V Novem mestn 15. avggsta.

Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim Je za celo Kdor želi kako oznanilo v «Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača ta vsako vrsto z navadnimi črkami aprejema J. Krajec v Novem mestu.	8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Dolenjci, ne branite se poduka!
Zadnje „DolcDjske Novice" so izrekle željo, naj bi duhovni, učitelji ali župani ob nedeljah po božji službi kmetom razlagali postave, ki koliiSkaj ljudstvo zadevajo. Ljudje pa naj bi radi prišli take govore poslušat. Opomnijo pa „Dol. Nov." tudi, da učitelji pravijo, da bi kmetje ne hodili fakiii naukov poslušat, in koneČno vprašajo: „Ali jg res?"
Da, res je, da bi tako ne bilo! Skušnja me uči, da se dolenjski kmet le preveč brani poduka. Ne vem pa, ali je to raemarnost do dobrega, ali je nekaka domišljija, da je sramotno odraščenemu človeku, iti v šolo ter poslušat učitelja, ki je, kakor se sploh misli, edino le za poduk otrok nameščen. " Pisatelj teh vrst službuje po Dolenjskem 26 let; zato pozna Dolenjce precej dobro. Iz skušnje toraj pove, da je malomarnost za poduk sicer povsod, če tudi ne v enaki meri. Bolj pa, ko se pomičemo proti izlivu Krke, manj porajta \judstvo za poduk. In ravno ti Dolenjci imajo do-Tolj vzroka za napredek v kmetijstvu skrbeti. — Gospodarstvo po starem kopitu, kakor je po teh lepih krajih navadno, ui v stani zboljšati kmetu sedanjega revnega stanja. Kdor pa hoče svoje gospodarstvo zboljšati, se mora tega učiti. To se
zamore zgoditi, če si ogledamo dobro vredjena gospodarstva in se damo od dotičnega gospodarja podučiti ; ali pa če prebiramo dobre gospodarske knjige, ali poslušamo nauke v gospodarstvu izvež-banih mož. Prvo je za marsikterega pretežavno in zamuduo ; drugo znabiti, posebno Če človek brati ne zua, nemogoče ; a mogoče in brez vseh stroškov pa je, iti ob nedeljah v šolo in poslušati učitelja, naj bo že duhoven aH svetni. Se ve da, kdor hoče od tacega poduka kaj koristi imeti, mora doma pustiti vse predsodke, ki jih kmet po navadi do gosposkega človeka ima. Seboj pa mora prinesti dobro voljo naučiti se kaj, potem pa se po naukih tudi ravnati.
V raznih krajih, svojega službovanja sem vabil gospodarje in odraščeno mladino k takemu nedeljskemu poduku ; pa samo v enem sem privabil nekoliko poslušalcev v šolo. V kraji, kjer zdaj službujem, se mi pa to, dasi mi je šla tudi prečast. duhovščina ua roke, ter iz lece ljudi v šolo vabila, se ni posrečilo več ko enega gospodarja v šolo privabiti ; in vendar že tukaj službujem 8 let, ter sem vsako leto in pri vsaki priliki ljudi v Šolo vabil. Poleg tega moram tudi opomniti, da mi nihče ne odreka gospodarskega znanja.
2 gotovostjo tedaj trdim, da dolenjskemu kmetu in kmetici šola silno smrdi, in ves trud
Podlistek. O napovedovanji vremena.
(Spisal za „Dolenjske Novice" ïerd. Seidl.)
Ljudje so že v starodavni preteklosti raz-miŽljevali o vremenskih prikaznih, ki so jim sedaj prijazne, sedaj sovražne ali celó strašne.
Vpliv soin ca na vreme razvideli so kmalu. Ono je, ki vedno ponavljaje stvarja dan in noČ, amo in poletje, spomlad in jesen in tako vtisne vremenu poglavitne znake.
AU tudi mesec zopet in zopet prepotuje obok neba, dozdevno kakor solnce spremljevalec ^Ije, in zatorej je kaj lebko nastala misel, da tndi mesec vreme „dela\ Večji imenitnost je pač ostala mogočnejšemu sobcu. Nestanovitnost vremena razlagali so iz nestanovitnosti meseca. Še v ^rem veku dodejali so tema voditeljema vremena
pet sodelavcev. Ti sedmeri; solnce, mesec, Saturn, Jupiter, Mars, Venera in Merkur — imenovali so jih planete — oznanjali so gorkoto in mrzloto, dež, vihar itd. Dobrovoljnost so pripisovali Jovu in Veneri, zlobnost Martu in Saturnu, Merkurje Časih dobrohoten, časih hudoben itd.
Kedo bo dandanes verjel takim povsem praznim izmišljotinam? In vendar so marsikje še kakor gola resnica ukoreninjene. V dokaz temu imenujem leEnauerjev stoletni koledar. Ta ošabno nazvana knjiga ima vremenska svoja prerokovanja le na podlagi onih izrodkov fantazije sestavljena. Vsakemu letu je v nji na čelu postavljen vladajoči planet, in od njega naravi je závisen vremenski značaj vsega leta. Prerokovanja se tedaj ponavljajo vsako osmo leto. Lansko leto je dobilo solnce ono Častno mesto in prerokovanje je zatorej bilo : leto bo vseskozi suho, srednje gorko.

. k.
IX
îf m
aiSiteljev je proti temu smradu zastonj. Doseči bi se kaj dalo, ako bi rodoljubi po vsi moči širili „Dolenjske Novice" med narodom tako, da bi jih vsaka vas saj po par istisov imela. Denar ne bi bil zavržen, ko bi se za bolj siromašne kraje tudi na občinske stroške naročile. Dobro uredovane „D. Novice" bi s časoma zaspance gotovo zdramile in jih za poduk pristopne storile.
Pomoč gosposke pa je vsakojako želeti. Naj-Teč pa bi se doseglo, ako bi gg. duhovni kmetijski poduk v šoli, ljudem priporočali z lece.
Za poduk Tsem Dolenjcem.
(Dalje.)
Da ohranimo gozdna drevesa, to je gozde sploh, treba je:
1.	Da se listje, odpadlo brstje, mah in druga drobnjava, ki gozdu gnoji, ne grabi ali pobira. Listje in bra^e nareja gozdu potrebno prst. Prst pa ima lastnost vlago iz zraka piti in zemljo gnojiti. Z ođatranjenjem Halja odsfra-nimo gozdu ves gnoj, da ga izpostavljamo hudi suši. Mah brani, da hudi nalivi zemljo ne od-nesó v nižave, kajti vsled mabu pití mora zemlja vodo tam, kjer pade na zemljo. In ravno to je tudi vzrok, da je vpogozdenih krajih mnogo studencev, kojih v nepogozdenifi pomanjkuje.
2.	Nepotrebno in pregosto drevje naj se iz gozda odpravlja. Plevel škoduje povsod.
3.	Gozdni ptiči, sosebno plezalci, največji varhi gozdov, naj se ne preganjajo. Oni sicer narede dupla v drevo, toda vediti je. da votlina, ki suli potem terhljeno votlo drevo, drevesu ni na kvar, veliko bolj v korist, kajti vsled osu-ěenja trhljivega drevesa, zabrani se daljne gnji-jenje. In ako bi vsi lesni črvi, ki jih ptiČi plezalci v enem letu ugonobijo ostali, smelo bi ae
reči, da bi bili sedaj brez vsega drevja, ne samo gozdnega, marveč tudi sadaega.
4.	Pastirji, ki pri gozdnih drevesih kurijo, smolo zažigajo, sploh drevje kvarijo, naj se po zgoraj navedenem činu kaznujejo.
5.	Učenci naj se učijo spoznavati važnost, imenitnost in korist gozdov. Dobro naj se jim razlagajo škode in nesreče, ki so nastale v onih krajih, kjer so gozde pokončali (Kras, Sicilija, Francosko).
6.	Vsaka šola naj ima kos zemlje, na kateri naj bi se gozdna drevesa odgojevala. Otrok bi dobil veselje že v mladosti do gozdnega drevja ; varoval in odgojeval bi ga gotovo potem tudi kot odraščen mož. Hodil ne bi potem samo sè sekiro v gozd, nesel bi tudi motiko, mlado drevesce in vsadil ga v obliŽju, kjer je starega posekal.
Kdo naj učitelja tudi v tem podpira, mislim, da so glavna in edina reč le novci.
Občina, boljše, krajni šolski svet naj od-miri vsako leto nekoliko denarja v namen odJ gojevar.ja dreves. Učitelj ima samo učiti in od-kazevati. Da bi pa sam trosil svoje novce, mu gotovo pri sedanji plači ni mogočo.
Učitelj naj si vsako leto vse stroške, ki jih je imel z odgojevanjem dreves, zapisuje, pri seji kraj. Šol. svèta dokaže, kateri naj mu vse stroške poplača.
Po vseh teh potih se bode po poduku in po izgledu sadjereji in reji hostnih dreves močno pomagalo ; otroci bodo postali umni in pridni sadje- in gozdorejei, in vresničil se bode pregovor, ki pravi:
.N'a TSEtki proatorSek fasadi drero, In pridno ga gleSt^, in aplaSal ae bo !"
Vkoreninila se bode sadje- in gozdoreja povsod, in vidili bodemo na vsacem kraji, kjer
le malo mokro, jesen in pomlad bosta precej suha in lej)a, dozorelo in zmrznilo bo zgodaj, vendar pri zmerni mrzloti; leto se prične z osornim neprijetnim vremenom, a kmalu se zopet izboljša itd. — Isto veljavo kakor Knauer na Nemškem ima Matbien de la Drôme Francozom, in T mnogih iztisih se prodaja njegov prerokujoči koledar po prav nizki ceni.
Najbolj razširjena je še vedno vera, da mesec prav izdatno vpliva na vremenske prikazni. In vendar je le del onih po polnem izmišljenih razmerij, v katera so zlasti srednjeveški zvezdogledi stavljali svetovna telesa proti vremenu na naši zemlji. V skrivnostnih besedah so pravili, da rastoči mèsec pospešuje vsakeršno rast na zemlji'; zatorej je treba ob rastočem meseci travnike gnojiti, da bo rasla trava; ob pojemajočem pa naj se gnojé njive, da bo pojemal plevel, in oni, ki
si ob pojemajočem meseci dá lase striči, postal bo zgodaj plešast itd.
Mesecu se nadalje pripisuje sprememba vremena, kadar koli se on v novi podobi prikaže; posebno polna luna ima moč razjasniti nebo.
Ako le pomislimo, da vsa mnenja o upliva zvezd na vreme nimajo nikakoršne razumne podloge, čudili se bomo, da se deloma še dandanes verjemi}. Cez vso potrebo so posebej razni učenjaki natanko dokazali, da mesec nima z menjavo vremena čisto nič opraviti. Napisavali so na pr. skozi več let pooblaČenje neba o prvem in zadnjem krajci, o polni luni in ščipu, in pokazalo se je, da je nebo ob vseh teh dôbah povprek v jednaki meri prepreženo z oblaki.
Mimo napovedanj vremena iz stanja in barve zvezd, zlasti meseca, napravili so si kmetovalci posebna vremenska pravila in pregovore, in sicer
imo
•ijo, po
ost, jim inih
jja,
ka-
TOk
ega tem imo ado • ega
lim,
od-ođJ od-mu
ki
pri vee
. in )Čiio idni pre-
ureja kjer
jstal
vre-aže;
)livii ane dan-•azni me-i so rvem po-po-
tarre raJci
sicer
je zemlja za to, in kjer sadje obeta dobiček, bogato aadje, ki bode pričalo, da naši kmeto-■ralci vedno bolj spoznarajo in Čislajo sadje-ÍB gozdorejo, in tako koristijo sebi iu zaljšajo in boljšajo domovino.
Po učilnicah kmetijstva je najprej potreba slabe navade v vsakterih strokah odpravljati, Tendar pcčasi. Ljudem ne dopade, ako kdo vse etaro na enkrat odpraviti hoSe, saj tudi ne gre ; veliko je dobrega, le KboljSevati je treba.
S Časoma se že pokaže,- kako je boljše. Odraženi Ijndje se starega držijo, kakor molj kožuha — kňr neče vun. Kmetiču je treba djanako pokazati, koliko utegne umno gospodarstvo vspeha imeti ; pokazati, ni li zemlja njegova vgodna še za kaka nova žita, nove trte, žlahtnejše sadje itd. Naglavni greh imajo tieti, ki 60 do eedaj za kmetijski stan tako slabo skrbeli ; kovali pogubne postave poljedelcu (kako velike obresti se jemljejo od posojenega denarja.) Ni li kmetijski stan podlaga državi in vsi dmžbi človeški? — Kdor zemljo obdeljuje v potu svojega obraza, on je korenina vsem drugim stanovom. Skrajni čas je, da se kmetu pomaga, dajte mu priliko šolati ee za njegov stan. Na dobrem inaterijahiem stanji kmeta sloni državS. Svet je nekako obupan zaradi slabih razmer in obilnih bremen — in ker Čuti, da na „zeleno" priti ne more, skrbi, da to malo kar ima hitro požene.	(Dslje prihodnjič.)
Našim čebelarjem.
Dolenjci in sploh Kranjci se kaj radi pečajo s čebelorejo. Vendar pa se po Dolenjskem nahaja le malo kmečkih gospodarjev, ki bi v tej stroki gospodarstva napredovali. Kakor so delali njihovi pradedje, ki so še v cokljah k sv, maši hodili, tako delajo tudi oni. In vendar je drugod tudi
čebeloreja silno napredovala; posebno odkar je župnik Dzierdzon znašel panje s premičnim sa-tovjem. Vendar danes o tej silno važni znajdhi ne bom govoril; spomniti se hočem le navadnega morenja Čebel s žveplom. Koliko tisoč in tisoč pridnih Čebel se vsako leto brez vse potrebe pomori, ki bi se dale za prihodnjo spomlad prav lahko prihraniti.
Jaz nisem še nikoli Čebel žvepljal; tudi ta Čas ne, ko sem Še čebelaril s starimi panji. Nikoli mi ni bilo žal, da sem pridnim živalcam življenje ohranil, dasi sem panje razdri. Mesto čebele pomoriti, omamim jih g tem, da vtaknem v panj košček tleče cunje, katera je bila namočena v raztopljenem solitarju in zopet posušena.
V malo minutah so čebele omamljene, in čebelar labko brez nevarnosti satovje iz panja pobira, čebele pa v kak prazni panj ali pa na tla ometa. Tako lahko poišče tudi matico, katero mora odstraniti. Čebele lahko zdaj razdeli po panjih za pleme odločenih ; ali pa jih pusti, da se same po panjih razidejo. Strah, da bi čebele potem prehitro zimsko zalogo povžiie, je prazen; samo da niso bili za pleme puščeni panji preslabi.
Moji sosedje so letos imeli mnogo mrličev, dasi so v jeseni Čebele pokončevali. Jaz pa nisem imel nobenega mrliča, dasi sem število čebel v jeseni na omenjeni način v panjih jako pomnožil. Zatoraj rečem : Čebelarji, ne žvepljajte čebel ; to je škoda in neusmiljeno početje.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Slovencem se letos kaj slabo godi, povsodi se slišijo le žalostni glasovi o suši, toči, ognju itđ. Kaj li bode, če bo šlo to zmiraj tako naprej?
deloma na podlagi izknsnje, deloma pa spadajo tudi v praznoverstvo.
V nekaterih krajih pravijo: „40 dni po prvi megli, pride prva nevihta". Zakaj bi se nevihta po tem ravnala, to pač zdravemu razumu ni razvidno, Drugače je s pregovori, ki jih je učila skušnja. Ti imajo mnogokrat jedro resnice v sebi. Ne le pri nas so znani „ledeni možje". Nemci jih imenujejo že davno jednako v svojem jeziku in tudi Francozje se jih bojé. In res prenmogo-krat sredi meseca maja nastopijo mrazi, vendar se ne ravnajo v raznih deželah po dnéh, kadar Etojé oni možjé v pratiki.
Kmetovalci, ki so mnogo let razumno opazovali in primerjali vremenske prikazni v svojem kraji, pridobé s tem prav pomenljivo znanje o bodočem vremenu.
Iz tega razvidimo, da je opazovanje in primerjanje vremenskih dogodkov prava podlaga, na kateri je edino možno spoznati zakone, Id vladajo v ozračji.
Na kolikor več let se opirajo izkušnje, iz kolikor večjega dela sveta so posnete, tem trd-neji je temelj razumnim sklepom o menjavi zamotanih vremenskih prikaznij.
Zatorej so v tekočem stoletji na tisoč in tisoč krajih vsega sveta postavljeni možje, ki natanko opazujejo dotične razmere v zraku, ter pošiljajo svoja opazovanja izvedencem v glavna mesta, da jih ti primerjajo ter uredé in tako najdejo postave, po katerih se ravnajo premembe v vremenu.
V glavnem mestu našega cesarstva je tuđi ustanovljen s cesarsko postavo zavod za vremen-stvo. Tam dobé vsaki dan ob 7. uri gutraj iz
Naš presvitli cesar so bili zopet v sredi svojih vernih TiroUev obdani od strelcev cele Avstrije in nemške drŽave. Ko jih je tamošnji župan nagovoril, dejali go, da jih prav veseli imeti priliko, videti in obiskati glavno in verno meato Inomost (Innsbruck), kodar najdejo vsikdar tóaro zvestobo.
Shod treh cesaijev bo menda tuđi letoa. Naš presvitli cesar in cesarica obiskala sta zdaj nemškega cesarja Vilhelma v toplicah Gastein. Ka-k«r pa časniki govore, sesla se> bodeta pa nag in raski cesar prihodnji mesec, Kjé, se še ne vé.
Čehi bodo dobili tndi svoj lastni denarni zavod ali banko in imeli v češkem jezika narejen papirnati denar ali bankovce.
Hrvatje so zelđ jezni na svojega bana, ker je ta zaukazal, naj se nek silno važni spisi ali akti prepeljejo iz Zagreba t Pešto.
Kaj je novega po širokem svetu?
Lahi so si začeli kaj urno umišljevati ladje ali barke, přetečeni teden izročili so eno, pravega velikana s stolpom, motju. Kaj li mislijo, se ne vé; za vročo Afriko jih gotovo ne bo volja tja pošiljati, ako tudi jim tam ne gre ni5 dobro.
Nemci na Pruskem ne vedo, kako bi napravili postavo „o nedeljskem počitku," da bi bila vaem prav. Po tej postavi bi namreč kristjani v nedeljah ne smeli delati in prodajati ; judje pa, ki bi jih ta postava ne vezala, bili bi veliko na boljšem.
Na Spanjskem pa razsaje še veduo strašna Šiba Božja — kolera. Dan na dan jih zboli na tisoče, in malo manj umre. Ljudstvo je vse zbegano in popušča mesta, Ka ta način se je že preselila kolera na Francosko,
Francozi so sklenili mir z Kitajci; dobili pa so novega sovražnika in še hujšega. Začela se je namreč ondi tudi kolera.
Angležem se zdaj malo bolje godi, kar jim je največji sovražuik Jíahdi umrl. Vendar imajo
dosti skrbi, da se ne vname vojska med njimi in Rusi. Oba se zdaj prav močno utrdujeta in pripravljata barke in vojake.
V Ameriki umrl je nekdanji predsednik in najboljši vojskovodja Amerikancev — Ulisej Grranth, in kakor se sliši, v revščini.
Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu.
*** Trž^ki list „Edinost" pripoveduje o posebni vrsti novošegaih oderuhov, ki so se v tržaški okolici in na Krasu vdomačili : „Tam hodijo ti Ijadje od hiše do hiše in ponujajo kmetom ma-lovredno blago za samo zlato. Ali kmet pravi, da nema denatja, na kar mu agent začne na dolgo in Široko pridigati, da denarja ni treba; on da blago brez denarja, plačal bode vsak mesec malenkost od 50 soldov ali 1 gld. in ne bode niti znal da je kaj plačal, blago mu pride, kakor darovano. Kmetu in delavcu, ki navadno ne razpo-laže nad velike svote, dopadajo se taki predlogi in kupčija je kmalo sklopljena. Navadni Človek vzame aavaduo več blaga, uego ga potrebuje, on si priskrbi slik, pohištva in obleke in se mu ne zdi dosti, ako vzame recimo za 72 gld. raznega blaga, saj bo to lehko plačal, namreč po 3 gld. na mesec. Kmeta in delavca posebno še zapelje na videz ugodni pogoj, da blago precej dobi t roke. — Ali kedar je kmet blago tako prejel, privleče agent iz žepa takazvaoo „Škedo," dolžno pismo, katerega mora kmet, ali kedo drug zanj podpisati in za njim, ako treba še dve priči. S tem dolžoim pismom se kupec zaveže za se in svoje dediče, da bode mesečne obroke redno plačeval vsakega prvega dne meseca ; ako pa bi z samo enim obrokom zaostal, potem da ima upnik pravico, svoto na enkrat teijati in precej ekseku-cijo napraviti na upnika premakljivo in nepremakljivo premoženje. " Varajte se, ljudje, vsili priliznencev, ki vam velik dobiček obetajo.
mnogih krajev vse Evrope po telegrafnem drata natanka poročila, kakošno da je vreme ondot. Čemu to ?
Ako nas eden hoče sklepati, kako se bo vreme za bližnji Čas obrnilo ozre se na nebo, da bi videl, kakošni so oblaki in od kod prihajajo, pogleda kakošen veter je in pomisli, kako se je T enakih slučajih — kolikor se on spominja — vreme naredilo.
Napofvedovalci vremena na Dunaji enako storé. Ali na podlagi brzojavnih poroča morejo tako rekoč razgledati, kako je nebo ne le na Dunaji, ampak po vsi Evropi! Oni Vidijo nad katero deželo se začenja na primer slabo vreme; sklepati pa morejo, čez katere dežele se bo to vreme
napotilo; je li bo prišlo k nam ali ne, je U bo dalje Časa trajalo ali ne itd. To sklepanje pa se ne opira le na izkušnje enega samega Človeka. Mnogi pametni možje, ki so leta in leta svojega Življenja opazovali vremenske prikazni, in si tako zagotovili zlate izkušnje, bili so blage volje in niso svojih izkušenj vzeli v grob, ampak napisali so jih v bukve, da bi tudi po svoji smrti drugim koristili. Za kar je bilo treba prej leta iu leta opazovati, mogoče je sedaj iz kujige v kratkem času izvedeti.
Kedor toraj razgleda nebo in vreme vae Evrope naenkrat iu se opira na razširjene izkušnje mnogih izvedenih mož, ta bo paČ vreme z večjo gotovostjo pogodil, iiakor nas eden. (Koaeo prihodnjîs.)
Piâe nam se:
S ŠentjoSkih hribov 6. avgusta- — ^Kđo bi bil zmeraj doma," sem 3Í tniaiil prve đneTe tega meseca — in mahnil sem jo na poi. Hla-pon me je iz Ljubljane hitro pripeljal Žez imenitni borovniški mo9t t Logatec. Tu pa sem djal kar pot pod noge, ter jo rezal peS proti Rovtam, od tod skozi Št, Jošt v Lučinje in nazaj skozi Horjul v Ljubljano. Dolenjski bralec, to eo ti pusti hribati kraji — veliko lepša je sploh tvoja dolenjska stran — ali vendar sem tudi tu dobil nekaj iztisov „Dolenjskih Novic". Zato bode pa6 TBselilo tndi vas, ako vam kaj malega s teh hribov sporočim.
Ker leže te fare jako visoko nad morjem, 2ato imajo sploh le eno zetov, ali §e ta je letos fllaba. Zimsko je zatrl dolgo ležeči sneg — letino pa tare grozoa suSa. Sedaj je pać tudi ondi napojil žejno zemljo blagi dež — ali za marsikaj prepozno ! Sadnega drevja imajo ondi veliko. Poglavitni prihodek jim daje živina in pa gozd. Lesa se izpelje od tod — zlasti iz Rov-tarske fare jako veliko. Žali Bog, da ljudje preveč izsekujejo, pa premalo zasaj ajo: tu in tam se že kažejo golicave !
Ali brez cveaka vendar-le niso prebivalci teh pustih krajev: priča mi je, ker so Rovtarji T zadnjem času prostovoljno cerkev ozalisali, preskrbeli jej prekrasno milodoneče zvonenje in prelepo masno opravo. Slišal sem tudi, da se oni pogubni „šnops" iz vode in špirita Se ne pije mnogo —■ nekteri ga pač že pridno srkajo v dnSno in telesno pogubo — sploh pa uživajo bolj doma napravljeno žganje iz sadja, brinja itd.
Povsod se lahko živi, ako je Človek trezen in priden.
Iz Doblič pri Črnomlji. — Nesreča nikoli ne miruje. Devetletna deklica posestnika Mihaela Krakerja je pa^la krave na vožetu in igraje si vrv okoli sebe omota, krava se poplaši in beži z deklico Čez cesto in kamenje daleč domu,, kamor mrtvo ia razmesarjeno privleče. — Otroci! Tarujte se enacih igraČ, da ne zapadeta enaki nemili osodi že v vaSi zgodnji mladosti!
Iz ámartnega pri Litiji. — Huda suSa ^as je trla. Ozimlna je Še precej dobra, le malo snopa je, pravijo ljudje, zrno pa lepo. AU kaj bo z drugimi sadeži, to nas skrbi, ker vse že hudo vene. Napoveduje ae žalostna jesen — in ^olga zima ! — Naše vodice so se kaj usušile — kovači so morali z delom pojenjati, kajti to je 2iiano, da naši Smartenski kovači dobre sekire, krampe, motike i. t. d. zdeljujejo.
Zdaj se je vse na bolje obrnilo, odkar nam: je suho obličje zemlje dež pomočil 4. avgusta,
posebno še zdaj 8. avgusta. Bog hoče prosen biti; prosili smo ga tndi mi za pohleven dež in dobili smo ga.
Domače věstí.
(Huda ura) bila je vtorek 4. avgusta od 3—4. nre gutraj v Novem mestu in v okolici. Polagoma ao se stemneli oblaki iu začel je oster pis vleči. Vedno hitreje in hitreje podili so ae oblaki sem in ^e, med njimi pa je švigal bliaek ko dolga kača ter odmeval grom. Vihar nastajal je hujše in hujše. Drevje se je jelo pňpogibati do tal, ter vklanjalo ljutemu vihaiju ko klaqe na polji, kadar ga veter ziblje. Iz streh so letele deske; celo streho je odneslo proč. Med tem pa se je usul dež in toča, daje bilo groza. Po hišah videlo se je, da malokedo spi t tej grozni uri. Marsikedo je trepetal, otroci jokali. Proti tri četrt na 4 bilo je najhujše. Bojevali so se nebeški elementi med seboj. Vihar, de£, toča, blisek in grom bilo je Tse na enkrat. Videlo in slišalo se ni ničesar več; le zdaj pa zdaj kaki polom drevesa, ropot iz streh padajoče opeke. Groza je spreletavala vse, od starega do mladega, kajti videla se je Boi^a mo6. Proti četrti uri pa se je Čulo neko kratko íd votlo bučenje — potres, potem pa se je jélo vmlravati. — Koliko dreves, debelih, Itóalo je ali polomljenih ali tako poškodovanih po tîe!t in sadja — da je bilo joj. Tudi ubogim vrabcem ni prizanesel vihar: veliko jih je v jutro ležalo ali pobitih ali do kožice premočenih po tleh, ter klicalo jeden druzega na pomoč. — Bog nas obvaruj pred tako uro, a mislimo pa vedno oa vsegamogočnost Božjo.
(Sveto birmo) bodo delili premil. gosp. knezoškof ljubljanski na Dolenjskem v te dneve: V Trebnjem 30. in t Št. Rupe rtu 31. avgusta. — V Mokronogu 1., v Šmarjeti 2., v Novem mestu 3., v MirnipeČi vTopUcah 6., v Žužemberku 7., na Krki 8. in v Dobropoljah 9. septembra.
(Porcijunkule) pri oo. Frančiškanih v Novem mestu udeležilo se je letos prav veliko pobožnega ljudstva, da že kmalo ne toliko. — Ptuji romarji so prenočevali kar na prostem pred cerkvijo in v cerkvi, in se ni nič nerednega pripetilo.
(Imenovanj e.) Suplent g. Ign. Faj diga imenovanje učiteljem na gimnaziji v Rudolfovem.
(Pravosodno ministerstvo) dovolilo je g. M. Kosérju, e. k. notarju t Idriji pre-meščenje v Zatičino.
( Iz Krškega.) V zmislu postave maja 1S83 1. je via. c. k. naučno ministerstvo potrdilo novi uČni načrt tukajšnje meSčaneka
-'As-
sole B kmetijskim značajem, po katerem se bode lačelo t prihodnjem Šolskem letu učid.
(Občinske Tolitve.) Pri Tolitvinovega občinskega predstojniŠtvav občini Lokvici bili so izvoljeni, in sicer županom Martin Dragovan iz Spodnje Lokvice, svetovalcem pa Marko Crnu-gelj, Martin Gornik, oba iz Gabrovca, in dalje Martin Šuklje in Marko Škof iz Górenje Lokvice. — Pri novi volitvi občinskega predstojništva v občini Suborje pa je bil- izvoljen županom Ivan Ambrožič iz Bereče Vasi, svetOTalcem pa Fran Kenda iz Suboija, Jakob Snedec iz Sel in Jorip Petrič iz Dragumlja.
(Laž.) Raznesla se je po okolici Novega mesta govorica, da so v mestu štirje jndje, ki ženske lové in jim kri izpusté. Pripovedujejo si, da so ti možje državi veliko denarja dali, in ona jim je privolila, v vsaki deželi nekaj Človeške krTi nabrati. Po nekterib vaseh je strah tako velik, da nijedne ženske ni v mesto spraviti. — To je prazen strah, drage ženske, in ne veijemite, da je mogoče, da bi kedaj kdo tako pravico dobil. Za varuhe pa imamo že tako izvrstne žandarje, da prav brez skrbi okoli hodimo.
(Volitve v deželni zbor.) Dné 25. in
t. m. bodo volitve za deželni zbor za Ribnico, Kočevje in Idrijo, namesto umrlih deželnih poslancev: Karol Rudeža in viteza Schne i da.
(Volitev državnega poslanca.) Ker 86 je ekscel. gosp. grof Hohenwart odpovedal poslanstvu za gorenjske mesta, ter vzprejel poslanstvo mesta Ljubljane, vršila se je přetečení teden nova volitev, ter bil skoraj jednoglasno izvoljen svitli knez Ernst Windiscbgrâtz državnim poslancem.
(Nova pošta.) Pri sv. Križu pri Kostanjevici se bode odprla poŠta.
(Dolenjske toplice pri Novem mestu) imele so do konca julija 919 gostov vpisanih, ki so si prišli zdravja iskat.
(Družba sv. Mohor a) naredila je v iiiinolem letu zopet lep napredek. Letos šteje družba dosmrtnih in letnih udov 29.557, torej nad tisoč več kakor vlansko leto. To je veselo.
(Čvetorčike) porodila je neka zakonska iz Vrema. Omožena je Še le leto dni. Vai štirje so bili fantiči in fio pomrli zarad slabosti.
(Vstřelil) se je v nedeljo 2. avgusta na fožinah, Dvor pri Žužemberku, Klika, uradnik knez Auerspergovega plavža. Nabil je namreč desetUbemi možnar z sekanim železom, ter se potem nanj vlegel in ga zažgal. Tak samomor je do sedaj v naši deželi menda prvi. Uzrok je ae neznan.
Očitna zahvala.
Jožef GUzvoda na Gorenji Težki vodi in Jožef JeriČek, kmet in Brenjeki odbornik tadi od taui stem si. banki „Slaviji" in njenem zastopniku r Noromesta, gosp. Fr. Perkotu oiitno zahvalo izrekata, ker je ona po o^ji nfinjeno Škodo polteno izplačala; vrhti tega pa Se pridnim gaeilcom 10 gld. v dar podelila.
Stopiče dné 12. avgusta 1680.
Jožef Gazvoda,
po ofilji poikodoTno.
Jožef JeriČek,
sosf.đ fn gasilec.
Razne vesti.
*	(Hraber deček.) V nekej vaai pri Savonî na Llgurskej obali odlikovan je bil pred nekoliko dnevi dvanajstletni deček Pescio 3 sreberno svetinjo. Fri nastalem požaru je namreč po lestvi znosil in rešil štiri otroCiee iz že goreče sobe.
*	(Pazite na petrolej.) Na Ogerskem v Bohfalvi pripetila se je pretečno soboto grozna nesreča. Ker je bila prejânî dan nevihta, napolnila se je vsa klet tamošnjega krčmarja z vodo. Voda je preremila tudi 9ođ, y katerem je bil petrolej, ter je iztekel. Ker se skozi duri ni moglo v klet, spostili so se krčmar, njegov voznik, mestni načelnik tu gojzdni čuvaj z gorečo svečo v kleti, nastal je grozen pith, ter vnel vso hiso. Mestnega načelnika, krčmaija ta voznika vrgel je pah ven, gozdni čuvaj pa se ni mogel več rešiti in zgorel je v pričo njih.
*	(Ženska z mrtvaško glavo in pa morska kača) to ste dve prikazni, ki že več let po Evropi strašite. Prvo videli so v tridesetletji na Dunaji, o katerej ae je pozneje veliko pisalo; morsko kačo pa mornarji tu pa tam zagledajo, kako se vije in mota med valovjena. Minuli teden, kakor piše neki Dunajski list, pripelje se pred nekega zlatarja voz ia iz njega stopi imenitna ženska, ki je imela pa obraz 2 gosto tanjčico pokrit, kar se je to vsakemu Čudno-zdelo v tej vročini. Ko v prodajalntco stopi, mislil je zlatar ravno na sprehod iti, ter je bil zaradi tega malo nejevoljen, pa jo je z vso uljndnostjo vprašal, koga da gospa želi. Zahtevala je dragocene zlatnine. Govorila je z slabim hripavim glasom nemščino. Izbrala si je zlatnino za 105 gld. Da bi jo pa Še bolj natanko ogledala, obrne se proti luči. ter tančico nekoliko odrine. Naenkrat se ji odveže in grozno je bilo, kar je zlatar zdaj videl, — en sam trenutek sicer, ker v drugem se je ze nezavesten zgrudil. — Prava mrtvaška glava zijala mu je nasproti. Žena imela je namreč obraz ; ki je bil ves mrtvaški glavi podoben. Oči so bile skrite v velikih globokih votlinah, kosti na lici so ji štrlele venkaj, nosii ni imela nič in kože, na prvi pogled vsaj, tudi nič! Zlatar ni bil sicer dolgo v nezavesti; ko se je prebudil, grozne gospe že ni bilo več. Pri njem pa je bil njegov sosed, ki ga je z vodo močil. Pa tudi zlatnine ni bilo več, » zraven pa je leialo 105 gld. denarja. Žena z mrtvaško glavo jo v resnici minnli teden z njeno materjo na Dunaj prišla. Ona je hči imenitne laške dmžine. Stara je 17 let, ter je že od mladosti taka.
*	(Pusčavnik) izvolil si je razvalino Medvedjega gradu na Hrvaškem za prebivališče. Ker so se pripovedovale po Zagrebu čudne reči o tem pusčavuiku, šel je nekdo iz Zagreba na razvaline, tega gradu, da.
16. itev.
,ei m
je
ra a.
in,
I
se sam prepriča o tem. Ko je prišel na razvaline, našel je stanovanje pnačavaikovo, a njega samega ni Tidel. Pripoveduje se, da je zadnji fias zginil od tod. Obiskovalec nasel je v njegovem stanovanji listek, na katerem je bila v slovenskem jeziku zapisana prošnja do obiskovalcev, naj pastijo te reči, ker so njegova last, last moža, kateri je posvetil Boga «voje življenje, ter se odloČit živeti ta v razvalinak na Medvedjem Grada. Obiskovalec je med dragimi našel tadi zvezek „Ljublj. Zvona" in slovenska pisma iz Novomesta z imenom: „Gosp. Dragotin Pelko, frančiškan v Zagrebn. (Pod tem naslovom dobival je tndi „Dol. Novice" dokler ni-list nazaj prišel z opombo, da ga ni več v samostana.) Pnlčavnik je se mlad; le redko kdo ga je že videl. Govori se, daje mladi mož blazen.
Smešnice.
Novemu posestnika neke grajščine predstavil je žnpan med drugimi tudi necega starčka rekoč: „Tukaj, milostivi gospod vam predstavljam najstarejšega moža naše iare, ima vže dva in devetdeset let — kaj pa je starček, s kom se peča? — Dimnikar je — Potem nič čuda, prekajeuo meso se dolgo ohrani.
Sejmi na Dolenjskem.
Dné 20. avgusta v Zatičini; — saboto pred sv. Jarnejem v Mokronoga; — 24. avgusta v Št. Jarněji in Kočevji; — torek po sv. Jaraeji v Novem mestu; — 25. avgusta v Ambrusa; — 28. avgusta v Strugah,
Loterijske srečke. Trat 1. avgusta	45 21 40 19 68
Gradec 8. avgusta	58 9 44 38 35

srRAZPRODiJA
Slavnim bralcem „Dolenjskih Novic" si dovoljnjeiB. naznanjati, da sem namenil prodajo blaga za verhno obleke za možke in ženske v moji štacnni popolnoma opustiti in bodem vse to blago, kolikor ga zdaj imam
pO izdatno znižani ceni
SF pcGQši I srnnt trn iQ&ssca jslija ^a
ïacfil razíriiiyati. M Po znižani ceni ■


Mlin
stoječi sredi trga Žužflmperlca, na moćni stanovitni Krški vodi, iz 7 teČaJi, 8 stopami in vso opravo in popolnoma dobrom stanu, sc odda na merico in z prav ugodnem pogojem izurjenemu oženjenema mli-naiju takoj ali pa ob novem letu, bolj natanko se izve pri podpisanemu lastniku.	[54—2]
Franc Pehani,
lastnik mlina iu dveh vodnih žag v Žužemperku, (Dolenjsko).
Ned£íí]do ptrelifiii pomočet za sviDjorejo.
Mr. Tetley-eva
zdravilna štupa za svinje.
Izvrstna, po mnogoterih izkustvih utrjena, z na lepšim vspebom rabljena štupa za vsakojake svinjske bolezni in najboljši pomogljej proti kugi. — Dobiva pa se v zavitku (paketih) po 12 in 36 kr. edino e pri
Dominik Rizzoli-ju, ["-»I
v lekarni pri „Angelju" v Novem mestu.
bodem razprodajal prav lepe in nove kambríke, plaVO kotonino, volneno blago za ženske in otročje obleke, križaste porhante, cajg za možke obleke, vebercajg, volnene robce za na glavo^ cajgaste facaneteljne, I. t. d. Vse to blag» bodem po znižani, svoji lastni kupni ceni, ali pa še pod to ceno prodajal. Posebno priporočam nakap prav lepih kambrikov iu cajgov za otročje možke in ženske obleke tistim starisem, kateri bodejo v kratkem časa svoje otroke k birmi peljali, ker se jim ne bode pozneje nikjer več taka prilika ponudil», lepo in dobro blago po fako nizki ceni kapiti. KdOf
tedaj od prviga julija nadalje v Novo mesto pride, naj nihče to mesto ne zapusti, brez da bi na razprodaji pri OBLAKU kaj ne kupil. ICdor hoče tedaj lepo in dobro blago za možke in ženske obleke kaj kupiti, naj se poda naravnost t Oblakovo razprodajo. Vsako za razprodajo pripravljeno blago ima z številkami znižano eeno zapisano,
in se ne bode nobeno blago pod to ceno prodajalo.
Pri tej priliki si pa tudi dovoltajem nazaanjati,. da bodem mojo štacuno odslej nadalje izključljivo t drobnim blagom in blagom za perilo zalagal, katero bodem imel na tukajšnjem trga v največji izWi, najboljšem bla^u in stavlja! najnižje cene. Priporočam se tedaj slavnim kupcem v Novem mesta ia njegovi okolici k obilnemu kupovanju vsakoverstnega drobnega blaga za perilo z zagotovilom, da se bodem, kakoř vselej dozdaj, tndi nadalje potrudil z dobrim blagom, veliko izbero, priinerno najnižjimi cenami in Litro in pošteno postrežbo zaupanje mojih dosedanjih Častitih kupcev ohraniti in drugih pridobiti,	[46—^
Z odličnim spoštovanjem
Novomesto dné 30. junija 1885. Val. Oblak.
Pri Otoški grajičinije	[52—2]
m^ 800 veder ^
dobrega íistega vina od leta 1879., 1881. ia 1884., po 6 do 16 gld. veder, naprodaj, k^ tero se tudi na drobno po vedrih proda.
132. str&n.
DOLENJSKE NOVICE.
Zvon.
št
Vni. prinaša te spise:
1.	J, ilriUr; PiBftrJer sin. Poveat v Teraih.
2.	Sltjoiir: Sponiia. Peaem.
8, Pr, Pr. Bítťla : Véliki ^rof. ZgadoviiiBki roman. (Dalje). 4. J. TrdUa; B»jke in poresti o Qorjancib. 22. Pod hruško. 6. L PoigoriitlTi; Glasbena vzgoja f Slovencih. (Konec,)
6.	bu Vrii«VM: Blarui BliiTenci. II. Peter Pavel GUvar,
7.	J. StriUr: Pogovori VI.
8.	J. Irziiaik: Pesmi. 1. 2. 3. 4. Ô. 6. ». J. Ginipcrain: Oe&hlo cvetje. Soneti. 10. J, Upih: Velegrad.
It. Jjpt« keniuik; Agitator Boinan. (Dalje).
12.	J. âuuan: Odgovor na âtrekel^evo IdtUika tnoj« elavnice.
13.	Slovenski glasnik; Nove knjiga slovenske. — Vodnikov
napi« iz leta 1814. — Narodni dom. — Versuch einer Oeschichte der Botanik in Erain. — Kratke opazke.
14.	Jutki Itiau: Šah.	[9-8]
„UUBLiANSKl ZVON" Izhaja v mesečnih, po 4 tiskovne pole velike osmerke obselnih ivezkih ter stoji za pol leta 2 gid. 3D kr., za četrt teta 1 gld 15 kr.
55
TTTD T? C? XVJXJCajô,
((

Hudninske minera ne vode
letos na noro napolnjene.
Carisbader Miihlbrunnen, Giesshiibler Sauerbrunn, Gleichenberger Consiantíns Quelle, Haller Jodwasser, Marienbader Kreutzbrunnen, Ofner Franz Josef Bitterquelle, Ofner Rakoczy Bítterquelle, Preblauer, Roítscher Tempelquelle, Roncegno (EfsenhÊiltjges Arsenwasser), Sellers (Nieder-Setters),
Hatler Jodsalz, Carisbader Sprudelsalz.
Dobivajo se pri
[60-11
OIDÍBit EiUOlí-jll,
v lekarni pri „Angelju" v Novem mestií.
LEPOSLOVEN IN ZNANSTVEN LIST.
Bodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka m župnika Dav. Ti^ fltenjaka, ureduje dr, Jakob Sket, o. kr. gimn. profesor v Celovei.
Obseg 7, številke:
Arabtia, Boman. Spisala Pavlina Pájková. (Dalje.) — pMHt mUldeniíke ljubeči. A- Pin. — Stari st» DátUdaš in-t^tga sm Mamet, Porest iz íirljenja v srednje-aiijatskih pa-etinjak. Buski apiaat N. N. Karazin, preložil t Fr. Jos. Bamec (Daljo.) — Napitnica. J. Kostanjeveo. — Boíja poezija. X. Funtek. — J^árodne pripovedke. Priobčile Mac. Valjaiec. — O Hciem literarnem g^^podarstii>u. Spisa.1 France Podgomik. (Da^e.) — O ragtlinskem vpr^anji. Spisal M, Cilenîefc. — SuriSki Taurixki niao bili Kelti, Spisal Davorin Trstenjak. — Što, leaj, la. — Spisal J, Šuman. (Koneo.) — V ^min «t. Cirilo tn Metoda, Andrej Fekonja. — Drobnoiti.
Izhaja T mesečnih zvezkih na S—4 polah začetkom vsakega BMaeca; veljá 4 gld. na leto, 3 g!d. na pol leta in ai tudi lahko po snopičih à 40 kr, v knjigarnah kupuje.
Tudi letnik 1682, 1883 in 1884 se Se dobi in sicer po t gld., prvi letnik nam je poseL	(26—4}
J
Kdor se hoče dobro nasmejati,
naroči naj se na
urjey Koledar,
katerega izda
uredništvo „JURIJA S PUSO" v Trstu
oktobra meseca t L za leto
Jurjev koledar imel bo obilo zanimivega emeš-nega berila, pripovedek in pravljic, amešne pi-i^^odbe T prozi in poeziji, vse z lepimi podobami okinčano. Jnrij je tndi prerok in bo prerokoval, kar še do sedaj, nobeden ni, ker ima železno duŠo, se ni bati, da bi poi^ioU, ampak bode bril burke dfl. bo smeh. — Cen» mo je samo 55 kr. — Denar in pisma naj se poli-Ijajo: upravništvu „Jurija s pušo v Trstu. [56-2^



Ruska esenca
za
Proda ae iz proste roke hisa Štev. 175 V Novem mestu z najlepšim razgledom po okolici, 2 velidmi lepimi sadnimi vrtovi tik hiše, posebno pripravna za kacega nmirovljenega duhovna ali nradnika. — Vež o tem pove lastnica ravno tam, ali pa tudi opravništvo „Dol. Nov." [62]
Kurja očesa
odstrani gotovo vsa kurja očesa, bradavice, iulje in vse nepravilne kožne snovi, in to brez bolečine i» nevarnosti. ~ Cena steklenici 35 kr.
Dobiva ae pri	[61—1]
Dominik Rizzoli-ju,
T lekarni pri „Angelju" v Novem mestu.
OdgoTjrni nrednik, isdi^atel^i in založnik J. Sjr^joc.
NoTomesto. — ïîattsnil J, Krajec.