila prirejena tako, da so jo lahko napolnili z vodo, ter so se potem lahko v nji vršile razne povodne igre. še zdaj se prav nazorno vidi, kako moj-stersko je bila urejena arena in močno zidovje, ki kljubuje sto in stoletja, kaže, da so se Rimljani dobro razumeli na stavbeni materijal kakor tudi na arhitekturo.
Hodil sem po areni, ter razmišljal o dogodkih, ki so se vršili v koloseju, pa sem sklenil, da ga še obiščem, kajti zelo me je zanimal, in koga bi ne? V nedeljo 2. maja sem zopet prišel sem in sicer sam. Moja dva znanca gg. dr. Kurent in Turn-šek sta se namenila, da gresta na slavnostno otvoritev Mednarodnega vzhodnega kongresa, ki se je pričel ravno isto nedeljo s pontifikalno sv. mašo v grški cerkvi sv. Atanazija. Povabila sta tudi mene na to slavnost. Po kratkem preudarku sem odklonil, iz razloga, da utegne stvar trajati predolgo, zakaj pontifi-kalna maša se je vršila po vzhodnem obredu, ki se je pa meni zdel preveč dolg. Tako sem se odločil, da grem še enkrat v kolosej, ter si ga podrobno ogledam, nato pa še druge znamenitosti v bližini koloseja. Meni je bilo predvsem na tem, da porabim v Rimu več časa z ogledovanjem takih stvari, ki so me predvsem zanimale.
Ko sem si ogledal areno ter jo večkrat premeril gor in dol, sem si ogledal one brloge in pa kletke, kjer je bila nekoč divja zverina, ki je zabavala Rimljane s tem, da je trgala in mesa-
žogometni levo proti desni so:
kopeli po metanju žoge. Bill Dietrich, Thornton Lee in John Rigney.
Prelaz Brenner, kjer je meja, med Nemčijo in Italijo, prej med Avstrijo in Italijo. Predno je Hitler zasedel Avstrijo, je poslal tu sem vojaštvo, za slučaj, če se M-iissoliniju ne bi dopadla nemška, invazija v Avstrijo.
rila uboge ljudi v areni. Prebivališča zverin so še dokaj dobro .ohranjena in pri ogledovanju tega mi je tako živo stopalo vse pred oči, da sem mislil, da bom zdaj pa zdaj zagledal tu razjarjenega leva, tam zopet tigra, drugje medveda. Toda vse povsod vlada mrtvaška tišina. Ni jih več, minilo je. Od tu grem gori na mogočne razvaline, kjer so se nekoč v krogu vile galerije. Najprvo grem po onem kraju, kjer je rimski cesar gledal krvave igre. Hodim gor po onih krajih, kjer so nekoč sedeli mogočni 1'imski senatorji. Po-vzpnem se više gor proti vrhu, ter od tam gledam velikopotez-nost koloseja, ki je še v razvalinah tako veličasten, kako veli-časten je bil šele za časa nekdanjih rimskih cesarjev, ko se je vse lesketalo v marmorju. Iz višine zidovja nekdanjih galerij sem gledal dal v areno in razmišljal o usodi koloseja. Kaj vse je videl ta kraj; koliko razkošja, bogastva, mogočnosti in tiranije in pa brezmejne krvoločnosti, pa tudi koliko svetosti in pa brezmejnega junaštva prvih kristjanov, ki so tu bojevali svoj zadnji boj za sv. vero. Sedaj je ta stavba v razvalinah. Bog v svoji neskončni modrosti je pripustil, da se ni razdejalo koloseja, ter je ostal vse do današnjega časa, da tako nazorno in pa na glas priča kristjanom sedanjega časa, kako draga je sveta vera in kako visoko so jo cenili prvi kristjani, da so zanjo pretrpeli vse tako velike muke in tudi smrt.
dneWeIest;
Ogromni delavski nesporazumi v Mehiki
Mexico City, 22. marca. Lastnina ameriških in angleških pe-trolejnih družb v Mehiki je bila te dni zaplenjena potom mehi-ki-.nskih delavskih organizacij s tajnim privoljenjem mehikanske vlade. Včeraj se je pa začela agitacija, da se zapleni tudi lastnina tujezemskih premogovnih družb v Mehiki. Petrolej na kot premogarska industrija v Mehiki bo najbrž nacionalizirana, to je, podržavljena. Uradniki American Smelting & Refining Co., katera kompanija lastuje največ petrolejnih polj v Mehiki, so se včeraj z zrakoplovom podali iz Mehike v Zedinjene državo k važnemu posvetovanju. Medtem pa postaja delavski položaj j.ako resen v Mehiki, še pred enim letom je bil zaposlen skoro sleherni delavec, dočim jih j>e danes že stotisoče brez dela. Delavci so se sicer polastili petrclejnih naprav, toda nimajo nikogar, ki bi jih obratoval. Me-hikanska vlada zaenkrat molči, ker ne ve, kaj bo rekla.vlada v Washingtonu, ki nikakor ne bo molčala radi zaplembe ameriške lastnine v Mehiki. Prvotni spor med ameriškimi kompanijami in delavci je nastal, ker ameriške kompanije niso hotele plačevati dostojnih plač. Medtem so pa prišle še druge zmešnjave. Mehikanske banke se nahajajo v zagati, kajti delavstvo, ki je brez dela, je začelo jemati denar iz bank in banke nimajo v vseh slučajih dovolj denarja na razpolago za izplačilo vlog. Ena banka za drugo zapira vrata. --o—--
radi štrajka ni bil prizadet, je znani katoliški dnevnik L Action Cathclicque," kjer tiskarji delajo le 40 ur na teden in ki plačuje svoje ljudi več kot pa unija zahteva.
101 leto stara, pa prečita dve knjigi na teden
Lyndonville, Vt., 22. marca. Mrs. Mary Morse, stara 101 leto, prečita vsak teden dve novi knjigi. Je pri popolnem zdravju in ima največjo zabavo s čita-njem novih knjig. Rekla je včeraj, da je prestara za delo v hiši, toda nekaj koristnega mora delati in čita knjigo. Sveto pismo je prebrala že 50krat.
V Južni Ameriki vidijo fašistično nevarnost
Buenos Aires, Argentina, 22. marca. Zadnje čase je opaziti, da je časopisje v Južni Ameriki začelo pisati glede fašistične nevarnosti. časopisje ni nič kaj naklonjeno Nemčiji, zlasti odkar je slednja zasedla Avstrijo. Brazilska vlada je izdala posebne odredbe, ki so predvsem naperjene proti Nemčiji. Med drugim je brazils'ka vlada prepovedala v Braziliji vse nem-;ke nacijske organizacije. Ko j« Nemčija protestirala, je brazilski predsednik odgovoril, da je nemški protest neumesten. Vplivni argentinski časopis Critica piše včeraj, da pomenijo faši-stovske države Evrope nevarnost za Južno Ameriko, časopis pravi, da nemški in laški agenti v Južni Ameriki hujskajo južnoameriške delavce proti Severni Ameriki in kapitalu, da tako lahko pridejo Nemci in Italijani do svojih ciljev.
1,700 samomorov izvršenih na Dunaju
Iz Geneve, Švica, se poroča, da je doslej že 1700 židov na Dunaju izvršilo samomor, življenje na Dunaju ni več tako živahno odkar je Hitler zavladal. Prvi dnevi glorije so minili in zavlafdala je železna disciplina. Tujezemsko časopisje je na Dunaju skoro popolnoma prepovedano.
DEKLETA IN ŽENE
Sedaj je čas, da si izberete in naročite za veliko noč fino in najnovejše mode "Sterling" suknjo ali obleko direktno iz tovarne, kar naredite lahko veliko ceneje kot kje drugje.
Samo pokličite me ali pošljite vaš naslov, da vas peljem v tovarno. Pripravljen sem vsak dan, tudi v nedeljah zjutraj. Se vam priporočam
BENNO B. LEUSTIG
1034 ADDISON RD.
Tel. ENdicott 3426
MAlfOČLASI
Pozor!
Priporočamo se za barvanje hiš in stanovanj, kot tudi za de-koriranje. Z veseljem vam preračunamo delo. Vse delo garantirano.
Peter Starin	i
1209 E. 176th St. Tel. KEnmore 0517-W.
(Mar. 23. 26. 30. Apr. 2.)
Tiskarji pri Quebec časopisih so odšli na štrajk
Quebec, Kanada, 22. marca. Unijski tiskarji pri petih časopisih v tem mestu so začeli včeraj s štrajkom. Noben časopis ni mcgel izhajati. Zadeva je tako resna, da je vlada imenovala posebnega posredovalca med lastniki časopisov in med unij-skimi tiskarji. V mestu izhaja pet dnevnikov, katerih trije so tiskani v francoskem, dva pa v angleškem jeziku. Tiskarji so zahtevali, da dobijo $2.00 več na teden in da se jim dovoli 44 ur dela na teden. Sedaj delajo 48 ur na teden. Edini časopis, ki
NAZNANILO Dr. M. I. Marks se nahaja sedaj v Carnegie Medical Building, 10515 Carnegie Ave. Tel. CEdar 8010
(Mar. 23, 26) Peč naprodaj
zc gretje, na premog. Zanesljiva, dobra peč. Dobite jo zelo poceni. Vprašajte na 6123 St. Clair Ave., zadaj, po 6. uri zvečer.
(68)
Nova hiša
se proda. Takoj plačate samo $400,00 in vaš lot kot delno plačilo. Ostanek plačujete po S38.00 na mesec. Hiša se nahaja v bližini 222. ceste v Euclidu, južno od Lake Shore bulevarda. Telefonirajte KEnmore 1115.	(68)
lenih. Vstane, ko vidi orožnike v celici ter jim gre par korakov nasproti; toda njegovo grlo je bilo tako suho, da niti govoriti ni mogel. Obrne se torej proti mizi, kjer dobi vrč z vodo. V dveh sekundah je skoro zaužil dva kozarca vode.
"Pripravljen sem!" reče.
(Dalje prihodnjič.)
čakala na dvorišču in mu pomagali do sedeža. 0'b vsaki strani sedi en policist, dočim se tretji vzpne na kozla poleg kočijaža. Tekom vožnje se sploh zavedal ni, v kakšnem položaju se nahaja. V stari umazani kočiji je nepremično slonel. Misliti je začel na vdovo Lerouge. Spominjal se jo je, ko je šel s svojim očetom k njej v Jonchere. Bilo je spomladi; majniške cvetlice so vsepovsod brstele na dan. Stara ženska, belo oblečena, je stala pri vrtnih vratcih. Bila je zelo zgovorna, dočim jo je grof resno poslušal, potem pa vzel nekaj denarja iz listnice in ga izročil vdovi.
Ko je dospela kočija do ječe, je izstopil na enak način ■ kakor je vstopil.
Tekom formalnosti, ki so sedaj sledile glede vpisa jetnika v zapisnik, so se njegove misli začele pečati s Klarico. Spomin mu je uhajal nazaj do prve ljubezni, ko je še dvomil, če ga bo ona sploh kdaj ljubila. Zamislil se je na hišo ge. Goello, kjer sta se prvič srečala.
. Policisti so začeli zdajci iskati po njegovih žepih. Ta krona vseh sramot je končno vzbudila njegovo nevoljo, ko je videl in čutil, kako tipljejo po vseh njegovih udih. Toda preiskava je bila kmalu končana. Peljali so ga po temnih koridorjih, kjer so bila tla umazana in polzka. Odprli so neka vrata in ga pahnili v nekako ozko celico. Za seboj je slišal ropotanje ključev .in jek zapahov.
Bil je jetnik, in glasom danega povelja, je moral biti zaprt v samotni celici. Takoj se je počutil boljšega, kajti bil je — sam!
Nobenih pritajenih šepetanj, surovih glasov, strašnih vprašanj ni več slišal. Vse okoli njega je vladala skrivnostna tišina. Nikdar prej se ni mogel še ogniti človeški družbi. Kar vesel je bil. Počutil bi se boljšega, tudi če bi_ ga položili v grobnico. Hotel se je vsesti, ko je zagledal starinsko zofo v kotu, pod zamreženim oknom, ki je pripuščalo nekoliko svetlobe v ječo. Ta stara klop mu je povzročala enako veliko veselje, kot ga občuti človek, ki se potaplja a zagleda desko pred
ga ves čas gleda dva para oči.
"Ha, fino," reče mlajši policist, "le poglej našega petelina, kako se mu dvigajo prsa in kako otresa svoj rep!"
Ko so dospeli orožniki, da peljejo Alberta k izpraševanju, ga dobijo sedečega na robu postelje, z nogami ob železno ograjo, z rokami na ko-
seboj. Stegne se po klopi, dasi ga je zeblo. Kmalu najde staro odejo, v katero se zavije in kmalu sladko zaspi.
Dva policijska agenta sta korakala po koridorju, eden star, drugi precej mlad. Od časa do časa sta zrla skozi ključavnico v celico.
"Kakšen človek je to!" mrmra mlajši paznik. "Zdi se mi, da mora biti pošten. No, onega jutra, ko mu odsekajo glavo, bo pa gotovo divjal, kaj Balan?"
"Se reče'" — odvrne Balan, "čakati moramo, da vidimo, kako bo. Lecoq mi je povedal, da je to strašen zločinec."
"Ah, glej ga, kako si pripravlja postelj, da se vleže. Mogoče bo še zaspal? Prvič vidim kaj enakega." *
Albert je spal štiri ure. Ko se prebudi, se mu zdi, da mu je glava mnogo lažja. Toda
strašen trenutek je bil za njega, ko je začel končno premišljevati o svojem položaju.
Zaželel si je, da bi govoril s kom, da bi kaj vprašal, da bi dobil pojasnilo. Hotelo se mu je zakričati naglas.
"Toda kaj mi to koristi," si misli, "četudi bi se kdo ogla-
Zamenjana sinova
FRANCOSKI ROMAN
Potiplje v žep, da pogleda na uro, pa kmalu dožene, da so mu jo vzeli. To ga je močno ganilo; postopali so z njim kct z največjim zločincem. Potiplje v ostale svoje žepe, toda vsi so bili skrbno izpraznjeni. Potem se ozre po svoji obleki, ki je bila v največjem neredu. Hitro si začne popravljati obleko, da celo prah je odstranil iz nje. Z vodo pomoči svoj robec in si obriše obraz, podrgne oči, ki so ga skelele. Potem si uravna brado in lase. Niti misliti ni mogel, da

Ob treh popoldne je prišel sel s pismom. Vikomt je vzel pismo in ga v naglici odprl. Dva strežaja sta ga razločno slišala ko je rekel: "Ne more se ustavljati." Odšel je v svojo sobo, kjer je zažgal pismo.
Ko se je ob šestih zvečer vsedel k večerji, sta prišla dva njegova prijatelja, gospod de Courtivois in markiz de Chouse ki sta zahtevala, da govorita z njim, dasi so sluge imeli strogo povelje nikogar spustiti v sobo. Rada bi ga odpeljala na neko veselo zabavo. Toda ni jih hotel sprejeti, rekoč, da ima važna opravila.
Za večerjo mu je jed nekoliko bolj dišala kot v preteklih dveh dnevih. Zahteval je tudi steklenico finega vina, katero je popolnoma izpraznil. Ko je srebal kavo si je prižgal smodko, dasi je bilo to proti hišnim pravilom. Okoli pol osme ure je odšel vikomt peš iz hiše; s seboj je vzel tudi dežnik. Vrnil se je ob dveh zjutraj in takoj odslovil privatnega slugo, ki je sicer moral čakati na njega.
Ko je v sredo zjutraj stopil privatni sluga v sobo vikomta, se je začudil razmetani obleki po sobi. Bila je mokra in polna blata, hlače so bile celo raztrgane. Sluga se je drznil staviti tozadevno vprašanje. Albert je pa skoro divje odgo-ril: "Vrzi vse skupaj v kot in glej, da obleka kmalu zgine iz hiše."
Isti dan se je počutil mnogo boljšega. Z dobrim apetitom je
zajtrkoval. Sluga je opazil, da je celo nekako vesel. Popoldne se je mudil v knjižnici, kjer je sežgal šop raznih listih.
V četrtek je pa zopet mnogo trpel. Zdelo se je, da obžaluje, ker ne bo mogel iti grofu nasproti. Istega večera, potem ko je imel pogovor z grofom, je bil videti kot pol mrtev. Lubin je že hotel poklicati zdravnika, česar pa Albert ni dovolil, rekoč, da se dobro počuti.
Taka je bila zgodba popisana na dvajsetih straneh, in vse to se je posrečilo Daburo-nu izvleči iz ust služabnikov tekom dveh ur. Sluge so se zavedali, kako važna je njih izpoved, zato so bili jako zgovorni. Saj jih je s težavo sodnik zadrževal, da niso govorili preveč. Toda iz vseh podatkov se je lahko sklepalo, da je bil Albert zelo dober mojster v hiši, kateremu se je zlahka postreglo. Bil je prijazen in vljuden z vsemi.
Sedaj je prišla vrsta na policijskega komisarja. V kratkih besedah je podal poročilo o aretaciji, kot je to že omenil Pere Tabaret. Niti ni pozabil omeniti besede "zgubljen," ki je ušla Albertu iz ust. Komisar je nato izročil vse, kar je dobil v sobi de Commarina, sodniku.
Preiskovalni sodnik je z največjo skrbjo preiskal vse predmete in jih skrbno primerjal z drobtinicami, katere so nabrali' v Jonchere. Bolj kot kdaj prej je bil zadovoljen z uspehom.
Dan se je že precej nagnil. Komaj je imel Daburon še-čas, da je zaslišal obtoženca. Zakaj naj bi se sedaj obotavljal? Na rokah je imel toliko dokazov, da bi lahko poklical deset mož na izpraševanje, pa bi vse lahko poslal pred porotnike. Zdelo se mu je, da se Albert sploh ne more zagovarjati. Pa vendar se je zdelo, da sodnik v tem resnem trenutku omaguje. Ali je njegova volja oslabela? Ali naj zavrže svoj trdni sklep ?
Sedaj se je šele spomnil, da od zjutraj še ničesar zaužil ni. V naglici pošlje po buteljko vina in nekaj prepečenca. Toda sodnik ni rabil moči, pač pa pogum. Ob vsaki drugi priliki bi se sodnik smejal svojim mislim, toda v tem trenutku se mu je "zdelo, da vidi roko uso-
Early "Bird Spring
Zsa H)eliKo noč
Ni ga bolj primernega darila za PIRHE za vaše drage v starem kraju, kot je darilo v denarju. Ako želite, da bodo vaša denarna naročila točno dostavljena onim, katerim so namenjena, se takoj obrnite na tvrdko:
[ 9 St. Clair Ave.	v S. N. Domu
Kollander ima vedno v zalogi jugoslovanske in italijanske znamke
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ^ ft in stane samo:	«p
Naročila sprejema 1
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O
Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom In prijateljem žalostno vest, da je Bogu vdana za vedno preminula naša nadvse ljubljena soproga, mama, hčer in sestra
Mary Sadar
ROJENA GOLE
Blagopokojna je bila rojena dne 15. avgusta leta 1900 v vasi Vel. Kal, faia Miina peč na Dolenjskem. Preminula je po dolgi in mučni bolezni dne 19. februarja ob 11:25 uri dopoldne ter bila pokopana iz hiše žalosti po opravljeni zadušriici v cerkvi .Marije Vnebovj:;te dne 23. februarja ob 9. uri dopoldne na Kal-varijo pokopališče. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 169 K£.KJ. Poles žalujočega seproja, sina in hčsrke zapušča tukaj mater, brata in dve sestri, sestrično Rose Pintarič, Mike Cesar ter v :tari dcmcvini ujca Prank in Jože Cesar ter teto Uršulo poročeno šali.
V hvaležnosti si v dolžnost štejemo, da se iskreno zahvalimo za položeno cvetje ob krsti blagopokojne soproge, dobre in skrbne mamice ter naše nezabne hčere in sestre. Naša zahvala naj velja sledečim: Družina Mrs. Agnes Gole, Mr. in Mrs. Pin-culich, Miss Josephine in Pauline Gorshe, Mr. in Mrs. Popek, Mrs. Clemencic, venec sosedov in prijateljev ter društvo sv Jožefa št. 169 KSKJ.
Našo najlepšo in iskreno zahvalo naj prejmejo obilni darovalci za svete maše, katere se bodo darovale v mirni pokoj blage duše. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ., Richman Co. and Girls, sosedje iz 143. ceste, Employees of Fisher Body, Mr. in Mrs. Bolek, družina Ceaser, družina Cernilongar, Mrs. Clemenčič, Mr. in Mrs. Dolinar, Mr. in Mrs. Jerry Glavac, Mr. in Mrs. Holecek, Mr. in Mrs. Hočevar, E. 67 St., družina Hočevar, družina Jernejčič, Mrs. Mary Janes, družina Koš, družina Kometar, Mr. in Mrs. J. Metlika,' družina Maček, družini Noušak, Mr. in Mrs. Obolnar, Mr. in Mrs. Popek, Mr.' in Mrs. Pizmoht, Mr. in Mrs. Pintartic, Mr. in Mrs. Pike, Bonna Ave , družina Pinculic, Mr. in Mrs. Louis Russ, Westrcpp Ave., Mr. in Mrs. W. Perusek, Mrs. Julia Pezdirtz, Mr. in Mrs. Podboy, Mr. in Mrs. Rogel, Mrs. Mary Sankovic, Mr. in Mrs. John Smerke, Mr. in Mrs. Trattar, Mr. in Mrs. Toporeš, Mr. in Mrs. Vidmar, Mr. in Mrs. Zabukovec, Mr. in Mrs. Zni-daršič, E. 102 St., Mr. in Mrs. Kerich, Miss Jean Dime, Mrs. Marie Wretsko in otroci 8. razreda farne šole Marije Vnebovzete na Holmes Ave.
Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so dali za prevoz spremljevalcev na pokopališče svoje avtomobile brezplačno na razpolago. Najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Dclinar, Mr. Hočevar, Mr, Daljack, Mr. Joe Pike in Mr. in Mrs. Piculic.	.'
Našo najlepšo zahvalo naj prejme častiti monsignor Vitus Hribar in Rev. Čelesnik za tolažilne obiske med boleznijo, podelitev svetih zakramentov, opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi za lepo urejen pogreb ter vso najboljšo postrežbo.
Najlepšo zahvalo naj prejmejo Mrs. Perusek, Westropp Ave., Mrs. Maček, E. 147 St., ini sosedje za obilno pomoč ob času bolezni in smrti blagopokojne.
Iskrena hvala vsem onim, ki so prišli pokojno kropit, so pri nji čuli. nas tolažili, kjkor tudi oni, ki so jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob času največje tuge in žalosti v družini.
Draga soproga, dobra mamica, nezabna hčerka in sestra. V najlepši dobi življenja posegla je v družino kruta smrt in nam ugrabila najdražje bitje — hladni grob je za vedno pokril najdražji zaklad, družini vzorno mater, materi dobro hčerko, bratu in sestram ljubljeno sestro. Na sveži grudi se prožijo nedolžne ročice dvignjene k Bogu v mili prošnji naj bo dragi in ljubljeni mami mirni počitek do svidenja nad zvezdami.
žalujoči ostali:
Frank Sadar, soprog;
Eleanor, hčerka;	William, sin;
Agncs Gole, mati;
Anton, Angela in Anna Gole, brat in sestri,
Cleveland, Ohio, 23. marca 1938.
Da več najnovejših pritiklin za kuhanje in pečenje kot vsaki drugi 2
peči skupaj
"Pa naj bo," reče, "to je moja kazen."
Takoj je oddal povelje, da pripeljejo vikomta Alberta k zaslišanju.
Dvanajsto, poglavje
Malo je bilo razlike med mislimi, katere je Albert gojil doma ali pa sedaj v zaporih.
Ko ga je zbudil iz mučnih sanj brutalni glas komisarja, rekoč: "V imenu postave vas aretiram!" je bil sprva pre-seneten, toda kmalu se mu je vrnilo duševno ravnotežje. Vse kar se je pripetilo po aretaciji se mu je videlo, da plava v nekaki megli, kot prizori gozdnih vil v gledališču, ki so skriti za štirimi tančicami.
Odgovor j al je na vprašanja ne da bi sam slišal, kaj govori. Dva policista sta ga prijela za roke in mu pomagala navzdol po stopnjicah iz hiše. Sam itak ne bi mogel korakati. Noge so mu bile preslabe. Eno samo stvar je slišal, ko je služabnik zakričal, da je grofa zadela kap, toda celo na to je kmalu pozabil.
Dvignili so ga v kočijo, ki je
□	"SPEED-HEAT" ENCLOSED COOKING UNITS
□	3 COOKING SPEEDS
□	"LOW-LOW" HEAT ON EVERY UNIT
□	1-PIECE PORCELAIN CABINET
□	1-PIECE STAIN-RESISTING TOP
□	SILVER CONTACT SWITCHES
□	ARMORED WIRING
□	UTENSIL STORAGE COMPARTMENT
□	"EVEN-HEAT" OVEN
□	"EVENIZER" HEAT DISTRIBUTOR
□	SMOKELESS BROILER
□	LARGE SEAMLESS PORCELAIN OVEN
□	NON-TILT SLIDING SHELVES
□	SHELF-TYPE OVEN DOOR
□	FRONT OPENING OVEN VENT
□	HYDRAULIC OVEN HEAT CONTROL PLUS All These Outstanding Features—which are either standard equipment, or optional on most models:
□	"THERMIZER" COOKER □ "TIME-SIGNAL"
□	"COOK-MASTER" CONTROL □ CONDIMENT SET □ COOKING TOP LAMP □ WARMING DRAWER
Znana ameriška filmska igralka Claudette Colbert, je prebila zimske počitnice v Švici.
TRGOVINA 3 POHIŠTVOM PohiStvo In vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. __HKnderson 2978
% naprej M
jM	• Pridite k' nam! Videli
■	boste, kako Frigidairova
■	"Even-Heat" peč konča
negotovost v peki . . . "Speed-Heat" edi-nice kuhajo boljše—z manjšimi stroški
■	... "Thermizer" skuha vse kosilo za manj kot 2 centa.
Plačate samo $1.00 na teden
VLOGE v tej posojilnici
,	»j zavarovane do
S5000 po Federal
if-LwJi'mJ 4 I Savinffs & Loan i;" IKHIJHMfi) Insurance Corp o-
ra«on„ Washing-L^fig^j ton, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika
'Za najboljše reaul tate kuhajte z elektriko"
ENdicott 3634