Razne stvari. (Papežev blagoslov.) Kakor druga leta, tako podelijo tudi letos mil. knezoškof na veliko noč, po poznem sv. opravilu v stolni cerkvi v Mariboru, papežev blagoslov. Z njim se prejmejo tudi sv. odpustki, ako se opravi pobožnost, kakor so sploh potrebne za-nje. (Inte rpelac ij a.) V zadevi slov. ubožnih spričeval, katerih ravnatelj na e. kr. gininaziji, g. Peter Končnik, ne sprejema, stavili so v drž zboru gg. dr. Gregorec in dr. interpelacijo do ministra za uk bogočasije. S postavo se paf- ravnanje g. ravnatclja slabo ujemljo! (Vojaške vaje.) G. kr. pijonirji imajo od dne 1. aprila do dne 15. septembra svoje vaje na Dravi pri Ptuji in sicer od 6. do 11. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, v tem času je ondi Drava za flose ali splave zaprta. (Poročilo o I. slov. katol. shodu v Ljubljani) je dovršeno in se že razpošilja. Ako ga kateri na- ročnik ne dobi do velike noči, naj se oglasi za-nj pri »katol. tiskarni« v Ljubljani. Ako kaj izvodov preostane, dobijo se v »katol. liskarni« v Ljubljani. (Umrl) je v Gelji tamošnji mestni zdravnik, g. Jožef Kočevar v 46. lelu svoje dobe. Bil je sin dr. .lakoba Kočevarja, znancga slov. zdravnika v Gelji. (Nove krone.) Gg. državnim poslancem so izplaeali, predno so se podali v d-jmovino, njih zaslužek po nekaj v srebrnih kronah. Po veliki noči pa jih dobimo neki že tudi drugi, najbrž za pisanko. (Starčki), ki so bili dnes, na veliki četitek, v stolni cerkvi v Mariborn pri umivanji nog, Stejo skupaj 952 let. Najstarši šteje jih 88 in najinlajši 73 let. (V Rim) se odpelje v ponedeljek, dne 10. aprila poseben vlak za slov. romarje in sicer pojde iz Maribora ob 9. uri dopoldne ter je že v Gelji ob 11. uri. Sv. oče vsprejmejo romarje potem dne 15. aprila s temi, ki pridejo z Dunaja. (»Slovensko planinsko društvo«.) To vseslovensko društvoje v Ljubljani in rodilagaje srčna želja, da bi Slovenci bolje spoznali naravno lepolo širne svoje domovine in jo potem toliko iskreneje ljubili. Slovenski napisi pa naj kažejo pot v naše krasne gore in planine, slovenska beseda se blesti v ravnini in na planini! Namen iemu društvu je očitno imeniten, in zato ga radi priporočimo. (Nova pošta) se odpre pri Sv. Barbari nad Vurberkom. Pod njo spodajo Vinička vas, .lablane, Dolga njiva, Šikarce, Zimica in Kurena. (Starine.) Pri Sv. Boku, v Hajdinjski župniji so našli starine iz rimskih časov, posebno lep je pisani tlak. Na njem je več lepo izdelanih živalskib podob. (Iznajdba.) V Manheimu je iznašel nek Dowe sukno, ki ga neki ne predere nobena krogla. Enako iznajdbo pa je že svoje dni nek mož ponujal generalu Wellingtonu. Le-ta pa mu veli, naj si sam obleee tako suknjo, češ, da se poskusi na njem, koliko je iznajdba vredna. Ko pokliee general na to dva vojaka ter jima reče, naj ?i nabijeta puško, ni pa že vee duha ne sluha o »srečnein iznajdniku«. (»Angelj čka«,) ki ga izdaje č. g. Anton Kržič, prolesor na c. kr. učiteljišči v Ljubljani, je izšel sedmi zvezek: »Kršč. Detoljuba« pa 3. in 4. snopič. Oba sta zanimiva in vredna, da jih človek, čem več more, spravi med slovenske otroke. (Trgovci) v Mariboru so sklenili, da obdržijo tudi na velikonočni ponedeljek svoje štaeune zaprte. Sklep je dober, toda ni gotovo, če se ga vsi trgovci tudi drži.jo. kajti lani se niso držali enacega sklepa. (Umetniška, mednarodna razstava fotografij.) V Mariboru, v stolni ulici hšt. 1, je te dni na ogled unietniška razstava fotografij na steklu. Prva vrsta teh fotografij obsega krasne slike iz Švice, Nemčije, Francije, Anglije in sv. dežele. Podobe so različnp, mične ter lepo izdelane. Druga vrsta obsega lepe podobe dežel, poslopij iz starih in sedanjih časov iz Italije, Spanije, Luzitanije, Belgije, Holandije, Švedije, Norvegije, Rusije, Turčije, Amerike, Afrike in Kine. Posebno so vredne, da si jih človek ogleda, podobe iz južne Amerike in Brazilije. (Nagla smrt.) V Ojstrem je dne 20. marcija nagloma imirl Fr. Govejšek, kovač v rudnikih pri Trbovljah, v krčmi. Zgrudil se je pri plesu, v katerem se je vrtel z neko ciganico, da-si se ,je ona br&nila plesa. (I z Z i či nam piše župan, g. Ivan Gosak, da ondi nihče ne zna o možu, ki je pognal z drevesa sekiro v svojo ženo, v tem pa je sam padel z drevesa ter se je ubil. Nam je ljubo, če se to ni zgodilo ondi. še rajši pa bi bdi, če se to ni zgodilo nikjer, vsaj ne na slov. tleh, toda^_kaj čemo, če se listom tako poroča! (Judje) so dobili pravico do lastne »nabožne občine« v Gradci. V to občino šteje pa se tudi vsak jud, kar jih živi v štajarski, koroški in kranjski vojvodini. (Nevihta.) Na praznik oznanjenja Device Marije so imeli v Savinjski dolini prvo nevihto v tej spomladi. Laslavic pa še ni, ali pa jili je le malo število, ter vidi človek doslej le redko katero. (Mesta.) Lela 1851 je štelo Gelje 3335 prebivalcev, 1890 pa 6228; v Mariboru je leta 1851 bilo jih 6850. leta 1890 pa 19.798; v Gradci v letu 1851 le 55.421, v letu 1890 pa že 112.771. Ako da človek kaj na številke, ne niore toraj reči, da je Celje, kakor sanja »D. W.«, v dobi dr. Neckermanna — »najsrečniše mesto«. (Na znanje!) Danešnji številki je priložen prospekt obče znane, 112 let stare tvrdke Mihaela Barthol in dr. na Dunaji, ter je le-ta za interesente vrednostni papir, ker se sprejme bon, ki se na četrti strani najde, pri naročilu z 10, 50 kr. in 1 gld. namesto denarja. Kdor se torej na prospekt ne ozira, vrže tako rekoč 1—2 kroni skoz okno. (Delalci.) Zadnjo nedeljo so imeli tesarji v Mariboru zborovanje. V tem so sklenili, da je treba za-nje manj ur dela, pa večjega plačila. Tako bode več de- lalcev treba in le-lem bode lažje shajaLi. To je že resnica, toda ali bode potem pa tudi tacih več, ki jim bodo dali dela? Stavbe so že sedaj drage, včasih predrage. (Za pogorelce) v Št. Rupertu v Savinjski dolini se je nabralo v celem 673 gld. 25. kr. podpore. (Naglost.) »Deutsche Wacht« je pobrala eno, dve besedi iz scstavka: značaj ter je potem v dolgem članku mahala zadnjo nedeljo po slov. ljudstvu. Sirota, naj bi počakala par dnij in videla bi, kdo je pri nas »iigamož« — ljudje, katerim je »D. W.« besedljiva zagovornica. (Beliči,) po enem in po dva iz brona, dobijo se v prihodnjem meseci po vseh državnih blagajnicah. Krajcarji pa še ostanejo tudi za naprej, samo štirjaki, štirje krajcarji, izgubijo po malem svojo veljavo.