ftl*7- ( Iit^a trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti %mw* ftli v Gorici na dom poŠiljana: c:4; vso leto ........15 K »/,...........10 » Vb...........5 » p^nii5ne številke stanejo 10 vin. SO CA." ima naslednje izradne priloge: Ob no-B i^ni „Safipot po Soriškem lq .GradišSanskenj^in ^jpotpo LJubljani in kranj3kih mestih", daljo tfi-a" lt v letu „V»znl red železnic, parnikov in poStnil of ter mesečno priloga „Slc?enskt Tehnik". jfjinJnino sprejema apravni§tvo v Gosposki ulici tr, 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Oabršcek , giroiiia brez doposlaae naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice* se raCunijo- po Fotit^vrstofr-dV ^o l-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka »k Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — . fcklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za $o ia vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič V Gorici, v torek dne 15. oktobra 1907. Teftaj XXXVII. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. KLavrič. Uredništvo se nahaja v Gospo? i ulici St. 7 v Gorici v I. nad ti Z urednikom je mogoS? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarai, NaroCnino in oglase je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlštva. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. >So5a« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul, Ter. Leban na tekališču .Tos« Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčm ulici, I. Hatiussi v ulici Formica, I. Eovansk v Korenski ulici št. 22; v .Trstu v tobakarni Lavrončifi na trgu della Caserma. v Gorici. Talafon it. 83. UOMSU HL0YSkl SllOti. Biovensko trgovsko društvo »Merkur" v poljani prireja in sklicuje shod vseh slo-eiskih trgovcev, ki se bo vršil v nedeljo, ), t. m. dopoldne in popoldne v „ Mestnem miua ljubljanskem. Biti če to prvi shod, na sireni se zbere slovensko naše trgovstvo, i se spoznava v svojih vrstah, da pregleda oje stanje po slovenski domovini, da se po-eiuje o svojih potrebah in navduši za bo« ite stanovsko delo v smislu veduega. na-^ ttikii, gospodarskega in kulturnega. 1'otreben je tak velik sestanek. Vsi sta-ifi se dandanes združujejo, ker so v orga-uciji močnejši za varstvo ali obrambo svojih terenov, ker tako povzdignejo svojo socijaluo i politično veljavo in tudi ustvarijo podlago t bodočnost svojo. Tudi trgovski stan v Av-riji sy organizuje ne le v posameznih de-iah, temveč za več pokrajin skupaj in tudi -,narodnostih. Nemcem in Čehom n. pr. ne rtoštajo trgovske zbornice, tudi ne dež, dru-i», ampak imajo svojo velike trgovske shode, i razpravljajo trgovske stvari z višjega in rtega stališča. .Slovenski trgovci so si zadnja leta po min krajih osnovali že svoja strokovna dru-nf tako na Goriškem in Štajerskem, tako Trstu iu v Ljubljani. Vsa ta društva deluje dobro, vgako v svojem okviru iu seveda ifKebnim ozirom na svoje člane ter na lo-¦tai svoj delokrog. Slovenska trgovska stvar • potrebuje še drugačnih *rezij in širših te-iljev, če se hoče povzpeti do višjih oblik. bvenski trgovci imajo interese, ki niso ometi na torišče posameznika, niti na to aii » pokrajino, — imajo skupne splošne inte-s», ki so za trgovce isti po vsej domovini i ki torej tudi spadajo na razgovor na obč-te j-hodu slovenskih trgovcev. Naši trgovci i seveda tudi njih sotrudniki se zavedajo, 1 ^o Slovenski stan in da kot tak imajo »je posebne naloge glede gmotnega na-»dka vsega naroda, naloge, ki se dajo naj-ilje poudarjati in pospeševati zopet le na iipnih velikih trgovskih shodih. Stanovska ajemnost, slovenska vzajemnost zahtevati odločno, da se začno prirejati vseslovenski trgovski shodi. Vse to je upoštevalo društvo „Merkur", ki ima žive stike tudi z izvenkranjskimi slovenskimi trgovci, in prireja zategadelj vseslovenski trgovski shod. Program shodu se je dogovoril s poznavalci slovenskega trgovstva po raznih delih naše domovine in izhaja ta-korekoč sam od sebe iz sedanjih razmer. Treba je javno izpregovoriti o velikem pomenu trgovine za slovensko narodno gospodarstvo in za ojačitev slovenskega Življa, kajti ta pomen se v obče podcenjuje in tupatam žalibog celo zanikuje. Slovenska trgovina danes ni niti tako intenzivna, kakor bi naj bila glede na preugodno geografično lego našega naroda. Treba je torej pregledati sedanje stanje slovenske trgovine, konštatirati, kje so njeni nedostatki, kje oviro potrebnega napredovanja, kje pa so tudi sredstva, da se naš trgovski stan izpopolni, okrepi in pripravi za višje naloge. Tu ne bo lahko dvomiti, da je pri nas treba sistematične stanovske izobrazbe, posebno pa treba cele vrste nižjih in višjih šol. Ta mora biti naravno ena poglavitnih točk vseslovenskega trgovskega shoda, kateremu bo osobito zastopati zahtevo po viSji trgovski šoli v Ljubljani. Nadaljnje sredstvo za povzdigo domačega trgovstva je stanovska organizacija, ki se je že pričela, a se mora še na vse strani razviti in poglobiti. Treba je delati na ustanovitev osrednjega organa trgovske organizacije, kateremu ne bo le zastopati splošne stanovske koristi na Slovenskem, nego skrbeti tudi, da trgovstvo sloven-skp izvršuje svoje poslanstvo glede na obmejne Slovence. Tudi s tem važnim in perečim vprašanjem se bode torej baviti prvemu velikemu shodu slovenskih trgovcev. Pokaže naj se nadalje zdravo razmerje med samostojnimi slovenskimi trgovci in njih nastav-ljenci, razmerje, ki se lepo gcji že po dosedanji organizaciji, posebno v društvu „Merkurju". Skrbeti za trgovski naraščaj, kateremu se odpira še toliko lepega gospodarskega polja med nami, naj bo še nadalje resna naloga stanovske organizacije. Na stanovski shod pa sodijo končno instruktivna predavanja in preskrbljeno je za predavanje o pravni podlagi »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgcv. J. Fabčič) tiska in zal. trgovskega r w>nu, kakršna je ustvarjena po novem obrtasm rodu. «.. Program, ki se ozira na vse gorenje točke, je torej jako primeren in ne le zmi-miv za trgovce same, temveč tudi ?i »iršo javnost, ki ima zmisel za narodno - gospodarska vprašanja. Vseslovenski trgovski shod hoče biti tudi pojav, ki naj ne vpliva le na stan in naj ne oživlja samo trgovske zavesti, ampak hoče imeti tudi zdravih praktičnih posledic za naš gospodarski položaj. Češe tudi ne izpolnijo vse nadeje, začetek bo storjen, temelj položen. Vsak, kdor želi za naš narodnogospodarski napredek dobro, bo torej I. vseslovenski trgovski shod prijazno pozdravljal in mu želel najboljših uspehov. Dnevni red trgovskega shoda je tale: Ob 10. uri dopoludne. 1. Pozdrav. Govori društveni I. podpredsednik Alojzij Lilleg, trgovec v Ljubljani. 2. O vlogi trgovine v narodnem gospodarstvu, izlasti slovenskem. Poroča dr. Danilo Majaron, odvetnik iu deželni poslanec v Ljubljani. 3. O pomenu Trsta za naše narodnogospodarsko življenje. Poroča dr. Henrik Turna, odvetnik in deželni poslanec v Gorici. 4. O slovenskem trgovstvu na Štajerskem in Koroškem: Poroča Josip Smrtnik, po-sojilnični knjigovodja v Celju. Ob 3. uri popoludne. "\ O sLsenski trgovski izobrazbi in o višji trgovski šoli v Ljubljani. Poroča Josip Ulčakar, hranilnični ravnatelj in trgovec v Trstu. 6. O koristi trgovske organizacije, naša organizacija in nje smotri. Poroiata Leopold Fiirsager, trgovec v Radovljici, in Karol Meglic, trgovec v Lljubljani. 7. Stališče slovenskih ttgovskih sotmd-nikov. Poroča Ivan Volk, trgovski sotrudnik v Ljubljani. 8. O novem obrtnem redu in njega vplivu na našo trgovino. Poroča dr. Fran Windischer, koncipist trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. | Slovensko trgovstvo in druge interesente I vabimo k obili udeležbi ter pripominjamo, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala. DOPISI. Iz ajdouskega okraja. iz rihemberške obalna. — Zadnja »Gorica« že zopet jemlje v žehto tukajšnje ufiiteljstvo. To dela pa neki uradnik, omikan in brez cepcev. Nekateri uradniki zasedajo dobra mesta in imajo lepe plače, četudi so se povspeli s pridnostjo le iz ljudskih šol do svoje stopnje. Ta »uradnik" pa ni tak revež: on je posre-bal vso omiko in oliko, kar je v današnjem veku eksistira. Pohrustal je tudi vso pedagogiko in zato so mu ta preklemani Rihemberg, tuk. liberalci in šol. otroci tako na želodcu. On radi tega hudo trpi v svojem »uradu* in iz pijeteto do pesnika Gregorčiča (prav kakor blaženi Mahnič) bi rad linčal večino tuk. ljudstva in seveda najprej ufiiteljstvo, ki je v dolgih letih (fiujte, g. Poniži) vzgajalo in vzgojilo demonstracije željno ljudstvo in mladino. Ta »uradnik" sicer velikodušno dovoli učitelju polit, prepričanje, prepovedal pa bo odslej agitacijsko rogoviljenje in milostno dovolil to le učiteljema Rusiji in Likarju, ki sta »fajn" fanta in ki drugače ne moreta živeti 1 Ljubeznivi »Goričin" dopisnik je res vzorit in previsoko izobražen »uradnik", katerega nepolitično srce, uneto za pesnike in visoke ideje, sega celo v toliko kilometrov oddaljeni Rihemberg, kjer se pase tolika čreda kozlov in ovac, ki neče lečiti ran »mirnega" Štrancarja in »Goričinega" brum-nega in visokoomikanega »uradnika". Res, žalostno; Kako naj Bog da dobro? Veleomi-kani »uradnik", M je poln vseh Čednosti, bo gotovo tudi korajžen fant in se prihodnjič ne pozabi podpisati pod svoje imenitne članke v svetovni »Gorici", da bomo imeli čast poznati tako častito osebo, ki se »ponižno" skriva za Kremžarjev hrbet. To je v interesu njegovem; kajti lehko bi se zgodilo, da bi v nasprotnem slučaju pripisovali to nezasluženo čast vele- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ^ „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: == ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) Toda, ko se je zavedel, je bil zopet med štirimi toimi stenami, videl je deset korakov pred seboj La ^aee-ja, ki se je igral s svojima palcema ter ju r°žil drugega krog drugega, v predsobi so bili straž-!*ii ki so se smejali ali pa pili. Jedrno, kar ga je pomirilo pri tem neljubem pri-iru — tako velika je nestanovitost človeškega duha " te obraz Grimandov, tisti obraz, katerega je izprva pražil in kateri je postal pozneje vsa. njegova nada. tftnand se je zdel vojvodi kakor nekak Antinous. Nepotrebno bi bilo naglašati, da se je godilo vse | samo v razburjeni domišliji jetnikovi. Grimand je 11 vedno isti. Zato si je tudi ohranil polno zaupanje f°]ega predstojnika La Ramše-ja, ki je sedaj zaupal !e«iu skoro bolj nego samemu sebi: povedali smo že, a te čutil La Ramee v dnu svojega srca neko slabost 0 fceauforta. Dobri La RamtSe si je obetal praznik od to ve-l'te, ki jo je imel uživati v družbi svojega jetnika. J Ram6e je imel samo jodno napako: bil je sladko- 1 i ž! paštete so se mu zdele dobre, vino izvrstno, •lednik očeta Marteau-a pa mu je obljubil fazanovo st(*to namesto piščančevo in vino iz Chambertina namesto iz Macona. Vse to, poveličano še z navzočnostjo tega krasnega princa, ki jo znal tako dobro nagajati Chavigny-ju ter vedel toliko izvrstnih šal o Mazarinu, vse to je obetalo La Ramee-ju, da bodo prihodnji Binkošti zanj jeden izmed štirih velikih praznikov v letu. La Ramee je torej čakal Šeste večerne ure z isto nestrpnostjo kakor vojvoda. Že od zgodnjega jutra je pripravljal razne po* drobnosti, in ker je samemu sebi najbolj zaupal, je še osebno obiskal naslednika očeta Marteau-a: ta je bil samega sebe prekosil: pokazal mu je ogromno pašteto, pravi nestvor, okrašeno na vrhu z orožjem vojvode Beauforta. Pašteta j« bila še prazna, toda poleg nje je ležal fazan in dve jerebici, vse tako gosto na-pikano, da je bilo videti vsako zase kot kepa igel. La Ram če-ju so se kar sline pocedile in zadovoljno si je mel roke, ko se je vrnil v vojvodovo sobo. Vrhu vse sreče je bil Šel Chavignv, kakor smo že povedali, na kratko potovanje, ker se je popolnoma zanesel na La Ramee-ja; ravno to jutro je bil odšel, in La Ramče je bil podguverner v gradu. Grimand se je držal danes še bolj čmerno nego sicer. Zjutraj je bil La Ramče igral z vojvodo jedno partijo na žoge; Grimand je namignil vojvodi, naj pazi na vse. Grimand je stopal prvi ter zaznamenoval tako pot, po kateri bo treba iti zvečer. Prostor, kjer so bili žogo, se je nahajal v ograjenem kotu malega grajskega dvorišča. Bil je to zelo osamljen kraj, kjer so stale straže samo tedaj, ko je Beaufort igral svojo partijo; vsled visokega zidovja se je zdela tudi ta previdnost skoro odveč. Skozi trojna vrata se je prišlo na ta prostor; vsaka so se odpirala s posebnim ključem. Ko so dospeli na mesto, je sedel Grimand kakor slučajno poleg neke luknje, ki so bile zvrtane skozi zid za topove, tako da so mu visele noge ven čez zid. Jasno je bilo, da je bilo to mesto, kjer bo zvečer privezana vrv. Vse to je bilo umevno za vojvodo, toda za La Ramoe-ja ni imelo, kakor si lahko mislimo, nikakega smisla. Začela se je igra. To pot je imel Beaufort srečo, in rekel bi bil, da je pošiljal z roko krogle tja, kamor, je hotel, da so letele. La Ramče je bil čisto poražen. Štirje Beaufortovi stražniki so prišli za njim ter pobrali žoge: ko je bila igra končana, se je posmehoval vojvoda La Ramee-ju in njegovi nerodnosti ter ponudil stražnikom dva tolarja, naj gredo z ostalimi štirimi tovariši pit na njegovo zdravje. Stražniki so prosili La Ramee-ja za dovoljenje, ki jim ga je tudi dal, toda samo za zvečer; dotlej je imel La Ramee poskrbeti še za razne važne podrobnosti ; želel je, ker je imel sam druge opravke, da ne izpusti straža jetnika izpred očij. Beaufort sam bi ne bil menda mogel bolje napeljati vode na svoj mlin, nego je to storil njegov čuvaj. Slednjič je udarila ura šest. Dasi je bila večerja naznanjena šele ob sedmih, je bilo vendar že vse pripravljeno. Na mizi je stala kolosalna pašteta, okrašena z vojvodovim orožjem, ravnokar kuhana, kakor se je dalo soditi po zlatftbarvi, ki se je lesketala na skorji. omiko in dopisniški talent kakemu obskur-nemu Drmastii, Berbuču ali celo duhovni posodi Štrancarja, ki pa menda vendar tega ne zaslužijo.,.. Naše učiteljstvo stopi potem najbrže tudi v javnost in odgovori ponižno veleomi-kanemu »uradniku" in ga potolaži v njegovi sveti brigi za propalo Štranearjevo slavnost v Rihembergu. Učakajmo še to! Rlhemnarg, 7./10. 1907. - že zopet Štrancar I Kako radi bi se iz spomina tega človeka iznebili, a vse zaman. — »Soča* z dne 31. avgusta t. 1. je pisala: „Ni ga skoro nikoli doma, če se ne pelje v Gorico, se pelje v Trst po noči in čez dan. Če je doma, dela kake načrte, ali pa rije in trga po farovžu malto itd. in naj-Tnanjše reči ne popravi, da bi se prej nov farovž zidal. V svojem politiziranju je postal v svoji službi pbzabljiv. Večkrat pozabi naznanila povedati, na prižnici pozabi kapo, pred altar pride brez keliha, pri maši pozabi brati evangelije itd." — Vrhunec njegove razmi-šeljnosti pripetil se je preteklo (roženkran-sko) nedeljo, ko je prišel Štrancar pred stranski altar Matere Božje brez masnega plašča (v srajci). Šele cerkovnik ga je opozoril na njegovo pozabljivost. — Mož postal je rdeč, obrnil se je ter tekel ob splošnem spogledovanju vernikov nazaj v zakristijo in se je vrnil po malem presledku osramočen nazaj pred altar Matere Božje. — Da bi Štrancar prepričal Župljane o potrebi zidanja nove cerkve, je dal te dni v cerkvi podpreti s tramovi obok pred glavnim altarjem. — Po našem mnenju ni bilo poprej nikake nevarnosti, pač pa je sedaj nevarno, da padejo nakopičeni tramovi zbranim vernikom na glave. — Želeli bi, da bi se Štrancar bolje pripravil za svoja cerkvena opravila, posebno pa, predno ima stopiti k daritvi pred altar, mesto, da se vtika v zadeve, koje ga nič ne brigajo. — Na ponavljajoče se pritožbe župljanov čudimo se, da pusti visokočastiti ordinarjat, biti Štran-carju vedno — „štrancar!" Cerkljanske novice. Policijsko uro v Cerknem so hvala Bogu popravili. Bila je že dolgo pokvarjena in mislilo se je že, da je ne bode mogoče več popraviti. K steči so našli ,na Dolenjskem, menda tam blizu nekje, kjer je bil rojen dr. Knavs, eno kolo, ki je po naključju ravno pasalo v našo policijsko uro, ki sedaj za silo teče. Včasih seveda zakasneva, drugič zopet prehiteva, tako da pravzaprav tudi sedaj ni za rabo. Naši klerikalci so baje zato pripravljeni vrniti to kolesce onemu, ki ga je izgubil, ker hodi očividno brez enega kolesca po svetu. Dotični naj le naznani svoje ime med nCerkljankimi noticami*1 v „Prim. listu". Kmetska posojilnica je trn v peti našim klerikalcem. Napadati so jo pričeli na vse načine, kar ravno kaže, kako jih boli ta naš korak. Naše somišljenike opozarjamo, da je vplačanih, že okoli 300 deležev in so med temi najveljavnejši in premožnejši posestniki in trgovci v cerkljanskem okraju. Sprejemajo se tudi že prošnje za posojila in hranilne vlog. Klerikalci pravijo, da mora izgubiti vsak, ki vzame iz njih posojilnice vlogo in jo prenese v našo, eden ali celo dva meseca obresti. To pa ni res! Kdor vzdigne prvi uradni dan v mesecu hranilno vlogo v klerikalni posojilnici in jo potem prinese ob prvem uradnem dnevu „Kmetske posojilnice" v isto, ne izgubi ne vinarja na obrestih. Klerikalci ljudi na vse načine strašijo, ker jih boli naša posojilnica. iz GerklS. (V odgovor dopisniku »Primorskega lista" z dne 12. septembra.) — Po naključku sem dobil šele danes predse znano trobilo klerikalnih ničvrednežev. Ker se mi pa ta gnjusni predmet že od daleč gabi, da svojega želodca na napčni način ne izpraznem in svojih rok ne omadežujem, vzamem v roke gnojne vile, raz-pnem pred seboj in od daleč Čitam sledeče: Da je razpuščen naš občinski zastop in da naj se ne pozabi zapisati v cerkljansko zgodovino, koliko mesecev je bil neki naš na-prednjak občinski oče. Dalje piše o naraščaju in o kupčiji z junicami. — Ker so vsa ta brcanja odmevi znanega človečeta, ki ima popolno klerikalno izobrazbo in ki svoje „mo-drosti" v „knavsovcu" zajema, si ga dovoljujem opozoriti, da je koncu vsakega njegovega vzbruha pozabil zapisati ee-e-ei — Opozarjam ga torej, če se more v zgodovino že vse. pisati, da naj tudi on zapiše v našo zgodovino, koliko mesecev je v Cerknem Ka- laburnca životarila in koliko časa je on nosil častni naslov Kalabumčer. Piše naj, da Kalaburnca ni bila nikdar od nuncev obiskovana, ob smrtni uri pa je bila vendar z gospodom spravljena. — Pred vsem drugim najbolj spada v cerkljansko zgodvino, da nad-škofovi najbližnji krvni sorodniki nastopajo kakor nekaki civilno licencovani vzdrževa-telji cerkljanskega naraščaja. V drugem Členu se je njih spretnost dokazala v dveh slučajih, v tretjem členu bode pa že četrti dokaz kmalu na dnevu. Ker pa naš dr. Knavsovec po civilnem pravu tolmači sorodstvo in ker baje zanikuje, da ta kopica nezakonskih otrok nima svojih skritih očetov v nadškofovem sorodstvu, mu naravnost povemo, da ako ne bode molčal, in da našo trditev dokažemo, pridemo z imeni na dan.___________________ Ker to človeče tudi nekaj čveka o kupčiji z junicami, mu odločno zabičamo, da naj že vendar enkrat kupi svojo juuico, naj jo zapre v svoj hlev (pa ga še nima), da jo ne bode po noči in po dnevi po celem Cerknu lovi! in dražil živce naši nezreli mladini. Opozarjamo tudi gospodarja one junice, da naj prej1 ko prej nzglihata" za njo. Očetje naših mladoletnih otrok zahtevamo od dr. Knavsovca, kateri igra pri nas vlogo mešetarja pri sličnih kupčijah, da naj vmes poseže in naj prepreči poulično pohujšanje! Dalje se dopisunče zaletava v znanega naprednjaka, kateri se mu prav drage volje umakne s političnega pozorišča. Natančno je izračunal, koliko mesecev je bil krvavi boj s klerikalnim nasilstvom. Pri tem je pokazal pri lanjskih občinskih volitvah, daje bil kos klerikalnim spletkarijam in da jim je znal njih zvite načrte docela prekrižati. Ker pa med njegovimi zavezniki ni našel prave solidarnosti, se je pač naveličal z nadnaravnimi elementi se vojskovati ter kaj rad odstopi. Usoda mu je odločila hvaležnejšo vlogo in obširnejše polje, kakor ga imajo cerkljanski občinski očetje! Iz tolminskega okraja. iz Tolmina. (Konec.) - Pred vsem gre posebna hvala igralcu naslovne vloge, gospodu Logarju. Prav malo je manjkalo, in bi se njegova igra lahko imenovala dovršena. Kretnje so bile izborne in glas je imel tudi popolnoma v oblasti. Drugega pač ni treba, da se doseže uspeh v efektni igri. In uspeh je dosegel gospod Logar v polni meri. Njegova igra je bila dobro premišljena in dosledno, česar se pri nekaterih drugih igralcih ne more reči. Pogrešali smo le izrazitejše mimike v obrazu in očeh. Na obrazu in očeh se najbolj izražajo močni duševni konflikti, kakršnih n. pr. nahajamo pri našem glavnem junaku v obilici. Dobro je igrala Heleno gospica Hrastova. Že njen nastop nas je zadovoljil; poznalo se je koj, da ni gospica prvič na odru. Tudi kostum je bil primeren. V prihodnje bi bilo priporočati gospici le še več premišljenosti in poglobljenosti. Posebno v trenutkih, ko se v igri hipoma menjajo efekti, je treba diletantu strogo paziti na to, da tudi sam hipoma spremeni primerno kretnjo, glas in mimiko. Od gospice pričakujemo še prav dobrih nastopov. Vloga starega Slemenca je tudi bila v veščih rokah. Četudi v začetku malo negotov, razvil se je g. L e b a n prav kmalu in je bil posebno v nastopih s sinom izboren. Želimo ga še večkrat videti na odru. Prav ljubka je bila gospica Breša-n o v a v vlogi Marice; videti je bilo, da bi bila gospica zmožna še težjih vlog. Dober partner ji je bil v vlogi Metoda gospod G a -brščik. Dr. Trdina skoro da ni mogel dobiti boljšega interpreta, kakor v gospodu Š o r 1 i j u. Njegova maska je bila naravnost izvrstna, kretnja in glas popolnoma doktorsko-akade-mičen. Njegovo nevesto Tilko Slemenčevo je igrala gospica Andrejčičeva v splošno zadovoljnost, Četudi se je poznalo, da ne razpolaga s tako rutino, kot gospici Hrastova inBrešanova. Ne smemo pozabiti stare matere Slemen-čevke, kojo je z malimi izjemami prav dobro pogodila gospica Lebanova. Njena maska je bila kot pri dr. Trdini izvrstna, česar se ne more reči o g. Vrtovcu, kojega peruka je bila naravnost neokusna. Sicer se je gosp. Vrtovec v vlogi Slokovi, t. j. Maričinega očeta zelo potrudil; ona negotovost, ki ga je spremljala pri tem nastopu, gotovo izgine v prihodnjič. Prav brhka je bila v ulogi služkinje gospica ObleŠčakova; ko smo jo videli, mislili smo si koj, da je škoda, (hi so take služkinje samo na odru. Na naslov slavnega občinstva bi bilo pristaviti, da ni nič boljše kot po drugih krajih. Kihanje in rezanje pri resnih in celo tragičnih prizorih zasluži največjo grajo. To dokazuje, da je bilo naše ljudstvo po deželi navajeno doslej le na veseloigre in da še hi zrelo za resno igro. To sicer ne služi v opravičevanje, vendar se smemo nadejati, da bo sčasoma boljše. Še manj pa moramo opravičiti ono rezanje, ki smo ga opazili v resnih momentih pri neki gospodi. Še večjo breztaktnost je zagrešila s tem, da je neženi-rano pušila cigareto za cigareto med celo predstavo. Kadili so sicer tudi drugi po dvorani, posebno od zadaj, tako da je bila dvorana polna nikotina. To je bilo marsikomu neprijetno in slišala se je tuintam kaka krepka na naslov dotičnikov in rediteljstva, ki je tako slabo umelo svojo nalogo. Pričakujemo od re-'diteljstva, da v iuteresu stvari same, namreč, da se gledališče ne poniža na nivo oštarije, drugič v interesu, občinstva in tudi igralcev, ki morajo imeti pač čisti zrak, zabrani v prihodnje take ekscese. Tudi bi si želeli od slavnega občinstva, da bi se držalo bolj točno napovedane ure. Predstava je bila določena „točno" ob 8. uri zvečer, v resnici je začela po pol deveti. Nekaj takta in obzirnosti bi lahko dotičniki imeli do drugih, ki morajo na njih milost čakati po pol ure in še več. Tako obnašanje ni nič „nobel", pač pa je navadna apilbarija" in bahaštvo. Toliko na adreso občinstva. Držimo se namreč načela, da vsakemu svoje! Vam pa, vrli igralci in igralke, prav srčna hvala za vžitek, ki ste nam ga ponudili ! Želeli bi si, da še večkrat nastopite ter nam tako pomagate preganjati običajni zimski dolgčas na deželi. Želeli bi si pa slišati od Vas tudi kako moderno igro, po kateri bi človeku, ostalo nekaj trajnega v duši. Gledališče ne bodi samo zabavišče, ampak tudi učilnica in vzgojevaloica ljudstva. Vpliv iger, ki so bile dosedaj pri nas v navadi, traja pri nas le nekaj ur po predstavi; po igri gremo namreč navadno v gostilno in tam nekaj pri kozarcu hvalimo, kako je bilo »fajn", drugi dan pa že ne vemo ničesar več. Mato lizika prosi mamo: ite mi vendar tudi Fay-ove Sodenske mineralne pastile! Vsi otroci v šoli ližejo med potjo in v šoli med odmorom te pastile in so vsi zdravi in ne kašljajo; jaz pa vedno kašljam, in včeraj mi je g. učitelj rekel, naj vendar všivam kako zdravilo proti kašlju. — Prosim, prosim mamica — — kupi mi vendar Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile! Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile se dobi po vseh lekarnah, mirodil-nicah in v trgovinah z mineralnimi vodami. Škatljica stane samo K 1*25.. Glavno zastopstvo za AvstrO-O^rskO: W. Th. Guiitzert. Dunaj XII, Belghoferstr. 6. Domače in razne nouice. Poroka. — Jutri se poroči v Kobaridu gosp. Josip Bekš, c. kr. davčni asistent v Ilirski Bistrici, z dražestno gospico Josipino Gruntar iz Kobarida. Mladi dvojici želimo vse najbolje! »Znanstvena predavanja" jII vaba srednješolske mladine v klerikalne kremplje. — Lani je naročil dr. Brecelj nekemu dijaku, naj mu pripelje nekaj sošolcev, „ki še niso izgubili vere." Imeli so klerikalci v lanskem šolskem letu z dijaki dva tajna sestanka. Letos pa prirejajo dr. Brecelj, dr. Dermastija in pa — Kremžar »znanstvena predavanja" v uredniških prostorih »Gorice" za dijake. V soboto zvečer je bilo tam okoli 20 dijakov, večinoma iz 1. in 8. gimnazijskega razreda; predaval je dr. Brecelj o darvinizmu. Kako, si je lahko misliti. Bilo je že več predavanj. Držali so vse tiho in tajno, ali slednjič je le prišlo na dan, d a d r. Brecelj, dr. Dermastia in pa Kremžar (tres faciunt collegium) vabijo gimnazijske dijake na tajne sestanke, ki so prepovedani. V kake namene prirejajo tajne sestanke, leži na dlani. Opozarjamo ponovno ravnateljstvo gimnazija na tajne sestanke klerikalnih politikov z gimnazijci ter zahtevamo, da stori nemudoma svojo dolžnost. Dr, Gregorčič In trgovska šola. — Kakor je razvidno iz poročila o občnem zboru »Trgovsko obrtnega društva", priobčenega pod »Tr-govsko-obrtnimi vestmi", je Gregorčič odklonil promemorio glede trgovske šole v Gorici, Trgovsko-obrtno društvo je Želelo, da bi s promemorio skupno nastopili y8i .. državni poslanci, ker le od takega naston "^ pričakovati vspeh. Ali ne. Gregorčič je hV* dobil izgovor ter zvalil vse na Štreklja, češ° naj se on trudi za take reči. — Tu Zadej ' tiči nekaj drugega! Gregorčič se noče boriti za dvojezično trgovsko šolo v Gorici, ker > zadovoljen, da naj bo le laška. Dr. Treo je na občnem zboru povedal, da v zbornico so vt hotapili trgovsko šolo tako, kakor volilni red torej po dogovoru med klerikalci in iJah;' Potem že umevno, da se noče potegovati Gregorčič za dvojezično trgovsko šolo! Tak \» »ljubljenec naroda"! — Toliko za danes v razmišljanje! Klerikalci in interesi bovškega trgi. - k(o. rikalni dopisnik iz Bovca se je v n(ioriej-zavil v odejo splošnega mnenja bovške^ |,r(U bivalstva in spravil v »Gorico" poziv na vlado naj kupi za sodnljsko poslopje od bogataši Leopolda Jonkota njegov hotel in s t,inj ustreže bovškim interesom. S tem po-topa- njem pokazal je dopisnik, kako slabo razume interese bovškega trga, klerikalna »Gorica-pa zopet, kako malo ji je za splošno kork, kako veliko pa za. njene več ali manj odkritosrčne podrepnike. — Ponovimo nekoliko stvar. Zastopstvo bovškega trga dela že, v<>. liko let na to, da bi prišel trg do novega sodnijskega poslopja, ker so sedanji pro-iiori neprimerni. Dosegli so toliko, da se ji» vl;Ja odločila za stavbo in v ta namen dolofila, če se ne motimo 80.000 kron. Koristi i„ stavbe leže na dlani. Trg Bovec se s tako novo stavbo olepša, naj se sezida sodnijsko poslopje že kjerkoli hoče. Obrtniki, delavci in trgovci naši bodo imeli pri stavbi ototo zaslužka, ker velik del določene svote no.OjO kron ostane v domačem kraju. Zidarji, mizarji, tesarji, kleparji, vsi bi pri tem nekaj priflo-bili; pred vsem pa služi ob takih prilikah delavec, kateri ima za dolgo dobo zagotovljeno delo. Ni ga kraja, kjer bi se občinstvo zaradi splošne koristi ne trgalo z*t tako nove stavbe in z navdušujem ne prejelo tako odločitve vlade, ki je Še posebno v naših krajih težko dosegljiva iti redka stvar. Vse drugače pa naša sprideim klerikalna banda. V Bovcu je sezidal prod nekaj leti Leopold Jonko, znani bogataš, takozvani „hotel Jonko". Ta hotel ima poleg drugih mnogih tudi to veliko napako, da namreč m» nese lastniku toliko, kolikor je pričakoval. Pravijo, da ima g. Polde le malo dobička od tega hotela. Namesto te slabe lastnosti .hotela Jonko" ima pa njegov gospodar to dobro lastnost, da se je vrgel na kolena pred klerikalno stranko in da je postal njen veren pristaš. Ta dobra stran gospodarjeva zmlo&tuje klerikalcem, da bi hoteli odvzeti hotelsko breme gospodarju in spremeniti gostilno »hotela Jonko", kjer je še nekaj podstrešnih sob za tujce, v sodnijsko palačo. V ta mun»M> javka dopisnik v pobožni „ Gorici" in pregovarja vlado, naj opusti stavbo sounijskepi poslopja in naj se zadovolji z oštarijo. Kdor pozna „botel Jonko", mora r-.-či, da ta gostilna ni umestna za sodnijsko po^lopjt* Že iz temeljev ven je bila hiša sezidana v čisto drug namen in take napake* se ne dajs z nekaj zidovi odpraviti ali popravili. Ali n> cimo, da ko bi se dala Jonkova hiša „pre flikati" za sodnijsko poslopje, še vedno je največja nesramnost ali največja zabitost klerikalne bande, da hoče bovški trg spraviti o novo in lepo poslopje, katero bi zidala vlada na svoje troške in ne morebiti na trožke bovškega trga, in da hoče spraviti bovško prebivalstvo in delavce ob zaželjen zaslužek. — Klerikalno drevje ne raste vedno do nebes in tako smo tudi prepričani, da nesramna in ob enem tudi bedasta agitacija klerikalnega dopisnikarja ne bo segla do Trsta in & Dunaja. Če bi se pa imelo to zgoditi in & bi g. Polde Jonko naprosil celo klerikalk državna poslanca, da za njegovo korist potrgajo nekaj podplatov v Trstu iruia Dima;-potem bi bilo to le nov dokaz, da klerikalc* spridenost dosega višek in da ti ljmlje t* poznajo drugega nego svojo strankarsko korist in svoje strankarske interese. Dopisnik * nGorici" naj le razgrne plašč splošnega mnenja, ki si ga je odel, in pokazal se bo pr** grd strankarski uestvor. Če se je pa sprav*1 tudi v korist g. Poldeta nad oba klerikalna državna poslanca, potem kličemo tudi tem« dvema, naj se rajši pobrigata za dobre s o* venske sodnike in to z vso vnemo, k&r '° zaslužno delo, naj pa pustijo, da si boga^ Polde Jonko s svojim hotelom po»>«fcrft "J* drug način, ki ne bo v škodo bovškega trg in bovškega prebivalstva. Na c. kr. vlado F se obračamo tudi mi s pozivom, da gr*sVOj LDaprej in postavi 80dnyski upravi v čast I bovškemu trgu v korist lastno sodoijsko yopie- Slovenskim umetnlKOR*: »Družba sv. Cirila j. jjetoda namerava založiti lepe, umetniško I ,e)tiue narodne znake. Ti znaki naj bi se Ljli v gumbnici in bi imeli biti elegantni L sorazmerno ceneni, da se morejo razširiti IL} vsemi sloji našega naroda. Za najlepši Latek razpisuje vodstvo družbe sv. dirfla L >ietoila nagrado 50 K. — Rok je do 15. Lenibra t. 1. Nasloviti je na „Družbo sv. Lila in Metoda v Ljubljani." j DrugI ttčlj na tukajšnjem ženskem uči-¦*jjiš6o, slovenski* in laški oddelek,'solzaprli * tO dnij, ker sta se pripetila dva slučaja zlatice. Klerikalci $1 lliejo irsti. — iz G o r t c e: Vsii klerikalci v Gorici si ližejo prste ter ^ smejejo v pest. Del slovenske mladine ^bo s plesnimi vajami v kratkem času v ,jfi]a »Central", ki je last klerikalcev. Da y je mladina razdvojila, je le obžalovanja r*dno. Ker pleše en del v Čitalnici, in sicer t nedeljah, so si izbrali drugi drugo igrano, kjer bodo plesali tudi ob ne-.eljah. Izbrali so si nekdaj tako na Široko gino Dreherjevo dvorano. Mladina ni mislila -i tem najbrže nič hudega; samo to, da dobi ijr najhitreje dvorano. Klerikalci so z velikim hijeni ponudili dvorano, aH takoj na to so ateli kovati iz tega političen kapital, čel, ¦(J umu potu pridobimo mladino zase. Tisti :iiiav*ki klerikalni kolovodje v Gorici, Usti .riiiznj*'iii dvoobrazneži si ližejo na tihem, iidar ho sami, prste ter se smejejo v pest. Bli->j& l»» bodo mladini zdaj jeden, zdaj drugi, ;'ssib pa vsi, vedno z namenom, pridobivati , za*4. Mižali se jim bodo Kremžar, Der-isftia, iirecelj in še kdo drugi. Torej plesne »i;<> « političnim osadjem pod „katoHškim* .irovom. — To naznanja prizadeti mladini :ekdo, ki klerikalne kolovodje dobro pozna*. NOVI SlOIBItkl UltllM. — V Curitau na-|ivipa na tamkajšnjem mestnem gledališču go-•jodifua Vera Kpplch, ki je bila nekdaj ufti-irljira v Štanjelu na Krasu; pride baje na :.orno gledališče na Dunaju. tnllllliei 3. voja v Gradcu kupi 3720 iMntalov pšenice in 8970 kvintalov rži. l»o-¦ '.:A\)V do 24. t. m. pri intendaoci. NlMof II kBM je obhajal pretekli teden , «} god. BGorica" od sobote je to naznanila ;j naj to pomeni V Obujen ]l Mi pred tukajšnjo okrajno sod-%o na 5> "ni zapora Evg. Špacapan, ker je *im\ s palico nekega Mazzorana, hlapca pri ^niljpuih bratih. Ta je zmerjal Špacapana foprej s psovko „šklafa. — Mazzorana se je :rM poravnati s Špacapanom, pa baje niso rtstili _. usmiljeni bratje! Originalno lil dala je „Pm kranjska »vernica testenin" v II. Bistrici zavarovati za 5?0ie izdelke. Vzela je namreč začetne črke *°je tvrdke P. k. t. *.. katere, zgovorjene z Jfcbetičnim priglasom, dajo besede sPekatete«, T^da se nam zdi prav primerna in vsakdo 1 Jo bode lahko zapomnil, ako se le domisli lfrdkineg& besedila. Kakor nam tvrdka po-f°**» nosila bode vsa embalaža, zaklopnice *J* v'iHjivo natisnjeno to ime, tako da bode JJtoj zamenjava nemogoča. Gospodinje iu ku-J*jK ki bodo hotele v testeninah Bkaj bolj-*&*> zahtevati morajo tedaj BPekatete*. Trgovsko - obrtne in gospodarske, vesti. JriOKkS-ebrtoO druJttO" je imelo v nedeljo pop. v dvorani »Trgovskega Doma" ob zadostni udeležbi svoj občni zbor. Predsednik Medved je pozdravil navzoče v toplih besedah, izrazujoč posebno veselje, da se zboruje pod streho hiše, ki nosi ime Trgovski Dom. Omenja, da je bilo društvo aktivno na celffrlarTOe^^š^le^Tlvojno-StttHo članov, tudi gmotno stanje je povoljno, okoli 800 K, lani je bilo dolga okoli 8 K. Delavno je bilo društvo tudi na socialnem in izobraževalnem polju. Prirejali so se prijateljski sestanki; Irgovski tečaj je vodil g. ravnatelj Al. Bajec z vso ljubeznijo. Pravi, da gre hvala za delovanje vsem trgovcem in obrtnikom, ki so pomagali. Omenja, da prva točka programa odslej naj bo šola; potrebujemo naraščaja, treba rešiti trgovsko-obrtno zbornico. Društvo mora biti na pravem meka zavarovalna zadruga „C;'Oatia" pod pokroviteljstvom kraljev, glavnega mesta Zagreba. .: prejema v zavarovanje proti ognju stavbe, nepremičnine, živino in pridelke po najnižjih cenah. Zavaruje steklene plošče v izložbah in vratih proti nazbitju. Ponudbe sprejema in vsa tozadevna pojasnila in cenike na zahtevo vpošilja Zastopnik za Goriško Jos. Rovan komisijsko & agencijsko podjetje Gorica, Največji dobitek; Naznanilo Marfc 600.0001 sreče> Za dobitke garantira država Vabilo k udeležbi dobitnih šans pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je 9 milijonou 841.476 ITlark dobiikou. Glavni dobitki te prekoristne denarno loterijo ko sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. 1 premija Ji 300.000 Mk. 1 » * 200.00» » . 1 » » «0.000 » 1 » » 60.000 » 1 » » 45.000 » t » • 40.01)0 » 1 • » »5.000 » 1 * » 30.000 » 1 dobitek » K'0.000 » l » » 60.000 » 1 » » 50.000 » 1 dobite* a 40.000 Mk. 1 » »30.000 » 7 » .»20.000 » I * »15.000 » l . -10.000 » ;6 » » 5.000 » IH » . IV.000 » (3 » • 2.000 » ;y » * l.ooo » )',} » » 800 » II » » 200 » V čelom obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.495 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razredu znaša v srečnem slučaju 50.000 Mark ter se zviša v 2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razredu na 60.000 M., v 1. na 65.000 M., v 5. na 70.0 0 M., v «. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. Srečkanjc je postavno določeno. Cene srečkam 1. razreda so sledeče : cela orig. srečka M. 6-— ali K T— pol » » »¦ 3— => » 3- -četrt » » » 1*50 »» 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katero razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeloženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanjn uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naročila sprejemam proti p \ zelju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega sreikanja takoj, ali pa vsaj do 3i. oktobra zaupno na naslov: Samuel Heckscher senr. Bankgcschilfc v HAMBURGU. Gospodične in gospodje ~ pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria* in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original« le najboljši. Original-ffictoria stroji ^H&S uporabi brezšumno. Briginai-Viefaria stroji Z™$T za domačo rabo in obrtne namene. Driginal-Victoria stroji ^tS za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Viotoria stroji %?gg: lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles" »Pnch«, orožja, mumcijc in vseh lovskih priprav pri tvrdki KERŠBVANI & CUK - GORICA Stolni tr« št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalniea RITA CASTELLO It. 4. katete manifz-Mf» tr^ap potodj* s* *mak*, Ut«, *& n*. ;MeUt JiiiM nadomestilo pn?qa srsbra. UAI m kotali, rartatm#i tate Ml pouajoiie, fospo- Christeflš i C.!« - LO|wnai mask ¦« itliteTinje. —. W "TT>.l"lite> m"m9mm P* PMkupcih. g*Jffg»» »gfr *v**o«l faMdg mM hddki pnp MMMiawbiiiiw Okrbufl«. Na prodaj so hiše in polja V Solkanu, Via Fornace. Hatančneje se izvš pri Majorju Dreyhau.pt. Odlikovan;, pekaiija in slidčilarai Karol Draščik v Corici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za binnance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fin« vin« In Iik«?jt na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbe •p* po Jako zmernih cenah. -%fj Žene! Ako trpite na širjenja krvi ia m podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervan, Kalk 244 pri Kolina ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: »Gospa H. iz W. piše: Lepa hvala' Vsi« sredstvo je učinkovalo že 5. dan". Gospa L. v M. piše: „Priporoeala bom v^'v -.. t VaSe izvrstno sredstvo ter no bom sama nik»li ; r s njega". , Arhitekt B. v M. piSe: »Za lzhorno (• -u,»' .¦ t bo zahvaljnjem. Pri moji Ženi jo VaSe sred-t*j l: p \ 3-dncvni rabi brez bolečin učinkovalo*. ' Proti poSiljatvi 1 marko nemško veijivo t:i. v znamkah) pošljem knjigo: »Motenje perjotle" \\-a\ dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj ae priloži znamko. Havre-New York j vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Baze!, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje samo Cd. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna ˇ Ljubljani, Dunajska cesta 13, v novi hiši „Knietske posojilnice0, nasproti znane gostilne pri „Figovcutt. GLOBIN je najboljše in t)ajfit)eje čistilo za če^lie«