Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeljek 21. ?ebruar'a 1938
■Sev. 41. Leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VEČERNI
Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-
JUTRA
99
Naš obmejni
šumni log
V našem dnevniku smo že opetovano Priobčili razprave in članke, ki so govo-nH o potrebah in hibah našega gozdarstva. V zadnjem času smo tudi opozar-•!ali na nevarno sekarnje doletnega gozd-llesa drevja.
To sekanje pa rapidno narašča! Les-nih mešetarjev je vodno več in so pre-Cei »organizirani«. Z našimi opozorili smo pač podčrtali, da je gospodarska stiska ona sila, ki naganja kmeta v dra-Socene mu gozdove. Izpraznil je do skraj-jls potrebe že svoje hleve, svoje shrambe pridelkov, čest^ odprodal tudi posamezne zemljiške parcele, celo orodje, ^tvoval je, kar je mogel, samo, da obdrži svoj dom in čim več svoje grude, ‘°da sedaj je- na robu propada. Šele zdaj ie_ •moral oskruniti najsvetejšo mu imo-vino, po prednikih čuvani šumni log! Miniti mu je moral ponos na orjake v sozdu.
S kakšnimi protiukrepi pa naj bi zadavili pot sekiri? Morda s prepovedjo sekanja? S tako prepovedjo so pač Sozdne lastnike strašili nekateri nakup-jji posredovalci, češ da bo država v kratkem prepovedala sekanje in ustavila iz-v°£ lesa, katerega cena bo potem močno Padla. Da je temu mnogo posestnikov 1'asedio, ni čudno. Zdraviti, odpomoči bi rebalo temu razgozdovanju naših div-,un pokrajin na pravem mestu, s pra-Vl|ni sredstvi. Ta protiukrep je: Pomoč v gospodarski stiski!
Ne moremo in ne smemo pa mirno dej-•S va, da zopet najhujše poje sekira pO' Gozdovih v našem obmejnem predelu!
‘ aše vrtnate Slovenske gorice, naš šum-111 Kozjak in Pohorje, naše sveže Pomurje in Podravje je brezmilostno izročeno razgozdovanju! Pokrajine, imeno-ane od tujcev »naravni, zdravi, bogati Dark« se goličavijo, se oskrunjajo!
^ Odobravamo s priznanjem, da je drž. ^Prava izvršila že pozitivni korak v pri-°8 gozdarstvu, da se z dodatno uredbo , kmetski zaščiti štejejo k obdelovalni -asciteni zemlji tudi gozdna zemljišča. al; da zasiguranje naših gozdov kakor siguranje zemljiških posestev sploh ^ zapostavlja vse izdatnejšo gmotno ,”.a c‘tno akcijo, predvsem v ob-* e J eni pas u. K temu kličejo in po-talaj° tucli I?aši Padajoči gozdovi, naše ozvano »največje narodno bogastvo«, tia tfiil0r 36 ,srečeih, da ima nižjo goz-%	s°l°- Želeti je, da ji sledi prej ko
(ej tudi višja gozdarska šola, pridobi
Eden ie odstopil!
PMecki
EDEN
LONDON, 21. februarja. Po dolgotrajnih debatah v angleški vladi je zunanji minister Eden odstop*!. Predsednik vla-
de Champerla'n je Edenovo ostavko sprejel. Chamberlain in Eden bosta dala danes v parlamentu važne izjave. V ozadju Edenovega odstopa je vprašanje angleško italijanskega zbližanja oziroma pričetka pogajanj. D°čim je bil Chamberlain z večino v vladi za takojšnja pogajanja z Rimom, je Eden zahteval pogoje kakor na pr. odpokiic prostovoljcev iz Španije ter uveljavljenje primerne metode pri teh pogajanjih v določenem časovnem roku. Ker je Eden ostal s svofim stališčem v v!adi v manjšini, je podal ostavko. Ta dogodek je zbudil v angleški javnosti ogromno pozornost in se je velikanska množ*ca popoldne zbirala pred stanovanjem ministrskega predsednika in je naval ljudi bil toliko, da je mo-rafa stopit; v akcijo policija na konjih, da prepreči prometne motnje.
Vendar enkrat
V »Jutru« št. 41 z dne 18. februarja
voMve Matka
BEOGRAD, 21. februarja. Danes ob 10. uri dopoldne se je sestal v saborni cerkvi volilni sabor, ki bo med 6 kandidati za patriarha izbral tri. Med kandidati, ki jih je določil a-rhierejski sabor, so zagrebški mitropolit Dositej.dabrobosan-ski mitropolit Petar, skopski mitropolit Josip, črnogorsko-primorski mitropolit
dr. Dotžič, žički episkop dr. Velimirovič in budimski episkop Georgije Župkovič. Trije kandidati, ki bodo danes izvoljeni, bodo predlagani krajevskemu namestništvu, ki bo potem v smislu ustave srbske pravoslavne cerkve v imenu Nj. Vel. kralja izbralo izmed njih patriarha.
Ham MMutska ustava stani m katua
>Hed Za katero je prav Maribor po svoji ra sozdov ni legi in svojih interesih na-st. nos't izbran. V dokaz tej upravičeno-ly]e vsega odobravanja vreden pojav. d0vismislu razPisa ministrstva za goz-v * 'n rude je v vsakem srezu osno-da-sfSreS^e °db°re za propagando goz> Uri*	^ *a namen J0 bila danes ob ,10.
seit • P' klicana ustanovna seja v Ie	dvorani snes. načelstva Maribor
diti .^amen teli odborov je, vo-akcijo za populariziranje redarstva med ljudstvom s sodelova-sti™ .ys®h kulturnih i,n humanitarnih in-rj “CiJ. Doslej se je skušala ta popula-Jili l • Iiivajati Potom takozvanih »Deč-»Vii * ,za p°SOzdovanje« z učenci ljud-nl-,x ’ ootcni cenene, deloma tudi brez-- uie oddaj« gozdnih sadik po občinskih vaVa občane. Oba poskusa pa sta i, za „ .°m hirala in sicer v glavnem u Jni311,11'''. razlogov, ki so omogočali retlkJ” stev!10 brezplačnih sadik, pa tudi mpH iJ-S£i ol)is'<e gozdnih strokovnjakov 11‘jd ljudstvom.
elo teh odborov bo skrb za denar.
BUKAREŠTA, 21. februarja. Nova ustava Romunije je dogotovljena. Romunija se v smislu nove ustave organizira na korporativni podlagi. Narodnim manjšinam se zagotavlja- enakopravnost. Po-
rota se odpravlja. Ministri in politiki ne bodo smel; imeti nikakšnih stikov s poslovnim življenjem. Za korupcijo se pred videvajo mavečje kazni.
smemink med Mitskim
geMta&i
nov ter general Nikolov. Na mesto generala S. Popova pride general Hadži Petkov, upravnik vojaške akademije, za poveljnika vojaške akademije pa je imenovan general Mihov. Velie spremembe so bile izvršene tudi v vrstah vojaških atašejev v inozemstvu.
SOFIJA, 21. februarja. Izšej je ukaz o upokojitvi nekaterih višjih častnikov bolgarske vojske. Vpokojen je general Konstantin Zlatanov, poveljnik sofijske garnizije, nadalje general Popov, pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba, inšpektor ioženjers-tva general Petkov, poveljnik garnizije v Varni general Po-
Vtodkokje fauJumev pd Zemetu
BARCELONA, 21. februarja. Vojno Intelu, kar se mu je tudi posrečilo. Zavzel ministrstvo objavlja, da je sovražnik na	je tudi postojanko	Sv. Barbaro ter	sepro-
toruelski fronti uporabil vsa napadalna	diranje	ob	hudih	izgubah	nadaljuje,
sredstva, da bi zavzel Mausueto pri Te-*
na sredstva,. ki so potrebna za dosego ciljev, organizirati pogozdovanje z mladino in odraslimi, uvesti zglede pravilnega gospodarjenja z gozdovi, čiščenja, redčenja, ustanavljati gozdiče in parke v mestnih okoliših, pri šolah, društvenih prostorih, okrevališčih, zdraviliščih, počitniških domili itd., prirejati gozdarske tečaje za učitelje, kmetovalce in vojaštvo, prirejati poljudna predavanja med ljudstvom, skrbeti za publikacije za pospeševanje gozdnega gospodarstva.*
Delo teh odborov je dokaj obširno zamišljeno: Brez pretežne banovinske in
državne pomoči denarnega kritja ni pričakovati; V naši banovini naj bi o tem spregovorila besedo tudi agrarna reforma zlasti pri gozdnih veleposestnikih inozemcih. Vsilju;c se nam tudi vprašanje: Mar ne bi pripomogla kontrola izvoza lesa, primerno obdavčenje lesnih kupovalcev-posredovalcev za ta izvoz, kontrola lesnih etn k financiranju po-gozdovalnih akcij? Upajmo, da bodo sklepi današnje ustanovne seje sreskega odbora za propagando gozdarstva ter njega delovanje pt-ipomogli k rešitvi naših lepih, šumnih obmejnih gozdov.
beremo med beležkami: »Od Sv. Jakoba v Slov. goricah nam pišejo, da bo prvo nedeljo v marcu občni zbor tamošnjc krajevne organizacije JRZ. Na občni zbor bo prišel tudi g. Frani Žebot iz Maribora. Za njegovo poročilo vlada med prebivalstvom precejšnje zanimanje, ker je g. Žebot napovedal, da bo v svojem govoru pojasnil, kako je bilo p av za prav z onim denarjem, ki si ga je dal pred leti izplačevati od takratnega ministrskega predsednika Petra Zivkoviča. Ta stvar je bila v naprednih listih že večkrat omenjena in ie naredila na politične prijatelje g. Žebota' zelo neprijeten vtis. Zato so sedaj zadovoljni, ker jim je obljubil da jim bo pojasnil.<-
Ubogi soSarji
»Koroški Slovenec« poroča v št. 7 (16. febr. 38): »Ubogi zapeljani šolarji, 'z
Zgornje Vesce nam poročajo: Tukajšnja šolska mladina se na pobudo učitelja Filipiča vadi za neko nemško igro. V kakem duhu se vršijo vaje, kažejo nočni klici in kriki „Heil Hitler” in „Nieder mit den Tschusclien!” Čudno motenje nočnega miru priporočamo pozornosti krajevne domovinske fronte.«
Utrinki iz Lambrechiinišča
V celjski »Novi dobi« {št. S, !S. febr.) beremo pod dopisi iz Konjic:	»Starca
Finkov a se še nista izselila iz te hiše. Pač pa pridno iščeta stanovanje. Menda sta ga že našla. Prosila sta, da bi ju pustili še nadalje v Lambrechtinumu, pa nt nič ponngalo. Trgovec Šumer je imel še najbolj usmiljeno srce, stavil je predlog Finkovi, da lahko oba ostaneta v hiši, če bosta tudi denar, ki ga dobita po bratu, t. j. okrog 8000 din oddala pred-stojništvu te ubožne hiše. Finkova seveda na to ne pristaneta in se bosta rajši izselila. V tej hiši je sedaj cela revolucija. Delajo prostor za č. sestre ter belijo in slikajo sobe. Stare ženice, ki so še ostale, morajo po dve in dve v eno sobico, samo da bo prostor za tiste, ki pridejo. Velika krivica se je tudi zgodila gospe Tereziji Polegekovi. Njen oče je bil Konjičan, mesarski obrtnik, umrl je pred več desetletji. Polegekova je stara 76 let. Do nedavnega je imela v komunski hiši malo stanovanje, kjer je preživljala svojo 94 let staro mater, ki je bila nad 7 let v postelji. Terezija kakor tudi njena mati nista nikdar iskali podpore pri občini. Po smrti svoje matere je pa tudi Terezija začela hirati in je prišla v to ubožno hišo. Žena, ki je nad 50 let opravljala poleti in pozimi delo perice, se v 76. letu starosti pač težko preživlja. V Celju ima poročeno hčerko. Ta je težko zbolela in mati- jo je šla obiskat. Dne 11. t. m. je dobila v Celje dopisnico neke prijateljske rodbine, da naj takoj pride, ker mora izprazniti svoje stanovanje. Opoldne je dobila karto in zvečer je bila že v Konjicah. Vsa nesrečna je opazila, da je njena soba že odprta in prazna. Nekaj stvari so ji znosili na podstrešje, večje komade pohištva pa kar na hodnik oz. dvorišče. Vse borno imetje, ki si ga je v svojem težkem poklicu pridobila, so morali na ukaz znositi ven. P-olege-Kov'a zatrjuje da službeno -sploh ni bila obveščena, da mora ven. Tako je btla I ta starka z vsem imetjem na cesti. Neka ! dobra gospa ji je dovolila, da spravi | svoje stvari na njeno podstrešje in da lahko ostane nekaj dni pri njej. Kam naj bi se bila starka podala v tej hudi zimi, če bi ne bilo usmiljenih ljudi!«
Okna v si/st
Hitler /e govoril tri ure
Veliko zanimanje po vsem svetu Manifestacije na Dunaju in v Gradcu
BERLIN, 21. februarja. V vseh političnih krogih je bilo ogromno zanimanje za včerajšnji Hitlerjev triurni govor. V Berlinu in povsod v Nemčiji ter Avstriji so poslušale množice govor pred zvočniki. Iz Avstrije poročajo, da so bile rsa Dunaju, v Gradcu in drugod velike hitlerjevske manifestacije. Hitlerjev govor je trajal polne tri ure. Iz njegovega govora, ki ga je govoril pred nemškim drž. zborom v Krollovi operi in v katerem je podal uvo doma bilanco petih let, nato pa prešel k vprašanju vojske in stranke, ki sta sedaj eno ter isto, je obravnaval problem kolonij. Dejal je. da so Nemčiji kolonije neizogibno potrebne.« Mi ne želimo kreditov, marveč hočemo ono življensko podlago, ki nam bo omogočila, da si z lastno marljivostjo zagotovimo obstoj svojega naroda. Tudi ne želimo zagotovil, da lahko kupimo, kar potrebujemo. Take izjave odklanjamo enkrat za vselej. Tudi ni govora o tem, da bi se Nemčija vrnila v Društvo narodov.
Izvajal je: Izstopili smo iz Društva narodom, ker nam je odrekel pravico do oborožitve in varnosti, nikdar več pa se tudi ne bomo povrnili v Društvo narodov, ker nimamo namena, da bi nam kjer koli na svetu po sklepu večine Društva narodov nastopili za obrambo krivice, pa tudi radi tega ne ker smo videli, da so doslej vsi. ki se jim je zgodila krivica, in so iskali pomoči pri Društvu narodov ostali sami. Nemčija prizna de jure državo Manžukuo. Po izstopu Italije iz Dru štva narodov. Nemčija splov ne misli na to, da bi sc še kdaj vrnila v to ustanovo.
Z vso ostrino proti boljševizmu
»Posebno ostro se je Hitler obrnil proti boljševizmu, v katerem vidi Hitler »inkarnacijo uničevanja«. 2e vnaprej odklanjamo vsak poiskus za pomirjenje z boljševizmom in odtod izvira tudi razmerje Nemčije z Japonsko. Nemčija ima z Japonsko protiboljševiški pakt.
Prav tako kakor v vzhodni Aziji nima Nemčija nobenih teritorialnih interesov v Španiji, kjer besni državljanska vojna. Tudi tam je Moskva vprizorila napad na nacionalno neodvisen narod in izzvaia odpor vseh, ki se nočejo pustiti umoriti po boljševiških plačancih.
Nemška vlada vidi v boliševiški Španiji ne samo element vznemirjenja Evrope, Evrope,
nego tudi porušenje evropskega ravnotežja. Kakor hitro bi postala kaka država sekcija moskovske centrale, bi nastala nevarnost nadaljnjega širjenja boljševi-ške kuge in v tem pogledu pod nobenim pogojem ne moremo ostati ravnodušni.
Naši odnogaji z Italijo slone na skupnem svetovnem naziranju in na skupni obrambi proti boljševiški nevarnosti. To se je manifestiralo zlasti ob obisku Mussolinija v Nemčiji in do tega spoznanja morajo priti tudi drugi evropski državniki, če bi Mussolini 1. 1922 ne bil s svojim pokretom zajel Italije, bi bila Italija danes najbrže boljše-viška. Posledic, ki bi zaradi tega nastale za zapadno-evropsko kulturo, si sploh ni mogoče zamisliti. Italijanska politika je sli čna nemški. V takih okoliščinah je razumljivo, da sta Italija in Nemčija med seboj tesno povezani. Tudi glede španskega konflikta zavzemata Italija in Nem čija enako stališče. Njun skupni cilj je zagotovil nacionalno in popolnoma neodvisno Španijo.
Zadnja leta mnogo govore in pišejo o nasprotjih med Francijo in Anglijo na eni ter Nemčijo na drugi strani. Jaz si še danes nisem na jasnem, v čem naj bi bilo to nasprotstvo.
Nemčija nima po vrnitvi Posavja napram Franciji nobenih teritorialnih zahtev več.
Doba teritorialnih konfliktov med Nem čijo in Francijo je končana.
Tudi z Anglijo nima Nemčija nobenih sporov.
Razen kolonij ni nobenih povodov za kakršenkoli konflikt.
Edino, kar zastruplja razmerje s tema dvema velesilama
je neznosna novinarska kampanja, ki se skriva pod krinko duhovne svobo-
de. Nemčija tega ne bo mogla več mirno gledati, kajti spričo trajnih klevet in laži je nastalo v posameznih državah tako sovraštvo proti Nemčiji, ki mora neizogibno dovesti do konflikta, in v tem obstoja največja nevarnost za mir. Odslej bomo na vse take klevete odgovorili z narodno-socialistično temeljitostjo.
Ukor angleškim parlamentarcem.
V to poglavje motenj mednarodnih od-nošajev spadajo tudi pisma poglavarjem tujih držav s pozivom za pojasnila o raznih procesih in drugih zadevah. Priporočam angleškim parlamentarcem naj se rajši zanimajo za sodbe angleških vojnih sodišč v Palestini, kakor pa za sodbe red oih sodišč v Nemčiji. Prav zaradi tega, ker tako postopanje ogroža svetovni mirit sem se tudi odločil za čim večjo okrepitev nemške vojske, ki daje najboljše jam stvo, da se take grožnje in hujskarije ne bodo uresničile. Ukrepi, ki sem jih izdal 4. februarja, so se začeli izvajati in nemška vojska bo kaj hitro pripravljena na vse. Nemčija odkritosrčno želi, da bi z vsemi velesilami in tudi z drugimi državami živela v dobrih odnošajih. če se to ne bo posrečilo ne' bo naša krivda.
Če tega hujskajočega tiska ne bomo zatrli tudi od vseh konferenc in sestankov ni pričakovati kaj prida.
Še vedno vidimo
bolestne posledice versajskega diktata.
Samo v dveh državah, ki mejita ob Nemčijo živi 10 milijonov Nemcev. Nemcem v teh dveh državah je bilo z mirovno pogodbo onemogočeno, da bi se združili s svojini narodom. Toda pravica samoodločbe, ki jo je Wilson v svojih 14 točkah tako svečano proglasil, ne more ostati trajno prezirana zgolj zaradi tega, ker gre za Nemce.
Trajno je nemogoče gledati in dopuščati, da te Nemce preganjajo in najhuje ponižujejo
zaradi njihovih simpatij in povezanosti z nemškim narodom.
Zbližanje s Poljsko.
Z odkritim zadovoljstvom lahko danes izjavim, da je prišlo z državo, s katero smo imeli največja nasprotja, do zbliža-nja. Za to se imamo prav za prav v prvi vrsti zahvaliti možu, pokojnemu maršalu Pilsudskemu, ki je spoznal nujnost raem-ško-poljskega sporazuma. Ta pogodba je doživela svojo preizkušnjo in je dovedla končno tudi do rešitve spora v Gdansku, kjer Poljska respektira nacionalne razmere, Nemci pap ravico Poljske.
Srečen sem, da vam lahko sporočim, da jo ravno
zadnje dni prišlo do sporazuma z Avstrijo
Včeraj popoldne se je na svečan način predala nova smučarska pot od Sv. Bolfenka do Radvanja svojemu namenu. Ob tej priliki so se zbrali že v soboto zvečer in včeraj zjutraj pri Mariborski koči številni ljubitelji zimskega športa ter aktivni smučarji, da prisostvujejo slovesnosti. Zbrane zimskosportnike je najprej pozdravil predsednik Mariborskega zimskošportnega podsaveza g. Gnus, ki je v daljših izvajanjih orisal večletno prizadevanje Mariborskega zimskošportnega podsaveza, da se napravi smučarska pot ,ki bi omogočala smuko z vrha Pohorja v dolino. Podčrtaval je, da so šli z malimi izjemami podsavezu vsi posestniki na roko. Stroški za napravo nove smučarske poti zna šajo okoli i0.000 dinarjev, kateri znesek je plačal MZSP. Po končanem govoru g. predsednika Gnusa so se smučarji v skupnem smuku spustili v dolino. Smu čarska pot je po izjavi smučarjev idealno izpeljana ter bo gotovo pripomogla, da bo smučarski šport na našem Pohorju še bolj oživel.
Včerajšnje nogometne tekme
Ljubljana: SK Ljubljana:Žak (Subotica) 3:1 (1:1).
Ne samo, da gre pri tem za isti narod, na rod iste krvi in istega jezika, temveč za narod z dolgo skupno zgodovino in skup no kulturo. Težkoče, ki so se pojavile pri izvajanju sporazuma z dne 11. julija 1936. so sedaj končno odstranjene, kajti jasno je bilo, da bi nadaljnji neznosni položaj nekega dne hote ali nehote dal po vod za težko katastrofo. Srečen sem, ker lahko ugotovim, da je do tega spoznanja prišel tudi avstrijski kancelar, ki sem ga nedavno povabil na obisk. Cilj in namen tega sestanka je bil, da se nevšečnosti odpravijo s tem, da se narod-mo-socialistično mislečemu delu avstrijskega prebivalstva da v okviru veljavnih zakonov iste pravice, kakor jih imajo drugi državljani. Po splošni amnestiji, ki je sledila v Avstriji, je nastopilo veliko pomirjenje in boljše razumevanje za prijateljske odnošaje. Vse to je izpopolnitev julijskega sporazuma iz 1. 1936.
Na tem mestu moram pred vsem nemškim narodom
Izreči avstr, kancelarju dr. Schuschniggu svojo odkrito zahvalo za veliko razumevanje ‘n pripravljenost,
s katero je sprejel moje povabilo ter se resno trudil, da skupno z menoj najde pot, ki je v interesu obeh držav, kakor tudi v interesu nemškega naroda, čigar sinovi smo mi vsi. Mislim, da smo s tem dali tudi važen prispevek za evropski mir.
Morda bo ta primor pripomogel do nadaljnjega popuščanja napetosti. Nemčija, oprta na svoje prijatelje, ne bo opustila ničesar, da služi ideji miru. Lahko vam zagotovim, da so naši odnošaji s celo vrsto evropskih in izvenevropskih držav dobri in normalni ter celo prijateljski. Naj tu opozorim samo na Madžarsko Bolgarijo, Jugoslavijo in mnoge druge države.
Nemški narod po svojem bistvu ni bojevit, pač pa vojaški, to se pravi, ne želi vojne, a se je tudi ne boji.
Nemški narod ljubi m*r, a ravno tako tudi svojo čast in svobodo. Petnajst strašnih let ponižanja nam je svarilo in jamstvo, da se Nemčija ne bo nikdar več spozabila. Ne morem zaključiti svojega govora, ne da bi izjavil, kako veliko je moje zaupanje v bodočnost vsem nam dragega naroda. Prosim Boga, da nam tudi v bodočih letih nakloni svoj blagoslov, da nas obvaruje vsakega napačnega ponosa in vsake napačne ponižnosti ter da nam da pogum, da se nikdar ne umaknemo nobeni sili. Živel nem-
Zagreb: Jugoslavija:Hašk 2:0.
Beograd: Gradjanski.BSK 2:2.
BOrovo; Bata:Slavija (Osijek) 6:1.
Gradec: Sturm:Austria 15:0, Siidbahn : GAK 4:1, G6sting:Hertha 6:2, Eggen-berg:Wacker 4:3.
Pariz: Pariz:Budimpešta 1:1.
Ugane vesti
Papanin rešen! Z ledolomilca »Tajmi-ra« poročajo brezžično, da so danes kon čno rešili Papanina in tovariše. Ledolomilca »Tajmir« in »Murman« sta po težavni poti prodrla tik do ledene plošče, na kateri je bilo Papaninovo taborišče ter sta vzela na krov vse člane ekspedicije, vse instrumente ter vso važnejšo opremo taborišča. Oba ledolomilca sta takoj nato krenila nazaj proti jugu.
Požar! V Lormanju pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je do tal pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Svenšek Vida. Rešiti niso mogli ničesar in znaša škoda okoli 2000 Din, ki je krita z zavarovalnino. — Orožtjikii so zaprli posestnika S. V., ker je osumljen požiga. Svenšek je bil izročen sodišču.
Udituna ošaoeie
Poslanec Pleskovič o težkem
položaju staroupokojencev
Narodna skupščina je v soboto nadaljevala z načelno proračunsko razpravo. Med govorom narodnega poslanca Miloša Raševičeva (Baričevicev klub) je nastalo v skupščini prerekanje. Narodni poslanec Josip Cvetič (JNS) je kritiziral optimizem finančnega ministra, ki slom na lanskoletni proračunski situaciji, ko je bila pri nas dobra žetev. Toda z Bogom ni mogoče sklepati pogodbe o teni, kakšna bo letošnja žetev. Narodni posl. Rudolf Pleskovič (JNS) je govorilo prilikah v Sloveniji. Omenjal je tudi razpust »Jadrana« in naslikal žalostni položaj staroupokojencev. Načelna proračunska razprava bo končana najbrže v torek popoldne, ko bo načelno glasovanje o proračunu.
HuUmti jsaagkdi
Dr. Šorli častni predsednik Umetniškega kluba
Včeraj dopoldne je bil pri Orlu redni občni zbor tukajšnjega Umetniškega kluba. ki združuje književnike, likovne umetnike, gledališke igralce in gledališke kritike iz vsega področja bivše mariborske oblasti. Je to nekakšen mariborski »mali Penklub«, ki si je v teku svojega dosedanjega delovanja utrl pot in veljavo. Občni zbor je mesto odsotnega predsednika dr. I. Šorlija otvoril posle-vodeči podpredsednik dr. Makso Žnuderl, ki je v svojih izčrpnih izvajanjih zbral glavne rezultate lanskoletnega klubovega delovanja. Omenjal je tri glavne postavke tega dela: Proslava Šorlije ve 60 letnice, prodorno uspeli Umetnostni teden, ki je sicer precej razburil ne-maloštevilne užaljence, ki so se pa medtem že pomirilih in pa novo revijo »Obzorja«, ki bo izhajala v Mariborski tiskarni in ki je nekakšno nadaljevanje »Piramide«. Omenjal je, da dosedanji predsednik dr. I. Šorli ne želi več biti predsednik, radi česar ga je občni zbor izvolili soglasno za častnega predsednika in častnega člana. Tudi se je dr. Šnu-derl zahvalil upravniku Narodnega gledališča dr. Brenčiču za naklonjenost ter vneto sodelovanje.
Sledili sta poročili tajnika prof. J 'i r a-ka in blagajnika prof. Kosa. Iz slednjega poročila je razvidno, da je izdal klub za nagrade ob priliki prvega Umetnostnega tedna v Mariboru znesek 22.000 D.
Pri volitvah so bili izvoljeni v ožji odbor dr. M. 'Snuderi za predsednika, Rudolf Golouh za podpreds., prof. Ji rak za tajnika, prof. Kos za blagajnika. Širši odbor pa tvorijo poleg članov ožjega odbora še predstavniki posameznih strok.
Pri slučajnostih se je sprožila misel organiziranja narodne galerije v Mariboru, pritegnitve gostov v klubovo področje, akcije za zgradnjo novega gledališkega poslopja, razstave vseh slovenskih likovnih umetnikov v Mariboru ter potrebnih klubovili prostorov.
S prisrčno zahvalo vsem navzočim je g. dr. Š n u d e r 1 zaključil občni zbor.
II. vsedržavni kongres likovnih umetnikov v Ljubljani. Že lansko leto je Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani v soglasju s predstavniki hr-vatskih in srbskih likovnih umetnikov' sklenilo prirediti v Ljubljani II. kongres vseh likovnih umetnikov v državi. Naloga tega kongresa naj bi bila, da razpravlja in sklepa o vseh perečih stanovskih in eksistenčnih vprašanjih, ki se tičejo vsakega umetnika brez obzira ua njegovo usmerjenost. Radi pripravljalnih del, predvsem radi sestave program3 za kongres, radi razdelitve referatov, radi dosege znižane (če mogoče četrtin-ske voznine) itd. se je izkazalo, da je Pr' votuo določeni termin v novembru 1937 neprikladen. Zato je DSLU sklenilo, da priredi kongres v dneh 19. in 20. mafca 1938 v Ljubljani.	__________________
Zob za zob.
Moiž: Kaj se to na tvoji glavi imenuie klobuk?
Žena: Ali se tisto pod tvojim klobukom imenuje glava?
ški narod! Živela Nemčija!
^ ^-fr-fr ift+ + + + +	O	Q	fr	♦	♦ Ifr # + ♦ A <ft G JiHft 6 1 ft
ipodm fičanje
Nova smučarska pot Sv. Bolfenk— Radvanje otvorjena
Ulmšmm m MoiBke mgvm
Mariborsko društveno živ-iienie v oolnem ieku in teku
V znamenju številnih občnih zborov
Včerajšnja nedelja je potekla v znamenji! številnih občnih zborov, ob katerih se zrcali živahna razgibanost mariborskega društvenega življenja.
Pri Orlu avtomobilisti
organizirani v mariborski sekciji Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, so se zbrali včeraj dopoldne k rednemu občnemu zboru v lovski dvorani hotela »Orel«. Lepo obiskani občna zbor je otvo ril in vodil zaslužni predsednik F. Pinte r. Izčrpna so bila poročila predsednika F. Pinterja, ki je podal obenem tudi važen pregled stanja našega avtomobilizma ter naših cest, nadalje agilnega tajnika g. S e rtiča ter marljivega blagajnika g. dr. Marina. Društvo je izvršilo nešteto važnih intervencij v korist svojim člamom. članov je skupno -79, to je za 53 več kakor v pričetku leta. Izstavljenih je bilo 20 carnetov, 502 triptika, 249 mednarodnih prometnih knjižic in 232 mednarodnih šoferskih legitimacij. Finančno stanje sekcije je po-voljno in znaša čisti dobiček 74.836 din, Proračun za 1938 pa 129.000 din dohodkov ter izdatkov. Zadrugi »Dom avtomobilistov v Mariboru« se je poklonilo 80.000 dinarjev. Sledile so dopolnilne volitve v odbor in so bili izvoljeni Karol' Pii gel, Anton Krejči, Miloš Oset, Ivan Gračner im dr. Komavli. Za nadzornike so bili izvoljeni Josip Rosenberg, dr. Milan Gorinšek in Josip Hutter. Častno razsodišče: dr. Miroslav Ploj kot predsednik dr. Maks Žnuderl namest., dr. P. Frie-mer, Karel Pugel, Drago Rosina in Julij Guštin. Namestniki: dr. Marin, Franc Škof in Josip Peteln. V imenu mestne obline je pozdravil občni zbor podžupan Zebot. Udanostna brzojavka se je odposlala Nj. Vel. kraljici Marija kot za-ščitnici Avtomobilskega kluba, pozdravni brzojavki pa knezu namestniku Pavlu in beograjski centrali. Veliko, obširno delo zaslužnih odbornikov zasluži polno priznanje.
Mariborski prevozniki
Pa so imeli svoj občni zbor v soboto zvečer pri Gambrinu.
Poročala sta zaslužni in delovni predsednik I. Sluga 'in tajnik A. Krepek. Društvo šteje skupno 287 članov, in sicer 124 avtoizvošckov, 60 avtoprevoznikov, 72 voznikov s konjsko vprego ter 21 izvoščfcov. Prijav radi šušmarstva je bilo vloženih 63. Skupno premoženje izkazuje 40.443.43 din. Dohodki 31.042.20 izdatki 27.434.50 din. Novi proračun izkazuje 37.000 din Občni zbor so pozdravili podžupan Žebot, mestni obrtni referent dr. Senkovič ter obrtno zadružni nadzornik J. Založnik. Volitev letos v smislu društvenih pravil ni bilo.
V Narodnem domu zadrugarji
V veliki dvorani Narodnega doma je bi*l včeraj dopoldne izredni občni zbor tukajšnje Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev, ki ga je otvoril in vodil predsednik Anton R e h e r. Občni zbor je pozdravil predsednik Saveza nabav-ljalnih zadrug v Beogradu gosp. Miloš Š t i b 1 e r, nakar je predsednik tukajšnje Nabavljalne zadruge g. R e h e r pojasnil nujnost spremembe pravil v smislu novega zadružnega zakona. Po živahni pol drugourni debati se je sklicani izredni občni zbor upoštevajoč želje članstva preloži! na 14 dni. Izvoljen je bil 20 članski odbor, ki bo v tem času osnutek spremembe pravil pregledal.
Mariborski kovači
organizirani v združenju kovaških in podkovaških mojstrov v Mariboru, pa so se zbrali včeraj dopoldne pri Gambrinu ob lepi udeležbi. Poročali so predsednik Ivan RavšI, tajnik Jožef Blažič, blagajnik Alojzij Peklar. Članov je 123. Dohodkov je bilo 9.381, izdatkov 9.199 dinarjev. Občni zbor so pozdravili g. Sojč kot zastopnik zbornice za TOI, obrtno zadružni nadzornik J. Z a 1 ož n i k in zastopnik Okrožnega odbora združenih mojstrov g. Novak. Volitev letos ni bilo. Pri slučajnostih se je obravnavalo vprašanje pobijanja šušmarstva, zboljšanja odnošajev med mojstri im vajenci ter uresničenja teženj, ki se tičejo eksistenoe podeželskih mojstrov.
Lepo uspe! družabni večer OJNS
V soboto zvečer je bil v okusno in le-ix> okrašenih prostorih pri Grmeku v Studencih krasno uspeli prijateljski in družabni večer mladine JNS iz Maribora ^n Studencev. Večer je potekel v prisrčno toplem, iskrenem in prijateljskem družabnem razpoloženju ter so v programu Prevladovala narodna kola. Vsi prostori so bili nabito polni ter je med občinstvom Prevladovala mladina, ki se je v tako le-
pem številu odzvala povabilu mariborske OJNS. Med navzočimi je bil tudi bivši mariborski župan g. dr. Lipo ld s soprogo. Za lep uspeh te družabne prireditve OJNS gre vodstvu prisrčno priznanje. Ves čar je vneto sodelovala godba »Drave«, ob katere prijetno donečih zvokih se je prijetno in veselo razgibalo družabno razpoloženje.
Lep uspeh IV. Primorskega plesa
V soboto dne 12. februarja se je vršil v prostorih Narodnega doma IV. Primorski ples, ki je postal že vdomačena m priljubljena prireditev emigrantskega društva Nanos. Vse prostore Narodnega doma je napolnilo narodno občinstvo, ki Se ie čutilo kakor prenešeno v obeležje domačnosti in bratstva ter iskrene zabave in vsselja. Lepo dekorirani prostori s svojo enostavnostjo dosegli tisti učinek, ki ga sleherni naš rojak nosi že 'eta in leta v sebi.
Med odličniki smo opazili predsednika mestne občine dr. Juvana, bivšega j^ipana dr. L i p o 1 d a s soprogo, gen. Maistrov o, predstojnika mestne po-ncije dr. Trstenjaka in franc. konz. zastopnika dr. R a p o t c a. Tudi trgovski krogi so bili številno zastopani, če-ravno. sta se istočasno vršili še dve dru-p. Prireditvi. Med temi veletrgovec g. in ter. g. Mijovic, tovarnar Reich, Swa-y in drugi. Mnogo rojakov se je udeleži o te prireditve, ki jih običajno nismo Pazili pri prejšnjih naših prireditvah, osebno številno j*, bila zastopana naša moiska družina, ki se vedno bolj in
| bolj zaveda, da je prav za prav to edina prireditev, kjer utriplje med zbranim občinstvom naše srce v istih željah in skupnem hrepenenju. Oni pa, ki so izostali, naj vedo, da so izgubili lepo priliko. da bi se izkazali hvaležne za kulturno in narodno-obrambno delo našega društva in mu tako nudili svojo podporo.
Topla z. hvala gre vsem zastopnikom društev, ki so se odzvali, s katerimi hočemo z roko v roki iskati luči skupnosti, ljubezni in bratstva. Naše prelepe narodne noše so povzdignile prireditev do one višine lepote in harmonije, kakršna lahko nastane le tedaj, če ohranimo v sebi svetost tradicije in klic nepozabne zemlje.
Svetal mu spomin. Žalujočim naše toplo sočutje!
Himen. V soboto dne 19. t. m. sta se v tukajšnji frančiškanski cerkvi poročila g. Rado Kramberger, gostilničar in posest, pri Sv. Marjeti ob Pesnici in gdč. Marica Vilčnik veleposestniška hči od Sv. Martina pri Vurbergu. Oba izhajata iz uglednih, narodno zavednih in naprednih hiš. Naše iskrene čestitke! — Poročila sta se tudi Lobnik Adolf, sin posestnika, in Rottner Julijana, posest, hči, oba Spod. Radvanje. Bilo srečno!
Smrt vrlega moža. V 55. letu starosti je preminil v Studencih pri Mariboru obče spoštovani pekovski mojster in posestnik Franc Mulec. Vrlemu možu poštenjaku ohranimo časten spomin, žalujočim naše globoko sožalje!
S »Put^kom« v Graz v četrtek, dne 24. februarja. Vožnja in vizum le Din 100.—. Takojšne prijave pri Putniku Maribor.
Ljudska univerza. Nocoj ob 20. uri
predava o temi: »Sredozemski človek v svoji odvisnosti od narave« g. docent dr. V. Bohinec iz Ljubljane. Skioptične slike.
Grob pri grobu. V Gosposki ulici 52 je preminila v častitljivi starosti 71 let zasebnica Kalister Sidonija, v splošni bolnišnici pa je izdihnila 19 letna delavka Postružnik Ana. Preostalim žalujočim maše iskreno sožalje!
Izleti »Putnlka« v marcu 1938. 13.—15. na Dunaj, pomladanski velesejem Din 260.—. 18.—20. Kanzellhohe-Garlitzen, smučarski izlet Din 200.—. Informacije in prijave: »Putnik« Maribor - Celje - Ptuj.
Nocoj ob 20! uri ima moški zbor Glas. Matioe pevsko vajo. Pridite vsi!
Raj in Bombice je ime veselice, ki jo priredi na pustni torek Glasbena Matica v Unionu.
Društvo Jadran pripravlja svojim udeležencem najpestrejši pustni večer, ki se bo vršil v soboto v Narodnem domu. Dru štvo je oskrbelo za prijetno in dobro postrežbo. Razna vina in jedila boste dobili po jako ugodnih cenah. Vstopnina Din 10. Rezervirajte prostore pravočasno. Igrata prvovrstni godbi.
Odveč je vsaka beseda . . . Pridite ir. uživajte tudi vi »POD PALMAMI« na gala reduti ISSK Maribor na pustno soboto, dne 26. februarja v Unionu. Predprodaja vstopnic: Putnik - Maribor.
Na pustni torek 1. marca vsa srca v Narodnem domu na maškaradi gradbenega odseka Sokola-Maribor-matica v »V kraljestvu src«! Vstopnice v predprodaji pri Putniku Trg svobode.
Studenški absolventi samar*janskih tečajev iz leta 1930. in 1936. se naprošajo, da se javijo danes v ponedeljek ob 19. uri v deški ljudski šoli. Odbor Rdečega križa.
Le enkrat »V kraljestvu src« na pustni torek, dne 1. marca velika sokolska maškerada v Narodnem domu v korist fonda za zgraditev Sokolskega doma v Mariboru. Veseli zaključek predpusta po pravilih »Princa Karnevala«! Predprodaja vstopnic pri »Putniku«.
Protituberkulozni dinar je v mesecu januarju 1938 dosegel kosmato vsoto Din
K*no Union. Danes zadnjič prekrasni film »Lajla«. Torek in sredo repriza »Epizoda«, Pavla Wesely.
Hoeodkc AfodAŠisMt
Ponedeljek, 21. februarja: Zaprto.
Torek, 22. februarja, ob 20. uri: »Trubadur«. Premiera.
Sreda, 23. februarja: Zaprto.
Četrtek, 24. februarja, ob 20. uri: »Noč v Kairu«. Red C.
Zasedba v Trubadurju: Grof Luna — Ivo Anlžlovar, Leonora — Alfreda Herzogova k. g., Azucena — Zamejič-Kovi-čeva, Manrioo — Belizar Sancin, Ferrain-do — Pavle Kovič, Ines — Jelka Igličeva, Ruiz — Edo Verdonik.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Dne 19. februarja (5. razred) so bili izžrebani sledeči večji dobitki:
Din 100.000: 98089 Din 80.000: 11726 98817 Din 60.000: 84700 Din 50.000: 6137 48628 Din 35.000 : 24152 32117 Din 25.000: 22569 63917 Din 20.000: 10219 78425 Din—15.000 : 20062 38392 53702 92537 Din 12.000 : 56112 86711 Din 10.000 : 7870 21195 39130 41916 42355 49558 51375	60999	71583	76347	90518	93503
Din 8000 :	874	9591	11423	17254	18492
21177 24557	41358	45306	51789	55789	97010
Din 6000 :	3514	3931	17070	25399	25969
46871 52510	58866	59906	68798	70819	76341
83915 92869 Din 5000:	1576	7082	17676	18981	25177
26691 35089	41357	41839	44685	56713	57262
64603 69477	77844	83472	88664	89106	98867
99217
Din 3000 :	2911	9907	11702	14967	49537
51118 55038	62055	73343	77463	83753	92428
96443.
Pooblaščena glavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Maribor, Gosposka ulica 25.
na liga v Mariboru je prejela tudi od hišnih posestnikov in stanovanjskih najemnikov prav lepe mesečne prispevke, zlasti od nekaterih hiš. Zato se vsem prav iskreno zahvaljuje!
Po kosilu se zabavate pri radijskem aparatu, še prijetnejša pa vam bo zabava, če boste vedno lahko izbrali najboljše točke evropskih radijskih sporedov. Ilustrirana tedenska revija »N a š val« se združijo i prinaša evropske sporede na vseh valovih, poleg tega pa še obilo pisanega branja, kakor nenavadno napeti fantastični roman »Moč treh«, v vsaki številki novelo, pregled »Po radijskem svetu«, gledališko rubriko z zanimivostmi iz ljubljanskega in mariborskega gledališča, najnovejše modne kroje, pregled aktualnih filmov, nagradno križanko in podobno. »Naš val« naročite pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
Usmilite s© stradajočih tičev! Novo za padli sneg je med tiči povzročil slične prizore kakor oh hudi zimi 1. 1929. V torek zjutraj je bila pri gajbitici na'Kalvariji zopet zbrana cela zelo pisana družina skoro vseh tam se nahajajočih ptic. Druga gajbico pri spomeniku pa so neznani zlikovci zopet odnesli. Že pred Bo-
366.050.-, ki je namenjena za zgradbo Žičem jf onf, z?i.mia Kajhica;
.. .   .	J	°	ca	mocrm	rvAfolroi	1	—n	irnr\
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v torek 22. t. m. sledeče vre me.* Pretežno jasn°, v dolinah jutranji in nočni mraz.
Iz gozdarske službe. Za vršilca dolžnosti šefa gozdne uprave v Dol. Lendavi je imenovan inž. Anton Šetinc.
Smrt vrlega vzgojitelja. V Krčevini v Praprotnikovi ulici 7 je preminil v častitljivi starosti 77 let vpokojenj nadučitelj Mešiček Jotže. Bil je zaveden narodnjak, ugleden šolnik, vzornik dela in dolžnosti.
azila jetičnim bolnikom. Izven stanovanj ske akcije so prispevali v ta fond sledeči darovalci: G. Turk Anton iz Zg. Kungote Din 436.—, elektrarna Fala Din 100.—, tvrdka štampach & Comp. Din 100.—, tvrdka Inž. Jelenc & inž. Šlajmer 100 Din, Ubald Nassimbeni Din 100.—, Jug. Beiers dorf Din 100.—, semenišče Din 100.—, knez. škof, ordinarijat Din 100,—, Kreditni zavod Din 100.—, uradniki Narodne banke Din 56.—, »Jugotekstil« Din 200.— »Jugosvila« Din 100.—, tvrdka Ludovik Franz Din 100.—, tvrdka Marko Ross-ner Din 100.—, tvrdka Hutter in drug Din 600.—, tvrdka Viljem Freund Din 120.—, nastavljenci tvrdke Viljem Freund Din 150.—, tvrdka »Margo« Din 100.—, neimenovani Din 100.—, tvrdka Karol Tho-ma Din 400.—, lastnik »Velike kavarne« gospod Klešič Aleksander Din 100.—, H. Kafer Din 50.—, rodbina Kleinw3chter Din 100.—, Celjska posojilnica Din 50.—, Ljubljanska kreditna banka Din 50.—, tovarna Avgust Ehrlich Din 150.—, Splošna stavbena družba Din 100.—, tvrdka Franc Swaty Din 100.—, tovarna Zelenka & Comp. Din 50.—, Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Mariboru Din 180, tvrdka »Teksta« Din 100,
so mestni delavci posekali ravno tisto smreko, na kateri je visela druga, ki so jo obesili na sosednjo smreko, odkoder pa je kot rečeno, zopet »zginila«.
PMjfattske Hffvttt
Občina razglaša, da bosta kraljevska banska uprava in kmetijski odbor tudi •letos dodeljevala plemenske merjaščke po znižani ceni din 5.— v starosti od 3 do 5 mesecev. Naročila sprejema občina do 10. marca.
Strogi pas}] zapor ukinjen. Strogi pasji zapor je po dolgem skoro enoletnem času ukinjen. V zv zi s tem se opozarja, da mora biti sak nad 3 mesece stari pes pravilno prijavljen ter imeti pasjo znamko.
ftoeeidevske trnke
Maškerada tukajšnjega Sokola v soboto 12. t. m. pri Brudermanu je bila krasno obiskana in je lepo uspela. Največ smeha^ je	zbudil	ples z baloni.
Mlečna	akcija	v šoli.	15. februarja	se
>'je v šoli	začela	mlečna	akcija za revne
in tvrdka Jo-	šolarje. Dnevno	dobiva	60 slabotnih	in
sip Tscheligi Din 240. . Protituberkuloz- revnih učencev mleko in žemljo.
Globoko užaloščeni naznanjamo tužno vest, da je danes v Gospodu preminula naša preblaga in nad vse ljubljena mama, nonica in sestra, gospa
Sidonija Kalister, k>s. Tischier
Pogreb bo v sredo, dne 23. februarja ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Zadušnica se bo darovala, dne 24. februarja ob 7. uri v stolni cerkvi.
Maribor, dne 21. februarja 1938.
Vera Dekleva, roj. Tischier,
hčerka
Stanko Dekleva	Igor in Ciril Hedvika Vederber
zet	vnuka	sestra
in vsi ostali sorodniki	951
Našel se je
VELIK PES
Lastnik ga dobi pri Stepišniku, Sokolska 24, Studenci.
947
I0IK1	<er	°9^šu|Se]
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da nas je nenadoma zapustil sin, brat in svak, .gospod
FRANC MULEC
PEKOVSKI MOJSTER IN POSESTNIK
v 55. letu svoje življenjske dobe.
Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek 21. februarja ob pol petih popoldne iz mrtvašnice pokopališča v Studencih.
Sv. maša zadušnica bo v cerkvi sv. Jožefa v Studencih 22. februarja ob sedmih zjutraj.
Studenci pri Mariboru, dne 20. februarja 1938.
Mati, sestre, brat in ostali sorodniki.
ie&efotucM vesti
V FRANCIJI OBŽALOVANJE. — V ITALIJI ČUTIJO ZADOŠČENJE. — ANGLEŠKI TISK: ZMAGA REALNEGA POLITIKA. — HALIFAX IN HOARE KANDIDATA
PARIZ, 21. februarja. V* tukajšnjih političnih krogih zelo obžalujejo odstop zunanjega ministra Edena, ker so videli v Franciji v Edenu nosilca angleško-franco-skega sodelovanja. Upati je, da ne bo novi angleški zunanji minister povzročil nl-kakšnih motenj v dosedanjih odnošajih med obema državama.
RIM, 21. februarja. V tukajšnjih krogih je zbudil odstop Edena veliko zadoščenje, ker so videli v njem nasprotnika italijanskega fašizma in nemškega narodnega socializma. Eden je po mnenju tukajšnjih krogov predstavljal oviro pri itali-jansko-angleških pogajanjih.
LONDON, 21. februarja. Komentarji angleškega tiska o Edenovem odstopu izzve nevajo v refren »zmaga realnega politika«. »Daily Telegraph« piše, da je stabilnost angleške vlade v interesu vsega sveta. Chamberlain ve, kaj dela. Opozicijski tisk obžaluje Edenov odstop, ne da bi radi tega napadal Chamberlaina. Dozna-vajo se tudi podrobnosti o borbi med Chamberlainom in Edenom v angleški vla di, ki se je v soboto popoldne ter včeraj popoldne in zvečer sestala k trem važnim sejam. Včerajšnja popoldanska seja je bila precej živahna, pri čemer se je pokazalo, da ima Chamberlain večino konservativnih ministrov za seboj. Seja je potekla brez uspeha, ker se naziranja obeh državnikov niso mogla premostiti. Takoj po popoldanski seji se je podal Eden v zunanje ministrstvo in napisal demisijsko pismo. Pri večerni seji ni hotel Chamberlain prvotno vzeti na znanje demisije, vendar pa je pozneje na to pristal na pritisk ostalih konservativnih ministrov.
LONDON, 21. februarja. Trdovratno se vzdržujejo vesti, da bosta Edenov naslednik lord Halifax oziroma Hoare.
JUTRI SEJA PARIŠKE VLADE POD LEBRUNOVIM VODSTVOM.
PARIZ, 21. februarja. Za jutri je- sklicana važna seja pariške vlade, ki ji bo predsedoval državni prezident Lebrun. Vlada se bo pečala s Hitlerjevim govorom in Edenovim odstopom v zvezi z rHJvonastalim položajem.
 lil II ....
Obračunska seja studenške občine.
Sinoči se je vršite seja občinskega odbora, na kateri sta se obravnavala letna obračuna studenške občine za 1. 1935-36 ter 1936-37. Sejo je vodil župan g. Ka-loh. Iz poročila, ki ga je podal obč. odbornik Vrane izkazuje obračun iz leta 1935-36 din 791.860.80 dohodkov ter din 739.730.46 izdatkov, torej pribitek din, 52.130.34, dočim znašajo davčni zaostanki din 50.014. Obračun iz leta 1936-37 pa izkazuje 547.036 din dohodkov, din 508.534.19 izdatkov, pribitek 38.491.81 din, dočim so davčni zaostanki narasli na din 130 tisoč din. Iz tega poročila je raz-
vidno, da je finančno stanje studenške Občine uravnovešeno in so vse tendenciozne vesti o poslovanju občinskega odbora brez vsake podlage. Oba proračuna sta bila soglasno sprejeta in je bila občinski upravi, kakor tudi blagajniku, izrečena soglasna zaupnica. Cene za tehtanje bodo za teleta, svinje in drobnarijo 2 din, pri ogledu pri vsakih 100 kg 1 din, prav tako tudi pri vozovih. Gg. Viktor Muznik in Ivan Zidar sta dobila občinsko zagotovilo. Po štiriurni seji je župan Katoh zaključil sejo.
Majske
Zevsov relief v Ptuju. V vrtu magistralnega uradnika g. Iva Burgerja, ki ima svojo hišo v Krčevini 5 tik ob vznožju _ grajskega hriba, nasproti mestnemu stolpu, so že pred leti odkrili nekaj rimskih kamniov, ki so jih pa vporabili pri zidanju betaoskih stopnic. Rešili so k sre S ie nekaj kamnov z listnatimi profili. V zemlji pa je ostal marmorna! kamen, ki kaže znake obdelave ter lep rimski spomenik, ki predstavlja Zevsovo glavo. Žal Zevsova skulptura ni čisto ohranjena, vendar že-_iz najdbe lahko sklepamo, da je moral biti to veličasten spomenik poglavarja antičnih bogov. Odkrušeu odlomek je 0.62 visok, 0,50 m širok v debelosti 0.25 m. Najdba nam kaže sledove nekdanjega Jupitrovega svetišča v Ptuju in je Zevsova glava ustvarjena po nekem kiparju strogo po grških vzorcih. Najdba sKči dosedanjim izkopninam Zevsovega obličja in bodo znanstveniki pri nadaljnjem študiju izrekli svoje končno mnenje.
(jagtodatske Beteake
rimmmmnmmmmmmmmn' um 11 m ■iiiiiimuhiii
Na p©tkOv svinjski sejem v Mariboru dne 18. t, ra, je bilo pripeljanih 101 svinja. Povprečne prodajne cene so bile: 5—6 tednov stare od 85—105 din za komad, 7—9 tednov 110 do 120, 3—4 mesece 145—170, 5—7 mesecev 240—360, 8—10 mesecev 410—425, 1 leto stare 710 —790 dm za komad. Prodanih je bilo 49 rilcev. Mesne cene: 1 kg žive teže od 5.50—7.75. 1 kjr mrtve -teže od 8.50-1125 din.
japonsko blago zrinjeno z Balkana, že
leta 1936. je uvoz Japonske v balkanske države močno nazadoval, lani pa še znatno bolj, da je dejansko že čisto prenehal. V Romunijo ne pride skoraj nobeno japonsko blago, v Jugoslavijo je uvoz japonskega blaga sploh ustavljen in samo še v Grčijo prihajajo neznatne količine japonskega blaga. Uvoz blaga je bil ustavljen, ker narodne banke ne dajejo več uvoznih dovoljenj. Japonska trgovinska pogodba s Turčijo pa je praktično brez cene, ker je Turčija z raznimi formalnostmi popolnoma ustavila japonski uvoz. Japonska trgovinska delegacija, ki je lani prišla na Bolgarsko, ni mogla v"nobeni balkanski državi' ustvariti baze za japonski izvoz.
Spomnite se CMD!
Huby
■Potem pa pojem med tem vas Violeta,« je odvrnil kapitan Rodney šaljivo, »da si utešim najhujši glad. Za cel obed bi tako ne zadoščali.« Zasmejal se je ter pomenljivo premeril njeno nežno, a lepo postavo. Nato je sedel v naslonjač poleg nje.
»Slišal sem, da prirede čhetwoodovš zelo velik ples,« je pripovedoval Geof-frey.
»Lucy je prav ljubezniva daiiia, in vsi jo imajo radi,« je dejala lady R6dneyeva. »Njena prireditev bo jako lepa,«
>To je dama, ki je bila pretekli teden
tukaj na obisku?« je boječe vprašala Rnby.
»Da, lady Ghet=woodova je bila pretekli teden pri nas,« je odgovorila tašča, in naglasila naslov ,lady-.
K sreči ni nihče slišal nepotrebne graje, sicer bi bile morda padla ostre besede. Sir Nicliolas in Geoffrey sta se ži-
vahno pogovarjala, Violeta in Jack pa sta hila tudi zatopljena v. lastno zabavo.
»Čeprav tehta nad dva stota, je vendar plesala kakor vila,« je pripovedoval sir Nicholas o neki dami.
»Vi seveda tudi pleše te?« je vprašala Iady Rodneyeva Ruby.
»0, da, zelo rada plešem, lahko rečem, da plešem vse plese brez napake.«
Lady Rodneyeva jo je začudena pogledala. Pleše? »Mislite p*ič valčke in polke?«
»O, ne, tega ne Miam plesati,« je smeh-liaie odkimala Ruby s svojo lepo glavo. »Mislim narodne plese, ki jih plešejo na Irskem na ljudskih veselicah.« Udarjala is takt z roko, kakor da sliši godbo. »Ali niste še nikoli plesali narodnega plesa?«
»Ne!« je odgovorila tasjča ogorčena. »Niti ne vem, kaj pravzaprav mislite.«
»Ne?« je vprašala obžailovaje Ruby, »škoda! Jaz sem se jih kar sama naučila, brez pouka:	Zdi	se mi, da mi kar
glasba narekuje, kako naj plešem in plešem jih dobro, kaj ne Geoffrey?«
»Še nikoli nisem vidci kaj tako dovršenega,« je odgovoril Geoffrey, ki je smehljaje poslušal zadnji del razgovora. »•Ali še veš, kako si me učila plesati narodni ples, ki nekoliko spominja na staromodni menuett? Mislim, da ga še vedno mam. Moja mama ni še nikdar videla takega plesa; prišla ni pač nikoli dosti med ljudi,« je pristavil kakor da jo hoče oprostiti. »Ali hočeš, da ji zapiševa narodni ples?«
»Jako rada,« je veselo odgovorila Ruto.
»Prosim vas, ne delajte si nikakih ne-prilik radi mene,« se je branila Iady Rod-neyeva.
»To niso neprilike, niti najmanjše,« je odvrnila gospa Geoffreyeva in hitro vstala. »Samo če bi znal kdo žvižgati.«
Sir Nicliolas se ni mogel dalje zatajevati in se je glasno zasmejal. Tudi Ruby se je glasno zasmejala in zardela, ko je nadaljevala: »pa klavir bo tudi dober. Najboljše bi bile seveda gosli.«
KOLESARJI!
Originalna 1 »Styrla« kolesa, pnevmatika »Dunlop« (Made in England) samo pri Justinu Gustinčiču, Maribor, nasproti Narodnega doma. 930
Sobo odda
OPREMLJENO SOBICO
oddam s 1. TIL Delavska 51. 949
Stanovanje
Lepo. sončno prahu prosto TRISOBNO STANOVANJE
oddam. Tezno 57.	946
»Zaigraj nam nekaj, Violeta,« je dejal Geoffrey, ki je mislil samo na to, kako dražestna je bila Ruby, ko je plesala te plese.
»Z veseljem. Kakšen pa jo tak naroden ples? V katerem taktu naj igram?«
»Le zaigraj nekaj prav počasnega in slovesnega pa bo prav.«
Violeta je smehljaje sedla, h klavirju ter zaigrala staromodno melodijo.
Geoffrey je ponudil Ruby roko in jo povedel na sredo sobe. Brez bojazni se je naklonilo svojemu plesalcu in pričela plesati. Bil je to izredno lep ples z mnogimi nepričakovanimi obrati in pokloni. Ko je stopala Ruby slovesno sem in tja, se visoko vzravnala in zopet sklanjala, tedaj ni slutila, kako prikupna je njena postava. Za trenutek se tudi lady Rod-neyeva ni mogla ubraniti čaru njene dra-žesti. Sklonila se je naprej in pozorno opazovala ples. Jack in sir Nicliolas Pa sta bila naravnost očarana.
(Dalje.)
V najlepšem cvetu mladosti je v soboto tragično preminula naša nad vse ljubljena hčerka, sestra itd., gospodična
Milka Gorup-ova
magistratna uradnica.
Pogreb blagopokojnice bo jutri v torek, 22. februarja ob 15.30 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče.
Jakob in Marija, starši; dr. Milan, prof, Alfonz, prof. Ljubo, eand. jur. Julij, bratje; Mimica, por. dr. Čelu sestra In ostalo sorodstvo.	953
Maribor, dne 21. februarja 1938.
Razno
krajevni odbor Gornja Radgona, v 20-stilni Fr. Ta!anyi, v ponedeljek dne 21. t. m. pa zboruje v ljudski šoli tuk. podružnica CMD.
Ne pozabi naročnine!
GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje v sobo s posebnim vho dom. Koroščeva ul. 6-11, vrata 8.	945	‘
Haideno 1
h jotkje iodgeM
Serija občnih zborov, V ponedeljek dne 14. t. m. je zborovalo v tuk. Iiudski šoli Sokolsko društvo Gornja Radgona, prihodnjo soboto, dne 19. t. m. zvečer ob 20. uri ima občni zbor Jadranska straža
Izdaja kaaaotcij »Jki4*a« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d d.
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.