Poštnina plačana v Kotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. u °QjSka TRGOVSKI fiasopls zet trgovino. Industrijo in obrt. Cena posamezni številki Din 1-50. '"^ca L/IJbl, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — pol leta 90 D, za četrt let« Plača in toži se v Ljubljani. LETO VIII. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 12. marca 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 30. Akcija za omejitev krošnjarstva. T torek dne 10. t. m. je sprejel veliki župan dr. V. Baltič deputacijo Oremija trgovcev za mesto Ljubljana in ljubljansko okolico v zadevi omejitve naraščajočega pritoka krošnjarjev. Deputacijo je vodil gremijalni načelnik Fr. Stupica. Obstojala je deputacija iz odbornikov gg.: E. Hienga, 1’- Šterka, gremijalnega tajnika L. Smuča in okoliškega načelnika Fr. ] Zebala. Konferenci pri velikem župa- i n« jo prisostvoval tudi načelnik od- j deika ministrstva trgovine in indu- ,! stri|e dvorni svetnik g. dr. Fr. Marn. ] Deputacija je izročila velikemu žu- j panu obširno spomenico o prestopkih proti lcrošnjarskemu patentu in s po- ■ da tki o razmahu krošnjarjev, ki po- | stajajo zopet javna nadlega občinstva ^ po vlakih kakor tudi prebivalstva po ] deželi, kjer od hiše do hiše vsiljujejo ljudem blago. Posebno se je deputacija pritožila nad pritokom krošnjarjev v obmejne kraje, kjer je po kroš-njarskem patentu dovoljeno krošnja-riti le domačinom in dotičnega okraja, in sicer le politično zanesljivim ljudem. Deputacija je prosila velikega župana, da bi izdal podrejenim varnostnim organom in obrtnim oblast-vam opozorilo, da poostrijo nadzorstvo nad krošnjarji ter strogo zasledujejo prestopke krošnjarskega patenta, analogno, kakor ga je že lani izdal za mariborsko oblast tamošnji veliki župan. Veliki župan dr. Baltič je obljubil ugoditi tej prošnji in pripomnil, da bo v obmejnih srezih Logatec, Kranj in Radovljica krošnjarenje popolnoma zabranil, v drugih krajih pa ga omejil na neobhodno potrebni minimum, ka- ; kor ga predvideva krošnjarski patent, to je za ribniške in kočevske krošnja je, ki prodajajo izdelke domače industrije. Uspeh, katerega je dosegla deputa— cija ljubljanskega ter okoliškega gre-mija pri velikem županu, je za naše trgovstvo, ki se neprestano pritožuje od prevrata sem proti krošnjarski obrti, velike važnosti ter se nadeja- mo, da bo z energično odredbo g. velikega župana tudi pri nas krošnjar-stvo polagoma pojenjalo. Dvorni svetnik dr. Marn je nadalje omenil, da je predlog za popolno odpravo krošnjarstva k novemu obrtnemu redu že stavljen in bo z dnem, ko Narodna skupščina sprejme nov obrtni red, odpravljeno tudi krošnjarstvo. Nadalje je načelnik Greinija za ljubljansko okolico g. Fr, Zebal izročil velikemu županu pritožbo glede tihotapljenja s saharinom preko državnih mej in opozoril g. velikega župana na veliko škodo, ki jo s tem utrpi monopolna uprava. Veliki župan je izjavil, da ukrene potrebne korake sporazumno s finančno delegacijo, da I se izdajo stroge odredbe proti tiho-i tapcem saharina v obmejnih krajih. Gibanje cen v veletrgovini. Beograjski >Privredni Pregled« cen v veletrgovini za mesec februar priobčuje v zadnji številki o gibanju 1925. sledeče poročilo: (Po beograjskem pol,jedel, živina in Doba pridelki produkti povprečje leta 1913 100 100 januar 1923 2740 1901 januar 1924 2295 2626 februar 1924 2380 2888 raarec 1924 2433 2479 aprili^ 2351 2290 maj 1924 2246 2082 junij 1924 2158 2211 julij 1924 2188 2317 avgust 1924 2256 2482 september 1924 2108 2417 oktober 1924 2080 2394 november 1924 2019 2520 december 1924 2115 2544 januar 1925 2164 2263 februar 1925 2212 2009 Celotni indeks cen v veletrgovini se je napram januarju znižal za 19 točk ali za 1 odstotek. Posamezne skupine kažejo nastopne izpremembo: Skupina poljedelskih pridelkov se je napram januarju podražila za 2.5 odstotka in sicer je to povzročila čvrsta tendenca v ceni pšenice in koruze v inozemstvu. Skupina živali in živalskih produktov se je napram stanju v mesecu januarju znižala za 12%. Cene pri nas so se morale prilagoditi povišani vrednosti dinarja in cenam na inozemskih tržiščih. Skupina sadja in zelenjave je ostala neizpremenjena, a skupina stavbeni materijal se je podražila za 7 %. Opaža se večje povraševanje po stavbnem materijalu, vsled česar so se cene okrepile. Privrednem pregledu.) sadje in gradivo kolonij, industr. celotni zelenjava blago izdelki indeks 100 100 100 100 100 912 2240 1954 2830 2098 910 2062 1667 2618 2034 994 2062 1685 2618 2101 1005 2092 1709 2523 2040 969 2060 1683 2484 1973 1036 2132 1681 2292 1911 1123 2161 1711 2340 1984 1203 2161 1712 2389 1995 1347 2097 1709 2402 2049 1401 2154 1547 2246 1978 1670 2145 1549 2048 1981 1726 2257 1602 2102 2037 1836 2265 1608 2207 2112 1859 2191 1531 2067 2012 1850 2346 1521 2015 1993 Skupina kolonijalno blago se je le neznatno zvišala, istotako tudi skupina industrijski izdelki. Dinar- se je tekom februarja gibal v Njujorku med 161 do 164. Posli v veletrgovini so bili dosti slabi, oživili so nekoliko še le proti koncu meseca. Izvoz se še ni zadosti prilagodil vrednosti dinarja. Uvoz je omejen na najnujnejše potrebe. Statistični pregled italijanskega gospodarstva. Statistični končni podatki za leto 1924 nam pravijo, primerjani s prejšnjimi leti, da gre kljub notranjim ho-matijam Italija v gospodarskem oziru navzgor. Najboljša priča je pač šte- vilka. Na prvem mestu poglejmo proračun. Leta 1923/24 je izkazal deficit 418 milijonov lir, za leto 1924/25 je govoril o ravnovesju za 1925/26 pa izkazuje prebitek 180 milijonov lir. Temu primerno so šli tudi kurzi državnih papirjev od 75% nominalne vrednosti leta 1921 gor skoraj na pariteto. Ravnotako so se dvignile tudi hranilne vloge, od leta 1920 za šest in pol milijard na dvanajst milijard, pri čemur pa gotovina pri bankah še ni všteta. Poljedelska produkcija je na vseh poljih prekoračila produkcijo predvojnega časa in poglejmo njeno ogledalo: V meterskiih stotih Prorez 1916—1920 1924 Pšenica 44,140.000 46,212.000 Koruza 21,136.000 26,500.000 Krompir 14,003.000 19,395.900 Sladkorna pesa 12,512.000 36,000.000 Vino 61,297.000 70,864.000 Riž 5,016.000 5,914.000 Z roko v roki z omenjenimi dejstvi gre brezposelnost nazaj; leta 1921 je bilo 550.000 ljudi brez dela, leta 1924 samo še 120.000. Drugo znamenje ugodnega gospodarskega razvoja je zboljšanje trgovske bilance. Še leta 1922 je izkazala pasivum skoraj 6 milijard in pol, leta 1923 niti 6.2, leta 1924 pa za prvih 11 mesecev samo 4-355. Natančne številke so (v milijonih lir): 1922 15.764-7 9.302-3 6.462-4 1923 17.2350 11.058-8 6.176-2 1924* 16.889-9 12.534-5 4.355-4 * 11 mesecev. E. Bežek: „Chartered accountanf*. »Chartered acaountant« je angleška institucija, od angleške države privilegirana družba, obstoječa iz članov revizorjev, zvanili »chartered accouniants«. Za naše razmere je to popolnoma nov poklic, sličen sicer našim revizorjem, ki so nastavljeni pri privatnih podjetjih, delniških družbah in zadrugah kot pregledniki računov. Vendar je naloga angleških revizorjev, »accountantov« daleko važnejša, uglednejša, uprav angleško ti- listek. Herbert N. Casson: Dvanajst tipov. Dvanajsti tip: KUPITE SAMO OSNOVNE AKCIJE NAJBOLJŠIH DRUŽB OB NEUGODNEM POTEKU NJIHOVEGA POSLOVANJA! Za one, ki ga razumejo, je ta lip v®e vreden, ko vsi drugi skupaj. Sa-znati je treba, ga prav uporabiti. Leta dolgo sem to delal, imel iz tega siguren dohodek in po’e.g tega sem užival še vsa razburjenja športa. Je to čisto svojevrsten tip, katerega dosedaj še nisem objavil. On je Vefi ko tip. On je sistem. Kdor ima pogum, da ga izvaja, si zaslužil mnogo denarja. Istočasno P® bo koristil iud, javnosti, ker bo Preprečil, da bi šli baisse in hausse Predaleč. Pomen tega tipa je v sledečem: Skoraj vedno je kakšna panoga trgovine v neugodnem položaju: bom-. až in gumi, železo ali olje, volna ali 'ndijskilan. V vsaki teh panog je najmanj ena trgovina, ki je znana kot solidna, napredna in dobro financirana in ki ima velike rezerve. V poštev pride samo tvrdka, ki ima osnovne delnice. Če je kaka trgovska panoga v neugodnem položaju, potem nazadujejo seveda delnice vseh strok te panoge, tudi one najboljših. Osnovne glavnice pa imajo to lastnost, da padejo nižje in se dvignejo višje ko vsaka druga vrsta delnic. Zato je vedno najugodnejši nakup osnovnih delnic. Osnovne delnice v poštev prihajajoče tvrdke bodo torej zelo nizko padle. Če se kupi v takem trenutku osnovne delnice zelo dobro fundira-ne tvrdke, katere posli trenutno zastajajo, potem je sigurno, v kolikor je sploh mogoče govoriti o sigurnosti, da se da v doglednem času na teh osnovnih delnicah zaslužiti prav lep dobiček. Zakaj osnova te špekulacije ni posamezna tvrdka, temveč trgovinska panoga. Izključeno pa je, da bi kaka trgovinska panoga trajno propadala. Kakor hitro se kakšna panoga boljša, morajo akcije podjetja biti med prvimi, ki se dvignejo. Nikakor se ne bojim, da bi preveliko špekulantov uporabilo ta tip. če | bi krotilec levov povedal svojo skriv-| nost, kako se kroti leve, potem še i dolgo ne bi sledil splošen naskok v j puščave, da bi ga vsi oponašali. Znanje samo ne koristi mnogo. Samo v dejanje spremenjeno znanje prinese uspehov. Toda le malo ljudi je mož dejanja. Večinoma so vsi ljudje nedelavnosti. če bi pisal za popularen list, potem bi dejal: »Pustite svoje prihranke v hranilnici, zadovoljite se s par odstotki obresti in bodite zadovoljni!« Jaz pa razvijam ta tip za nekater-nike, za može dejanja — za svoje stalne bralce, svoje prijatelje. Moja namera je omogočiti, da pridejo ti lažje, hitreje in na bolj srečen način do veliko denarja. Ves zmisel mojega življenja v teh letih je, da vzgojim kolikor mogoče veliko pridobivalcev denarja. Dalje: . tudi poštenim ljudem dati sredstva, . da se morejo obraniti lopovov, j Vsled tega smelo zaključujem te svoje tipe z velikim finalom, s popisom lastnega sistema špekulacije. Da bom jasnejši: v enem letu sem zaslužil na devetih različnih vrednostnih papirjih, med njimi so bile j delnice Shell petrolejske družbe in I paroplovne Cunard družbe, od tri do j osem točk. i Pomnite pa, da je bil to moj sistem in ne vaš. če ga uporabite in izgubite, potem pomeni to samo to, da bi bolje storili, če bi si zgradili svoj sistem in pustili mojega v miru. Če sem v borznih vprašanjih vprašan za svet, potem odgovorim navadno: »Oe vam je največ za sigurnost, potem kupite zastavne listine.« »Če hočete špekulirati, potem kupite prioritetne delnice. »Če ljubite šport, potem kupite osnovne delnice.«. Toda ta dvanajsti tip je, kakor boste videli, več ko običajen tip. Kaže vam določeno pametno pot, kako zaslužiti denar in sicer potom naraščanja in padanja tečajev. Borza je ena najkoristnejših in najboljših institucij na svetu. Ona je višek finančne civilizacije. Norci jo sovražijo, slabiči pa se je boje. Oboji z vzrokom. Ne obstoji niti za norce in niti za slabiče. Če bi se verjelo nespametnim pi-sačem, ki napadajo borzo, potem bi ona bila shajališče za volkove in ovce. Goščava s samimi pastmi. Leglo samih komplotov in zarot. če bi se verjelo socialistom in drugim mladim teoretikom, potem je borza prva trdnjava kapitalizma. Ona je tisti črni ljudožerec, ki straši v vseh socialističnih bajkah. »Vsi daleč stran od borze!« Tako doni njih klic, »ker jama razbojnikov je!« IKonec sledi l CTOft «y>cic«r- piena in se z nalogami naših preglednikov ne da primerjati. Sedanji angleški accountant ni samo teoretičen in praktičen strokovnjak v knjigovodstvenih poslih, nego on je po-polen strokovnjak v vseh gospodarskih znanostih, praktik prve vrste. On ne pregleduje samo knjige, nego upeljava nova knjigovodstva, vodi knjigovodstva posameznih- podjetij strokovno, pregleduje tudi računovodstva mest, občin, privatnih in delniških podjetij vsake vrste, proučuje tudi istočasno obratovanje in organizacije podjetij, fungira kot gospodarski svetovalec v najrazličnejših gospodarskih transakcijah pri pridobitnih in javnih gospodarstvih. On je svetovalec in zastopnik kapitalistov, organizator podjetij itd. skratka, on je mož, ki daje angleškemu trgovskemu svetu tisti angleški tip točnosti, solidnosti, hladnega preračunavanja in reelnosti, tip, katerega celi svet občuduje in spoštuje. Nobena bilanca angleške družbe, ki po zakonu javno polaga računa, ni brez podpisa enega ali več accountantov. Delnice družb, katerih bilance ne nosijo podpisov accountantov, niso pripuščene h kotaciji na borzi. Sicer je itak vzako-njeno, da morajo delniške družbe predložiti redno svoje bilance v revizijo accountantov, vendar ima tako revidirana in podpisana bilanca svojevrstno obi-ležje. Institucija accontantov je zelo zaslužna za celokupno angleško narodno gospodarstvo. Dvignila je reelnost celokupne trgovine in privatnega gospodarstva, vzgojila pošteno uradniško osobje in dvignila napredek v vseh panogah podjetij. Velik ugled angleškega in ameriškega trgovca iu njegovo konkurenčno zmožnost pripisujejo udejstvovanju te institucije. S pomočjo angleškega trgovca se druži pojem reelnosti. Potom te institucije se je moderniziralo obratovanje podjetij, pospeševalo moderno knjigovodstvo, ker se vsestransko izvežban accountant zanima za vse specijelne novosti v vseh obratih, katere vidi in proučuje, in na podlagi lastnih izkušenj uvaja najboljše načine vodenja obratov in knjigovodstva v ostala manj urejena podjetja. Accountantje prevzemajo upravljanje in izvedenje zapuščin, katere pripadajo dostikrat v upravljanje ljudem, ki nimajo smisla za upravljanje zapuščin trgovskega ali industrijskega značaja. Pri upravljanju tujega premoženja revizijsko poročilo accountanta izdatno olajša stališče upravitelja in ga razbremenjuje v mnogih ozirih odgovornosti, lastnika tako od tujih ljudi upravljanega premoženja pa revizijsko poročilo pomiri. Pri osnavljanju in obnavljanju podjetij, pri izpreminjevauju podjetij v drugo obliko, pri preorganizaciji družb, izdajali delnic in sličnih transakcijah se izkazuje delovanje accountantov v veliko korist vseh interesentov. Ravnotako imajo mnogo koristi delničarji, zadružniki ali v podjetjih ne delujoči družabniki, komauditi, od zanesljive kontrole od strani neodvisnih strokovnjakov. Manjšine delničarjev iščejo v njih obrambo svojih interesov. Accountant je odločujoči sodnik v trgovskih zadevah in pri defravdacijah merodajen strokovnjak. Kot konkurzni upravitelji, likvidatorji, nameščenci in jx>oblaščenci trgovskih in industrijskih podjetij delujejo z vsemi uspehi. V trgovskih sporih odločujejo ali imajo vsaj velik vpliv pri sodnih odločitvah. Zavzemajo stališča pri okrnje-vanju dobrih običajev, navad in načel, so pomožni organi državnega pravilnika, notarja, sodišča in vlade. Na kratico, accountanje so možje, ki po obširnosti in važnosti njihovega delovanja so in morajo biti strokovnjaki prve vrste, trdni značaji, neupogljivi in energični, nedostopni vsakim uplivom. Mnogo zakonskih določb je bilo izdanih, ki se nanašajo na stališče in naloge accountantov. Zanimiv je Compa-uies Act od 8. avgusta 1. 1900, katerega paragrafi 21. do 23. govore o regulaciji revizije knjig pri delniških družbah. Radi zanimivosti jih prinašam v prevodu. j} 21., 1. VBaka družba izbere v vsaki svoji redni generalni skupščini enega ali več revizorjev, ki uradujejo do naslednje skupščine. 2. Ako se pri občnem ne določijo stal- ni revizorji, tedaj more Board of Trade na predlog kateregakoli člana družbe določiti družbi enega stalnega revizorja. (Konec sledi.) >BUDDHA< C *T/"■ s m LBUDDH&- TRADE MARK I " , ~'J S>>U«'ibWA«i'alWi m špediter kot carinski posrednik. - K carinskem zakonu z dne 23. januarja 1399 izdal se je vsled člena 273 pravilnik o carinskih posredovanjih z dne 21. julija 1921, razglašen v •Službenih Novinah« z dne 3. avgusta 1921, št. 170. in v Uradnem listu« z dne 31. avgusta 1921, št. 270. Člen 1. pravilnika našteva pogoje, pod katerimi sme biti kdo postavljen za carinskega posrednika, ki ima potem pravico izvrševati carinsko posredniške posle pri carinarnicah za druge esebe. Ni treba, da carinski posrednik opravlja te posle osebno, člen 5. mu daje namreč pravico, da ima v to svrho pomočnike, ki jih mora prijaviti carinskemu oblastvu, ki pa vzlic temu nimajo pravice podpisavali deklaracije. Za njih poslovanje je odgovoren carinski posrednik. Glasom čl. 2. pravilnika postavlja carinske posrednike minister za finance, odnosno generalna direkcija carin ter se vsaka postavitev razglasi v »Službenih Novinah' . Carinski posredniki so glede svojega službenega poslovanja pod kontrolo carinarnic in ministra za finance odnosno generalne direkcije carin. Isti člen pravilnika daje pravico do carinskega posredništva tudi trgovskim firmam in drugim pravnim osebam, ki se bavijo z odpremnimi špediterskimi posli in je njih firma protokolirana pri sodišču, toda imeti morajo v svojem obratu nameščeno vsaj eno osebo-s pogoji, ki jih določa čl. 1. pravilnika. Odgovorna je za svoje nameščence seveda tvrdka sama nasproti carinskemu oblastvu že na podlagi pravilnika, nasproti svojim komitentom pa na podlagi pooblastilnega razmerja in predpisov trgovskega zakona osobito onih, zadevajočih špedicijska opravila. Enu glavnih odgovornosti nasproti svojemu komitentu nastaja za carinske posrednike pri deklaraciji sami. Odgovoren je namreč za pravilno deklaracijo pri carinarnici in nepravilna deklaracija mu naprti zelo občutne globe. Umljivo je, da pri tej odgovornosti, na drugi strani pa pri mnogokrat nejasnih carinskih predpisih in tudi carinski tarifi posrednik včasih deklarira več oziroma po strožji tarifi, kakor je treba, da se obvaruje notorično prav znatnih glob. Iz takih deklaracij, vsled katerih trpi potem stranka, včasih pač samo domnevano škodo, nastopajo spori, o katerih ima odločevati trgovsko sodišče. Tako je tožnica — modistka prejela meseca marca z Dunaja dve partije ženskih slamnikov. Od takega blaga je plačati uvozno carino, seveda nižjo od neopremljenih in višjo od opremljenih slamnikov. Pošiljke je rešila tožena špedicijska tvrdka, predloživša carinsko deklaracijo, v kateri je deklarirala za opremljene in potem na pootagi te deklaracije od carina me določeno carino plačala. Plačani znesek ji je tožnica takoj povrnila. Tožnica navaja v pravdi, da je domu kartone odprla in takoj videla, da tu ne gre za opremljene slamnike, marveč za gole forme brez vsake opreme, da je torej plačala previsoko carino. Nesla je tri izmed poslanih form na glavno carinarnico, kjer sta dva uradnika pritrdila, da so to ne-opromjeni klobuki. O tem je obvestila toženo tvrdko, ta je pa trdila, da je take klobuke cariniti kot opremljene. Končno je to-ženka rekla, da naj ji pošlje trt izmed dotičnih form, da jih pošlje na direkcijo carin v Beograd, da bodo tam ugotovili, kaj je pravilno. Tožnica je res izročila toženki zahtevane tri iorme in ta se je zavezala, da jih ji bo plačala, če jih v 14 dneh ne vme. Čez nekaj tednov je tožnica zvedela od toženkinih uradnikov, da je zadeva že rešena njej v korist, da je toženka napačno zacarinila in da ji bo povrnila razliko. Toda toženka potem ni ji tudi ni hotela plačati izročenih treh slamnikov. Vsled tega je vložila tožnica tožbo na plačilno razliko vsled preveč plačane carine v znesku 1390 oinarjev in za tri slamnike 1350 Din, skupaj 2740 Din s 6% obrestmi od 21. marca 1923. Toženka je ugovarjala, da je nje uradnik najprvo deklariral slamnike kot neopremljene, da ga je pa carin-Bki revizor opozoril, da je tako blago vsled neke nove inštrukcije generalne direkcije carin ocariniti kot »opremljeno« blago in da bo plačal petkratno kazen, če deklaracije do revizije ne popravi. Seveda je moral potem toženkin uradnik deklarirati slamnike kot opremljene. Tožnica je pozneje res izročila toženki tri slamnike (forme), te je pa toženka, ko so prišli iz Beograda nazaj, poslala tožnici, ki jih pa ni hotela sprejeti, odkar so ji še vedno na razpolago. Trgovsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo in obsodilo tožnico v povračilo stroškov tožene tvrdke v znesku 1036 Din. V razlogih pa izvajajo, da tožena tvrdka kot carinski posrednik odgovarja tožnici za škodo v smislu čl. 232.379. trg. zakona, ako ne postopa s skrbnostjo rednega tigovca. Toženka trdi, da te dolžnosti ni zanemarila, ker je slamnike zacarinila tako, kakor je 'zahtevala carinarnica po svojih organih. Carinski revizor je kot priča potrdil, da so ga toženkini nameščenci še vprašali, če naj slamnike deklarirajo kot opremljene ali neopremljene in jih je on opozoril, da smatra carinarnica take slamnike za opremljene. Malo časa prej je namreč generalna direkcija carin v nekem drugem enakem slučaju tako odločila. Zaslišal se je tudi zvedenec, ki je oddal mnenje, da sicer on smatra take slamnike za neopremljene v smislu t. p. 368, vendar se pa smatrajo tudi slamniki' vsled konkretnih odločb tarifnega biroa v Beogradu v obče za opremljene, ter so se marca 1923, vedno tako deklarirali in je se danes praksa ista. Po ugotovitvi vsega tega ne more biti govora o tem, da tožena tvrdka ni ravnala tako, kakor se more zahtevati od rednega trgovca. Če bi postopala drugače, zapadla bi stranka carinski kazni. Zvedenec pravi sicer tudi, da mora carinski posrednik v dvomljivih slučajih ščititi interese strank s tem, da izposluje odločbo tarifnega biroa, pra- vi pa obenem, da je to le tedaj njegova dolžnost, če upa na ugodno rešitev. Toda tega pogoja v predležečem slučaju ni bilo, kar sledi že iz dejstva, da se praksa ni spremenila kljub temu, da so se take odločbe izzvale v drugih slučajih, nasprotno sledi iz navedbe carinskega revizorja in zveden-čevega mnenja, da se ravno z ozirom na take konkretne dolečbe pri carinarnici razlaga pojasnilo v oticijel-nem komentarju k tar. post. 363. zelo strogo. Na možnost, da postane tarifni biro nekega lepega dne drugega mnenja, kakor to omenja zvedenec, se pač carinskemu posredniku pri svojem poslovanju ni treba ozirati. Specijel-nega naloga za to pa tožnica ni dala. Tožbeni zahtevek, zadevajoč povrnitev diference na carini, je bilo vsled tega zavrniti. Pa tudi za izročene tri slamnike se tožnici ni ničesar priznalo, ker se je prvotno dogovorilo, da plača slamnike tvrdka le, če bi jih tožnica po vrnitvi ne mogla prodati. Po pričah pa je dokazano, da je tožnica slamnike pozneje že nazaj vzela, pa jih potem po teženkinem deklarantu na lastno pe6t poslala v Beograd. Tožnica se torej sama ni držala prvotnega dogovora in iz njega tudi ne more izvajali nobenih pravic. Trgovina. Noš izvoz v Češkoslovaško v januarju 1924 je dosegel vrednost 45,954.246 čK, to je 3.27% celokupnega uvoza v Češkoslovaško, kateri predstavlja vrednost v iznosu 1.406,703.738 čK. Najvažnejši predmeti tega našega uvoza v češkoslovaško so bili žito, moka v vrednosti 33,533.085 čK (20,69/.440 kg), govedo 2,659.682 čK, mesni izdelki 1,750.771 čK, mast 1,007.153 čK, odpadki 2,074.751 ČK. Težina tega uvoza znaša 25,316.733 kg in 1745 komadov. Bolgarska zunanja trgovina v 1. 1924. V teku lanskega leta je znašal uvoz v Bolgarijo 5557 milijonov levov, izvoz pa 4902 levov, tako, da je znašala pasivnost bolgarske zunanje trgovine Jani 655 milijonov levov napram 1583 milijonom levov v letu 1923. Iz teh podatkov je razvidno znatno izboljšanje bilance bolgarske, zunanje trgovine. Za udeležnike sejmov v Nemčiji. Naš konzulat v Berlinu je sporočil ministrstvu financ, da na podlagi objave državnega komisarja za dajanje dovoljenj za izvoz in uvoz z 20. januarjem t. 1. ni treba dovoljenja za uvoz in izvoz, niti ne podležijo plačanju carine predmeti, ki so naslovljeni na sledeče razstave: od 15. do 17. marca 1925 v Breslavi, od 20. do 25. marca 1925 v Ktllu od 22. do 31. marca 1925 v Koluu iu od 17. do 22. aprila 1925 v Frankfurtu n. M. Pošiljke morajo pa biti opremljene z dokazilnimi pismi, da so določene za navedene razstave in da se operacije zavijanja in odvijanja morajo vršiti pri carinarnicah navedenih mest. Za blago iu ostale predmete, ki se ne izvozijo v času dveh mesecv po za-ključitvi sejma, se bo moralo plačati predpisane carinske pristojbine. Izvoz blaga in ves promet se ima vršiti pod carinsko kontrolo. Italija bo imela 240 borznih mešetar- jov. Italijanski finančni minister je sporazumno z ministrom državnega gospodarstva z ukazom določil število borznih agentov na 240, ki se razdelijo tako-le: Milan 60, Genua 45, Turin 39, Rim 39, Trst 30, Na polj 15, Firenze 5, Bologna 4 in Palermo 3. Vsak agent ima lahko dva zastopnika. Agenti na borzah v Milanu in Genovi bodo morali položiti kavcijo enega milijona lir, v Rimu, Turinu in Trstu 800.000. na drugih borzah 500.000 lir. Fond za pobijanje tiliotapstva. Generalna direkcija carin objavlja, da je fond za pobijanje tihotapstva dosegel vsoto 1,472.023 Din, ki so plodonosno naloženi pri državni hipotekarni banki. Premog na srednjeevropskih triiščih. Srednjeevropska, predvsem avstrijska, tržišča dobivajo od raznih strank ponudbe na dobavo premoga, največ iz Češkoslovaške in iz Nemčije. Ponudbe so skoraj desetkrat večje nego potrebščine. Zaradi tega izkušajo posamezni producenti cene kolikor mogoče znižati. Edino v Francijo se premog prodaja še po ugodnih cenah. Francoski premogokopl iščejo rudarje pa vseh državah, da dvignejo produkcijo. Poraba premoga za kurjavo v privatnih hišah je letos zaradi mile zime jako padla, deloma so pa povzročili manjšo porabo premoga novi sistemi peči, v katerih se veliko manj pokuri. Tudi v industriji se porablja vedno manj premoga, ker se uveljavljajo novi sistemi, ki prihranijo izdatne množine. Poleg tega izpodriva premog vedno bolj surovo olje, plin in električna sila. Vse te okolnosti vplivajo na to, da je položaj na tržiščih za premog neugoden. Kumunija bo uvažala pšenico iz Kanade. Rum unija, ki normalno pridela ogromne množine pšenice, trpi letos veliko vsled pomanjkanja žita. Rumunski mlini so vlado naprosili, da jim dovoli uvažati kanadsko pšenico. Istotako je' prosilo vlado mesto Galac, da sme za aprovizacijske namene po bolgarskem in poljskem vzgledu uvoziti amerikansko pšenico. V Galacu in v drugih mestih je nastalo tako pomanjkanje moke, da dva dni v tednu ne pečejo pšeničnega kruha in se zadovoljujejo s koruznim kruhom. Ako ne dospe amerikanska pšenica kaj kmalu, bodo nastopile še večje težave. Prepovedan uvoz naše živine v fivko. Švica je izza dne 23. februarja 1925 prepovedala uvoz žive živine za klanje iz Jugoslavije, Bulgarske in Rumunije, šeš da se je v večjih slučajih ugotovila živinska kužna bolezen. Industrija. Produkcija soli v naši državi. Iz mi-zerije soli, ki vlada zlasti pri nas v Sloveniji, bi se moglo mogoče sklepati, da ne poseduje naša država zadostno bogatih ležišč kamene soli in morskih solarn. V resnici temu ni tako, ampak je nasprotno naša država zelo bogata na soli in pri izkoriščanju rudnikov kamene soli z modernimi tehničnimi pripomočki bi se dalo pokriti potrebe cele države. Tudi so mizeriji glede soli krive prometne razmere. Toda upanje je, da se bo to v doglednem času popravilo, beta 1921 se je pridobilo v naši državi 34.922 ton 944 kg soli, kar pa ni niti tedaj zadostovalo za potrebe našega prebivalstva in naše industrije. Te potrebe so seveda tekom časa močno narastle. beta 1921 je uvozila naša država 38.952 ton 973 kg soli v skupni vrednosti 30,643.625 Din. 2e iz teh številk je razvidno, kako velikanskega pomena je za našo državo in za naše gospodarstvo, da se naša industrija soli čimprej in v čim večji meri izpopolni. Vsota 30 milijonov dinarjev, ki smo jo morali plačati inozemstvu za uvoženo sol, bi se mogla '• veliko koristjo porabiti za izboljšanje naše produkcije. Napredovanje produkcije soli je razvidno iz sledečih podatkov: V Kreki se je leta 1919 produciralo 30,405.139 kg sbli, leta 1920 je produkcija padla na 20,024.510 kg soli in leta 1921 je znašala 24,249.000 kg soli. v Simin Hanu je bilo produciranih leta 1919 celokupno 121.023 kg soli, leta 1920 je produkcija narastla na 3,687.608 kg in leta 1921 je dosegla že 4,416.608 kg. Na otoku Pagu je znašala produkcija .soli v letih 1919, 1920 in 1921 celokupno 3,091.000 kg kg odnosno 3,107.530 kg odnosno 5,186.799 kg morske soli. V Stanu na polotoku Plješen je znašala produkcija morske soli v letu 1919 510.235 kg, v letu 1920 je narastla na 1,203.370 kg ih v letu 1920 je že dosegla 1,607.370 kg. Pri racionelni produkciji bi se moglo z modernimi tehničnimi sredstvi produkcijo soli pri nas tako povečati, da bi ne le krila domače potrebe, ampak bi imeli celo dovolj večje količine soli na razpolago za izvoz. Upati je, da bo država tudi tej panogi posvetila svojo pažnjo j in da bomo s povečanjem produkcije ne . le ugodili neprestanim pritožbam radi j pomanjkanja soli, ampak tudi povečali ■ naš izvoz za predmet, ki ga moramo se- j daj žal v toliki količini uvažati. Novi rudniki v Jugoslaviji. Pri Uro-ševacu na železniški progi Skoplje— Kosovska Mitroviča, 7 km od železnice i so se pred kratkim odkrila ogromna ležišča mangana, železa in magnezita. Ma- ’ gnezita se je dosedaj odkrilo 13 plasti, ««* ®bri v širini 13 m, 1 v širini m in j v širjuj m Množino odkri- ; ega magnezita se ceni na 10 milj., man- i Rana na 5 milj. in železa na 20 milj. Din. ! 'a 'okoriščanje teh rud se osnavlja se- i posebna delniška družba. Denarstvo. Ljubljanska kreditna banka v Ljub- i l^ni. Dne 11. t. m. se je vršila bilančna saja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, na kateri je bila odobrena po ravnateljstvu predložena bilanca zavoda za 1. 1924. Bilanca izkazuje v vseli panogah poslovanja na-pram oni za 1. 1923 znaten napredek kljub hudi denarni krizi, v kateri se je nahajalo tudi tekom minulega leta celokupno gospodarstvo v naši državi. Zlasti so znatno narastle vloge na knjižice in vezane vloge na tekočih računih, ki zna-Saio preko 153 milijonov dinarjev naši*111 ^ milijonov dinarjev v 1. 1923. upni promet banke v minulem letu jh presegal znesek 29 milijard dinarjev, * "ghjniški promet pa znesek 12 milijard 'narjev. Izkazani čisti dobiček za poslovno leto 1924 znaša Din 8,690.369.74 ^»Pram Din 8,210.756.14 v letu 1923. . ‘ . enilo 8e je, predlagati občnemu zboru. 1 se bo vršil 4. aprila ob 15. uri pozidne v palači Ljubljanske kreditne lo^e v Ljubljani, kot lani, izplačilo ~% dividende v znesku Din 18.— na linico. ^an^a v Češkoslovaški. Drugi Pa k° predložena Češkoslovaškemu rlanientu novela za zakon o notni nalni vrednosti po 100 dolarjev vsaka. Tretjino delnic, 40 tisoč delnic, bo prevzela država. Emisijo ostalih dveh tretjin, t. j. 80.000 akcij, bodo prevzele hranilnice, zavarovalni zavodi, deželni finančni inštituti in javnopravne osebe. Guvernerja in viceguvernerja banke bo imenovala vlada. Tretjino novih članov nadzornega odbora bo imenovala vlada, drugi dve tretjini bodo izbrali delničarji. Zakon o notni banki mora takoj, ko ga odobri narodna skupščina in sankcionira predsednik republike, stopiti v veljavo. Z ustanovitvijo notne banke se nikakor ne namerava izvesti kake spremembe češkoslovaške valute. Baš zato se izvede noveliranje zakona, ker je ta zakon predvideval zlato valuto kot bazo notne banke, medtem ko določa novela osnovno stabilizacijo češkoslovaške krone v gotovem razmerju napram ameriškemu dolarju. Dviganje lire. Lira je na newyor-škem trgu dosegla 3. t. m. najnižjo ko-tacijo in se od tega dne zopet dviga, kar je razvidno iz naslednjih številk: dne 4. marca (sreda) otvoritev 40.1 (paritete 24.94), sklep 4.0175 (par. 24.29); 5. marca (četrtek) otvoritev 4.055 (par. 24.66), sklep 4.0475 (par. 24.706); 6. marca (petek) otvoritev 4.08 (par. 24.51), sklep 4.0875 (par. 24.46). Rotacija na italijanskih trgih na New York: 4. marca 24.89, 5. marca 24.70. Povprečna kotacija: 5. marca 24.681, 6. marca 24.525. Šilingi v Avstriji. V Avstriji je sedaj že skoro splošno uvedeno računanje v šilingih, dasi so še vedno v prometu kronske novčanice. Le neznatna množina grošev (= ioo K) je že v prometu. Dunajski novčni urad namerava izdati šilinge (u 10.000 K) in polšilinge (h 5000 kron) šele tekom meseca junija t. 1. Obrestovanje v Avstriji. Obresti inozemskih denarnih virov znašajo 6>* do 7%, obrestna mera pri narodni banki naloženih deviz približno 3 Vi %, bančna provizija 1 do 1 Yi%o, tako da znašajo celokupne obresti 10 do 11%. Domači kredit je izdatno dražji: 1% do 2% preko bančnih aktivnih obresti, kar znaša sedaj približno 15%, provizija za' eno četrtletje 1%, poleg raznih postranskih pristojbin, tako da plačujejo tudi najboljše tvrdke 19 do ‘20% obresti, dočim plačujejo manjše tvrdke celo ‘23 do 24% obresti. Obtok bankovcev Narodne banke. Narodna banka je imela po stanju z dne 28. februarja t. 1. za 5759.8 milj. Din bankovcev v obtoku. Od 22. februarja t. 1. dalje se je obtok zvišal za 30.8 milj. dinarjev. Zvišanje eskomptne mere v Italiji. Spričo zvišanja eskomptne mere v Ameriki in Angliji je finančni minister odredil zvišanje eskomptne mere od 5.50 na 6% in obrestno mero za predujeme pri emisijskih bankah od 5.50 na 6.50% od 9. t. m. dalje. Davki in takse. Iz predloga zakona o neposrednih davkih. V št. 27. našega lista se nam je v podlistku, ki smo ga priobčevali pod tem naslovom, vrinila tiskovna pomota glede višine dohodnine pri dohodkih do 5000 Din. Dohodnina do dohodkov 5000 dinarjev naj znaša po načrtu 3% in ne 30%, kar je razvidno tudi iz nadaljnjega teksta, ker doseže davek pri dohodkih 15.000 le tri in pol odstotka. Promet. Jugoslovansko - poljsko - rumunska železniška konferenca v Varšavi. Poljska vlada je povabila Jugoslavijo in Ru-munijo na železniško konferenco, ki se bo vršila v Varšavi 20. marca, da se uredi tranzitni blagovni promet preko Poljske in Jugoslavije v Rumunijo. Konference se smejo udeležiti le železničar-! ski funkcionarji. Reklamacija za povrnitev presežka železniške voznine. Javno skladišče in prevozna družba d. d. v Celju opozarja trgovce in industrijalce, da prevzema reklamacije na tovornih listih za povrnitev za previsoko zaračunane voznine. Pooblastilo za vsako pošiljko mora biti kolkovano s kolkom za Din 10.—. Plačila po izvršeni reklamaciji po dogovoru. r VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG /AIL01 ZLATOROG b*hki, Delniška glavnica češkoslovaške ** banke, ki se bo imenovala »Ceško-12 Va.^a Narodna banka«, bo znašala rajonov dolarjev. Osnovna glavnica ■ bo delila na 120.000 delnic v nomi- Razno. Naša plačilna bilanca. V mesečnem poročilu hrvatske eskomptne banke je v gospodarskem poročilu sestavljena naša plačilna bilanca na podlagi uspehov 1. 1924. Bilanca izkazuje na aktivni strani sledeče postavke: 1. blagovni izvoz 9539 milj. Din; 2. denar, ki ga pošljejo ali prinesejo s seboj izselniki 1200 milj. dinarjev; 3.reparacijska plačila Nemčije, Ogrske in Bolgarske 600 milj. Din: 4. plačila tujcev v naši državi 200 milj. dinarjev; 5. obresti in dobički Jugoslovanov iz kupčij v inozemstvu 20 milj. Din; 6. prevoznine tuzemskih ladij za blagovni promet 20 milj. Din; 7. razna plačila iz inozemstva (dedščine, legati, pokojnine itd.) 20 milj. Din; skupaj 11.639 milj. dinarjev. Pasiva so ocenjena nastopno: 1.. blagovni uvoz 9000 milj. Din; 2. potrošek naših državljanov v inozemstvu 128 milj. Din; 3. plačila naših državljanov (dijakov, turistov, trgovcev, bolnikov) v inozemstvu 400 milj. Din; 4. plačila inozemstvu na račun državnih dolgov 600 milj. Din; 5. obresti in dobiček inozemcev iz jugoslovanskih vrednostnih papirjev in iz poslov v tuzem-stvu 800 milj. Din; 6. izdatki za prevoznino na inozemskih ladjah pri blagovnem uvozu 150 milj. Din; 7. razna plačila (inozemskih kreditov, dedščin, pen-zij itd.) 200 milj. Din; skupaj 11.278 milj. dinarjev. Naša plačilna bilanca za leto 1924 je po tej oceni aktivna za 361 milj. dinarjev. Aktivnost plačilne bilance po- vzroča v prvi vrsti aktivnost trgovske bilance. Odločilnega pomena za aktivnost lanske trgovske bilance je bila ugodna letina koruze. Predlog o koncentraciji trgovske in obrtniške izobrazbe. Trgovske in obtni-ške šole so spadale doslej pod tri ministrstva. Srednja tehnična šola v Sarajevu je bila pod upravo ministrstva javnih del, vse obrtno trgovske šole na Hrvat-skem in v Sloveniji so bile pod upravo prosvetnega ministrstva, šole v ostalih pokrajinah pa pod upravo ministrstva trgovine in industrije. To različno vod-etvo šol, ki imajo isti cilj, naj pride s prihodnjim šolskim letom pod eno upravo. Zato je ministrstvo trgovine in industrije zahtevalo, naj vlada sprejme v finančni zakon o dvanajstinah odredbo, ki daje ministrstvu pravico organizirati iz različnih odsekov novi oddelek za strokovno izobrazbo. Ta oddelek bi imel dva odseka, enega za trgovske, drugega za industrijske in obrtne šole. Ministrstvo trgovine in industrije bi prevzelo vse personalne zadeve in načrte za strokovno izobrazbo v teh koncentriranih šolah. Poziv vsem delniškim družbam s sedežem v ljubljanski in mariborski oblasti. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani v likvidaciji, razglaša: Delniške družbe s sedežem v ljubljanski in mariborski oblasti se pozivljejo, naj predlože nadzorstvenemu oblastvu (odd. ministrstva trgovine in industrije) v 14 dneh, ko se je po stalutarnem določilu vršil redni občni zbor za minulo poslovno leto, računski zaključek (bilanco in račun zgube in dobička) ter po družbenem vodstvu overovljeni prepis zapisnika o občnem zboru, ki ie odobril letne račune.. Računski zaključek morajo objaviti družbe z delniško glavnico večjo od 1 milijona dinarjev v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti in tudi v Službenih Novinah v Beogradu; v dotični objavi je treba navesti višino in izplačilo dividende. Naš izvoz. V zadnjih štirih letih je naša kraljevina izvozila največ blaga v Italijo, Avstrijo, Češkoslovaško, Ogrsko in Grško. Od celotnega izvoza se je izvozilo v Italijo v letu 1921 23.43%, v L 1922 28.05%, v 1. 1923 28.66% in v 1. 1924 28.91%, v Avstrijo v 1. 1921 35.88%, v 1. 1922 22.97%, v 1. 1923 28.93%, in v 1. 1924 24.46%; na Češkoslovaško v 1. 1921 4.10%, v 1. 1922 8.11%, v 1. 1923 7.82% in v 1. 1924 9.89%; na Ogrsko v 1. 1921 1.21%, v 1. 1922 5.24%, v 1. 1923 7.79% in v 1. 1924 7.93%; na Grško v 1. 1921 5.19%, v 1. 1922 4.67%, v 1. 1923 5.74% in v 1. 1924 7.09%. Svarilo pred izseljevanjem v Južno Ameriko. Generalni konzulat SHS v Buenos Airesu je poslal izseljeniškemu komisarijatu kraljevine SHS v Zagrebu obširno izvest je o položaju v raznih državah Južne Amerike, kamor se naši ljudje zopet v večji meri izseljujejo. Generalni konzulat svari pred izseljevanjem v te kraje, ker so radi revolucije v Braziliji, ki še vedno traja in ki bo še skozi cele mesece povzročala abnormalno stanje v vseh državah Južne Amerike, postale razmere skrajno težavne in je velik del našilyojakov tam brez dela. Svari se zlasti pred izseljevanjem v Brazilijo, Argentinijo in Uruguay. Češko pivo v Avstriji. V sled znižanja uvozne carine za češko pivo v Avstriji ob sočasnem znižanju prevoznine po čeških železnicah, je uvoz plzenjskega piva v Avstrijo jako narastel. Dočim se je preje uvozilo na Dunaj pri carini 30 zlatih kron za 100 kg povprečno po 2 vagona češkega piva, se uvozi po znižanju carine na 12 zlatih kron povprečno po 4 vagone na dan. Vsled tega se je tudi cena za plzenjsko pivo izdatno znižala in sicer od 13.000 do 7500 K. Predvojna in sedanja zlata avstrijska krona. V zadnjem času se je ponovno povdarjalo, da obstoji med predvojno zlato krono in sedanjo avstrijsko zlato krono precejšnja razlika. Ta trditev je popolnoma pravilna, kajti zlata krona /nači samo razmerje vrednotne edinice napram zlatu. Ker je cena za zlato napram predvojni dobi padla, se je s tem znižala tudi kupna moč zlate krone. Isto velja tudi za države s takozvano zdravo valuto (na primer: Švico, Anglijo in Ameriko), dasi je valuta na polni ali vsaj približno polni zlati pariteti. Tudi v teh deželah so se cene napram predvojni dobi izdatno izpremenile. Ako ra-čunimo predvojne cene z eno enoto, znašajo blagovne cene po indeksu v Ameriki 1.49, na Angleškem 1.70 in v Švici 1.69. Tudi v teh državah z zdravo valuto je torej preživljanje sedaj veliko dražje nego je bilo v predvojni dobi. Kupna cena zlata je torej padla v vseh državah sveta. Tudi Avstrijec ne more kupiti za zlato krono istega, kar je kupil I. 1914. Dočim znaša zlata pariteta krone 14.400 kron, je dosegel indeks za preživljanje v februarju t. 1. že 17.116 točk, dasi ta številka ni zanesljiva, kajti indeksna številka za veletrgovino je dosegla ob istem času 21.081 točk. Sedanje cene so torej povprečno za 20.000 krat večje nego v predvojni dobi, kar znači, da se za sedanji šiling kupi polovico manj nego se je kupilo za eno predvojno krono. Sprejem Nemčije v Društvo narodov. Kakor poročajo inozemski listi, se je v zadnjem zasedanju sveta Društva narodov doseglo popolno soglasje za sprejem Nemčije v Društvo narodov. Naša udeležba na velesejmu v Milanu. Ministrstvo trgovine in industrije je pod-vzelo potrebne mere glede udeležbe na velesejmu v Milanu v mesecu aprilu, da bo tam poleg večjega števila privatnih oseb zastopana tudi oficielno naša država. Dunajski spomladanski sejem. V nedeljo se je otvorll dunajski spomladanski Stran 4. nn» t im —r* »iwwwat; velesejem za leto 1925 l običnimi otvoritvenimi svečanostmi. Razlika obstoji letos v tem, da se je velesejem podaljšal za en dan, da se na ta način pridobi dva praznika za obisk, t. j. nedeljo 8. in nedeljo 15. t. m. V kolektivnih razstavah velesejma imamo to pot: mednarodno knjigotržtvo, jestvine, motorna prometna sredstva, termotehnika, zemljedelski izdelki z poskušnjo vina, mlekarstvo. V sejmski palači so: knjižni in tiskarski obrt, galanterijsko blago, stekleno, porcelansko, luksuzno blago, zlati in srebrni nakiti, glasovirji in drugi glasbeni inštrumenti, umetnostni obrti, kožarsko blago in potniški predmeti, papir, pisalno potrebščine, pisarniške potrebščine, predmeti za fotografiranje, kino in fina mehanika, predmeti za kadilce, solnčni-ki in dežniki, milo, sveče, parfemi, glavniki, toaletni predmeti, lekarniški preparati, igrače, športni predmeti, ure, optični luksuzni predmeti, embalaža, reklama. V novem dvoru so sledeče skupine: obutev, čevljarski stroji, čevljarske potrebščine, perilo za gospode in gospe, konfekcija za gospode in gospe, tekstilno blago, umetnostni obrt in kožuhovine. V Rotundi so zastopane sledeče skupine: stavbarstvo, razsvetljava, peči, kemični produkti, elektrotehnika, radio, železno in metalno blago, vozila in njih sestavni deli vsake vrste, hišne in kuhinjske potrebščine, lesna industrija, košarstvo, poaljedelski stroji, življen-ske potrebščine, luksuzno pohištvo, stro-jarstvo, sanitetno pohištvo. Državna borza dela v Mariboru. Od 1. marca do 7. marca je bilo pri tej borzi dela prijavljenih 122 prostih mest, 253 oseb je iskalo služba v 57 slučajih je posredovala borza uspešno in 14 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 7. marca pa je bilo 1121 prostih mest prijavljenih, 2154 oseb je iskalo službe, v 573 slučajih je posredovala borza z dobrim uspehom in 37 oseb je odpotovalo. Neophodno potrebna pomoč za re-klamu. Veoma poduzetan oglasni zavod »Publicitas« d. d. u Zagrebu izdao je opširan katalog o svim jugoslavenskim novinama. Samo stručnjak može pro-suditi koliko truda je to zadalo. Navedeni su naravno samo oni dnevnici, listovi te časopisi, koji preuzimaju oglase, nu može se ali mirne duše tvrditi, da se nije zaboravilo ni na jedan i malo važ-uiji list. Bez obzira na političku pripadnost, na političku smjer, bez obzira na jezik i na struku navedeni su svi listovi. Taj katalog stoji svakome besplatno na raspolaganje. Ljubljanska borza. 11. marca 1925. Blago: Trami, merkant. tesani, lepo, suho blago, od 11/13—24/29, fco Postojna 3 vag., den. 390, bi. 390, zaklj. 390; smre- kovi in jelovi plohi, 40,' 50 in 60 mm, fco Postojna den. 362; bordonali, 6—9 m, j 9—12 m, 35/35 < 40/40, fco meja den. j 455; bukovo oglje, la, vilauo, fco meja j den. 118; pšenica sremska, par. Ljub- j ljana bi. 490; pšenica medjimurska, par. j Ljubljana bi. 475; odpadek pšenice, par. j Ljubljana bi. 325; otrobi pšenični, drob., j pol pap. pol jutaste vreče, fco Ljubljana j bi. 205; koruza nova, prompt., fco sreni- ; ska postaja bi. 182.50; koruza nova, ap- : ril, maj, junij, fco Postojna tranz. bi. j 260; oves makedonski, fco Ljubljana bi. I 340; ajda siva, fco štajerska postaja bi. j 310; ajda siva, fco medjimurska postaja ‘ bi. 325; ajda siva graščinska, fco medji- i murska postaja bi. 337.50; laneno seme, zimsko, fco Ljubljana den. 700; bučne peške, nerešetane, fco hrvatska postaja bi. 450; bučne peške, rešetane, fco hrv. post. bi. 500; fižol ribn., čišč., fco Ljubljana den. 320; fižol koks, čiščen, fco Ljubljana den. 340; modra galica, 98/99, fco Postojna tranz. bi. 646. Vrednote: 7% invest. pos. iz leta 1921 den. 65, bi. 68; 4% Kranj. dež. pos. iz 1. 1888 bi. 22.50; 4'A% Kranj. dež. melioracijsko pos. iz 1. 1911 bi. 22.50; 4'A% Kranj. dež. pos. iz 1. 1917 bi. 22.50; Loterijska 2 'A% drž. renta za vojno škodo bi. 158; Celjska posojilnica d. d. den. 210, bi. 214; Ljublj. kred. banka den. 235; Merkantilna banka den. 104; Prva hrv. štedionica den. 940, bi. 948; Kred. zav. za trg. in ind. den. 192, bi. 200; Str. tov. in liv. bi. 135; Združ. pap. Vevče den. 100, bi. 112; »Nihag« d. d. den. 39-, Stavbna družba den. 275, bi. 285. Tržna poročila. Mariborsko sejemsko poročilo. Na i svinjski sejem dne 6. marca 1925 se je prignalo 260 svinj, 1 ovco in 2 kozi; cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 100—125 Din; 7—9 | tednov 150—200; 3—4 mesece 300—375; ! 5—7 mesecev 500—625 ; 8—10 mesecev i 750—875; 1 leto 1250—2000 Din. 1 kg žive teže 12—13; mrtve teže 16.25 do 17.50 Din. Prodalo se je 104 komade. Mariborski tržni dan (7. t. m.). Trg je bil dobro preskrbljen, pa tudi dobro obiskan, kupčija je bila dobra. Bilo je 81 slaninarjev na trgu ter je prodajalo svinjino po 20—35, slanino 25—30 in drob po 20 Din kg; domači mesarji so malo odjenjali s cenami, in sicer so prodajali govedino po 13—20, teletino 15 do 20, svinjino 20, klobase 25—50, prekajeno meso 35—45, drob 8—15, ovčje | meso 20 Din; v mestni mesnici so ostale | cene za govedino 15—16, teletino 20, i svinjino 22 Din kg. Ribe so se prodajale po 20 Din kg. Perutnina, katere je bilo okoli 400 komadov, se je prodajala: kokoši po 25—50, race in gosi 60—100, i purani 100—125 Din komad. Domačih i zajčkov je bilo 40. Cena jim je bila 8* I do 60 dinarjev komad. Lončena in le- sena roba se je prodajala po 0.50 do 150 dinarjev komad. Brezove metle 2—6 dinarjev komad; en ročni voziček 800 dinarjev; koruzna slama 25 Din. Krompir, zelenjava, sadje in druga živila, lega je bilo 30 vozov. Cene so bile krompirju 10—10.50 za mernik, ohrovtu, solati, zeljnatim glavam 2—6 Din za komad. Čebuli 3—7, česnu 4—10 Din venec. Kislemu zelju 3.50—4, kisli repi 2, ja-bolkam 2.50—6, hruškam 10—20 Din za kilogr., jajcam 1—1.25, pomarančam 1 do 2.50, limonam 1 do 1.50 Din za kom, bučnemu olju 30—33, mleku 3—3.50 Din liter. Seno in slama na mariborskem trgu. i V sredo 4. t. m. so kmetje pripeljali 3 vozove sena, v soboto 7. t. m. pa 19 vozov sena in 6 vozov slame na trg. Cene so bile senu 75—90, slami pa 62.50 do 65 Din za 100 kg. Tržne cene za meso v Celju (1. t. m.). Govedina: v mesnicah 1. 22, II. 20; na trgu 1. 20—22, II. 15—20, vampi 10—12 I za kg, pljuča 10, jetra 15. Teletina: telečje meso I. 25, II. 20; jetra 20—25, pljuča 20. Svinjina: prašičje meso I. 30, II. 25, pljuča 15, jetra 15, glava 15, slanina I. 30—35, II. 30, na debelo 29—30, mast 36, amerikanska 32, šunka 32.50 do 37, prekajenega mesa I. 32.50—37, II. 32.50, prekajeni parklji 10. Klobase: debrecinske 40, hrenovke 40, krakovske 40, safalade 30—35, posebne 30, tlačenke 20—30, sveže kranjske 50, suhe kranjske 60, brunšviške 15—17, salami 100. Perutnina: kokoš 35—40 Din kom., petelin 40, raca 40, gos 100, puran 100 do 150, domač zajec manjši 30, večji 35, 1 liter mleka 3.50—4, kisle smetane 16, 1 kg surovega masla 50, čajnega masla 88, masla 44, bohinjskega sira 46—60, trapistnega sira 18—27, emendolskega 90—100, sirčka 14—16, eno jajce 1 do 1.25 Din. Cene špecerijskemu blagu v Celju. 1 kilogr. kave Portorico 76, Santos 60, Rio 48—53, pražene kave I. 88, II. 68, III. 60, kristalnega belega sladkorja 15, sladkorja v kockah 17, kavne primesi 26, riža f. 12—15, II. 7—10, 1 liter namiznega olja 28, 1 kg testenin I. 13, II. 12 dinarjev. Mlevski izdelki na trgu v Celju (1 t. m.). I kg moke št. 00 7.50, št. 0 7.50, št. 2 7.10, št. 4 6.70, št. 6 5.90, št. 7 3.40, ržena enotna moka 5.80, 1 kg kaše 6.20, ješprenja 6.60, otrobov 2.80, koruzne moke 3.60, koruznega zdroba 4.40, pšenič-. nega 7.80, ajdove moke I. 6.40 Din. Dunajski goveji sejem (9. t. m.) Do-gon 3319 komadov. Od tega iz Jugoslavije 210 glav. Cene so nazadovale za 5 do 25 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže v šilingih: voli I. 1.50—1.70 (izjemno 1.75-2.10), II. 1.25-1.40, ITI. 1—1.20, biki 1.10—1.45 (1.60, krave 1 do 1.35 (1.45), slaba živina 0.60—1 šiling. Kovinski trg v začetku marca. V Ameriki ima železna industrija zmeraj več naročil. Na koncu januarja je bilo samo zaostalih naročil za pet milijonov ton, za 220.000 več, kakor na koncu decembra. Jekla so v januarju producirali dosti več kakor v decembru. Skrbi jih dovoz železa iz Evrope, živahno razpravljajo pošiljatve litih cevi iz Francije v Ameriko. — V Evropi položaj kovinske industrije ni posebno zadovoljiv. Sicer bodo pomladanski meseci dosti popravili, vendar priznavajo, da se je trg od januarja dalje poslabšal. Pač pa so v industriji in prometu nastopile urejene razmere, bolj urejene kakor kdaj v Kad-njih letih. Francozi hočejo domače vrste strniti v enotno falango. In bodo producenti tudi morali tako napraviti, silijo jih k temu koraku visoki davki, transportni stroški in finančni položaj republike. Kontrolirali bodo produkcijo in domače cene. Cene na evropskem trgu so bile okoli 5. marca te-le: Zelero v palicah 6 funtov, surova pločevina 7, srednja 9, valjana žica 6/15. — Anglelb* produkcija surovega železa je bila v januarju najnižja od leta 1922 sem, znašala je 569.400 ton. Jekla so pa veliko nakovali, 605.000 ton napram 551.000 tonam v decembru. Položaj železne industrije smatrajo splošno za nezadovoljiv, Tembolj, ker so v začetku leta bili glede njene bodočnosti drugih misli. Nekaj jih pa tolaži: nazadovanje angleških cen je omogočilo angleškim producentom uspešnejšo konkurenco. — Francoski trg surovega železa je slejkoprej trden, cene se dobro držijo, eksportna trgovina tudi. V polfabrikatih se opazuje pritisk nakopičenih zalog, kar se pozna seveda tudi v cenah. Na severnem Francoskem se je stavbno gibanje ustavilo in se pozna to seveda tudi v železni industriji: brezposelnost narašča, samo v mestu Lille je 12.000 delavcev brez dela. — Belgijski trg se ni dosti spremenil, negotovost je opažati tudi še sedaj. Po surovem železu in onem v palicah povprašujejo zmeraj manj, v pločevini se opaža tuja konkurenca. — Cene na nemškem trgu gredo gor. Okoli 5. marca so bile te-le: Zeležo v palicah 135 do 140 zlatih mark. valjana žica 150 itd. Veselje do nakupovanja je na Nemškem zmeraj večje in upajo, da se ne bo zmanjšalo. Eksportni trg se ugodno razvija, nemške cene so pa še vedno nad svetovno pariteto. Zdi se, da se Nemci vsied dobre domače zaposlenosti za inozemska naročila bolj malo brigajo. — Češkoslovaški domači trg je še zmeraj ' trden. Spomladanski meseci bodo ka-| kor povsod drugje položaj kovinske in-j dustrije zboljšali. V eksportni trgovini | svetovna pariteta Čehom še sedaj ne i ugaja in se omejuje njih eksport skoraj i izključno na balkanske dežele. Josip Peteline, Ljubljana Na veliko 1 (bllm Pnitninaft (poaicnik*) Ol> VOdl malo 1 Pripor»4» potrebščin« »so Šivilje, krofaCe, Čevljarje, sedlarje, vodno biefto, pl*t«nln«, icp»e robe«, ftCefke, »nk«nce, toaletno blago. K) .' Telefon »13 TISKARNA | ,,^E^KUR LJUBLJANA Simon Grego rčičava utte« it IS Tiska časopis«, pestri-nlc«, knjig«, brošur*, letake, cenike, pravile, lepak«, ts« trgovske la uradne tiskovin« Itd. ▼ eni la v ▼«* barvah Ustanov Posluje po celi Jugoslaviji 1923. Delniška glavnica znaša 3,000.000 Din v ztatu. tt Lastna knjl04rv«aai«a I Rlln pri peM.MLawa4s Ml 1UM „ JUGOSLAVIJA" splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani' »klena • 1 požarna zavarovanja, 2. žlvljenskn zavarovanja, 3. nezgodna In Jamstvena za-varovonia 4 zavarovanj« proli škodam vsled talinskega vloma, transportna zavarovanja, 6 zavarovanja proti .škodam vsled ra,bilja stekla. - Najvecjl la delujoči zavod. Družba le orevzela od „Creske vzajemne zavarovalnice'* m od zavarovalnih družb „Fcniks“ fno/.aml oddelak) ip larlff’ Takošnja plačila škod. — Glasom narerSbe ministrstva zn vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavor, družbe .JUGOSLAVIJE** ženitvene kavcije za častnike. Pisarna: Durajska ccsta 15. Telefon 57. Ljubljana, Poljanska cesta št.3 Krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov Naprava strelovodov. * KopaliSkc in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine zn flrnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor (udi posod (škatle) za konzerve NajbolJSl Bivalni »troj ■« «dlna 1« Josip PeteiiRc-a znamk« ^ Grllzner in Adler za rodbino, obrt iJi lndnslrljo Ljubijcma Ptuk « bruglaiu. Velletn« c«5:ic!j*- Delttvnlcu >■ poprovil« «> valili« ' Ttltfcs »13 Veletrgovina v 1 v Ljubljani priporoCa Specerlf sko blago raanovrsJno žganje moko in deželne pridelke raanovrstno rudninsko vodo f.aetna pražarna sa Icavo In mlin za di-iave x električnim obratom. c*mia na rxzpol\qoi smni==53 J sSi „OPEKAw prvovrstne zidake, priporoča opekarna ,JEMONA“ 2; v Ljubljani. — Tovarna na Viču (Brdo.) — Pisarna v Pražakovi ul. 3, priti. ■r/Tuanulipimi* 1 U.tnik in izdajatelj: »Markurc, trgov.ko-indu»trij«ka d. d, Ljubljana. - Urednik dr. I. PLESS. - Odgovorni u-^dnik F. JERAS. Tigk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. A.