Ciril Drekonja
Tolminske vasi
(Fz zbirke »Tolmioske pesmi«)
Po strminah gozdi so razpeti,
nad njimi goličave so in senožett,
v do/in/, tesno ob vznožju vas
beli se, kakor snežni plaz,
ki v pomladnem soncu mogel ni skopneti.
In kot da poleti ovce be/e v senco k potoku so prihitele, ob vodi tamkaj hiše so zbrane v objemu dreves posejane.
O še! — Kakor da iskrijo se bridke solzš in močijo velo in zmučeno lice, po ložinah, po kolkih, v gubah gora se blesti bedne In tlhe tolminske vasice.