15. Številka.	Ljubljana,	20.	maja._______III	leto	1875.
Slovenski tednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja trikrat na mesec.
List velja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta Uredništvo ia opravnistvo lista je v „Narodni tib-I gld. 40 kr. — Posamezni list velja 6 soldov. ! karni“ v Tavčar-jevi hiši „Hotel Europa.“
Zavoljo volitev v trgovinsko zbornico
kranjsko, pri katerej je bilo toliko narodnih volilcev ogoljufanih, so se slovenski poslanci t deželnem zbora možato oglasili. Na konca svoje interpelacije pravijo:
„Kodar so župani nen&rodni in ustavo-' verni, kakor na pr. v Ljubljani, v Kameniku iu v Tržiči, ondod je dala vlada, kakor zahteva zakon, glasovalnice in poverilnice razdeliti po županih. A ker je ogromna večina kranjskih županov narodna, zategadelj je vlada malo ne povsod nezakonito razdeljevala te liste po svojih beričih ali po kacern drugačnem znanem ustavoverci, kakor na pr. v Zatičini iu v Šentvidu pri Zatčini po ne-kakovem Hanfu. Ti nezakoniti vladni raz-našalci so imeli trd ukaz, nobenemu volilen v rokah ne ostaviti glasovalnica, nego po-VBod volilcu izmamiti podpis ali križ, in potem na vsak način podčrtani list mahoma zopet s soboj vzeti. Povsod so ti vladni raz-našalci ljudem lagali, da se podkrižavajo zato, da bi sa v trgovinsko zbornico volili taki možje, kateri davke ali znižajo ali jih do konca odpravijo. V mnogih krajih so ti vladni agenti se tudi mrtve in neuavzočne možč podpisovali in podkrižavali, kar je na pr. potrdilo samo Novomeško državno pravd-ništvo za Crnomejjski okraj. A z večine je naše zelo navadno ter z davki preobloženo ljudstvo verjelo tem lažem in sleparstvom vladnih agentov in tako tudi podkrižane listke oddalo po zahtevanji.
Vsled teh do zdaj nečuvenih prevar in sleparstev, ki so jih počenjali vladni ljudje, prišlo je volitvenej komisiji nad 100 protestov, in ministerstvo samo jih je 42 mej Djimi pripoznalo za opravičene. A poleg vsega tega je odgovorilo ministerstvo, da ti protesti ne motijo, da bi zbornica ne bila zakonita, ker ministerstvo hoče zbornico na vsak način ustavoverno imeti za to, da bi se iz nje pozneje v deželni zbor volila dva narodnosti protivna poslanca.
A mi smo dolžni, tukaj odkritosrčno povedati, da iz te zbornice izvoljenih poslancev ne bi mi nikoli mogli pripoznati za poslance, izvoljene po zakonu.
Po odgovoru slavnega ministerstva, bi
mi bili prisiljeni misliti, da v kranjske j deželi veljati dve pravici, jedna Slovencem, adrugausta-voVercem.
Pravica ustavovercev je v tem, da ustavoverec v oklepu zakona ali proti zakonu svobodno počenja vse, kar se mu zdi koristno in ugodno, da svqjo namero doseže; a pravica Slovencev je v tem, da vse njegove pritožbe o prestopljenih zakonih ostanejo brez vspeha pri vseli instancijah. To se vidi iz tega, ker je samo jedna ustavoverna ovada 1866. leta mogla volitve, katere so se bile zvrsile Slovencem na korist, razrušiti zaradi malega pre-greška na obliki, a zdaj ne more nič opraviti nad 100 dobro z uzroki podprtih pritozeb. Vendar ker še zdaj ne moremo verjeti, da bi se vlada res držala te teorije „o dvojnej pravicizatorej vprašamo :
„Ali slavna vlada letošnje volitve v trgovinsko in obrtno zbornico, ki so 80 od
prve do zadnje točke vršile nezakonito, v resnici misli definitivno za veljavne potrditi?"
Domače stvari.
— (D r. Z a r n i k) je bil pretečeno sredo izvoljen za deželnega odbornika. V prvem voljenji je dobil kandidat narodne svobodomiselne stranke, dr. Zarnik, 6 glasov, kandidat klerikalcev, dr. Poklukar, 13, kandidat nemškutarjev, vitez Gariboldi, pak 12 glasov. Ker mora biti za veljavnost volitve nadpolovična večina vseh glasujočih, volilo se je vnovič, in dr. Zarnik je dobil 18 glasov, kandidat dr. Bleiweisov, dr. Poklukar, pa 13 glasov. Te volitve smo veseli, ker gotovo je dr. Zarnik v narodnem vprašanji najodločnejši poslanec, a dr. Poklukar se mu pač ne more niti primerjati, kar se tiče dela zmožnosti. Obžalujemo trmoglavost onih, ki so mu nasprotovali. To je čudna n a -r odna sloga!
— (Iz Trsta) se nam piše 11. maja: V nedeljo 9. t. m. je imelo slovensko politično društvo „EdinoBt“ občni zbor. Navzočnih je bilo ogromno število udov. Mej raznimi točkami so se vrstili prav jedernati govori in živahne debate.' Posebno se je razpravljala zadeva, pomnoženje razredov narodnih šol v okolici. Gospod državni poslanec Nabrgoj je govorii o razmerah šolstva mej mestom in okolico. Jedernato je slikal potrebo dobrih šol, kazaje na druge srečnejše narode, kateri za šolstvo obilo žrtev doprinašajo. Dokazal je, da so šole v tržaškej okolici preveč zanemarjene. Šolski odsek, kateri ne umeje slovenskega, izvoljen je od večine naših nasprotnikov, kateri le polašenje Slovencev želi; učitelji nolens volens morajo delati zoper svojo voljo po ukazih laškega mestnega magistrata.
Govorilo in predlagalo se je še mnogo o šolah in nasvetovalo se je, naj bi poslanci na to delali, da bi okolica zadobila svoj posebni šolski svet. To je posebno predlagal g. Pipan. Kaplan g. Križman je predlagal, naj bi poslanci za to govorili, da bi slavna
vlada predložila v prihodnjej sesiji deželnemu zboru nove šolske postave, kajti v vsakem kraji monarhije imajo uže nove šolske postave veljavo, le v Tržaškem je še po starem. Okoličani nemarno nič koristnih prememb, vse je še kot je bilo pred 50 leti.
G. Trobec pristavi, naj bi se napravil pri sv. Ivanu še en razred, v Rojanu en četrti, in naj bi se tretji spremenil iz laškega v slovenski.
G. Škrlj: Pri sv. Magdaleni nemarno nobene šole; treba bi bilo pri nas ene šole s slovenskim učnim jezikom, ker naši otroci morajo zdaj v ta ali oni kraj v šolo hoditi. Predlog je bil potem enoglasno sprejet.
Mej posameznimi predlogi je posebno še pozor vzbudil ta, društven slovensk časnik, katerega naj društvo počenši julija meseca izdaja. Časnik bi izhajal dvakrat na mesec. Nihče ne bode zanikal, da nam je v Trstu še posebnega slovenskega časnika jako potreba, ker smo izpostavljeni vednim napadom naših nasprotnikov.
Sklenilo se je skušati tabor sklicati. Nanj spadajo jako važne točke namreč, cela okolica na tisoče zbrana, naj bi izrekla željo, katera je uže večkrat od Lahov bila zavržena, da se slovenska okolica popolnem od mesta loči. Doneli so na to gromoviti živio-klici, in odboru je bilo naloženo za prihodnji tabor posvetovati se in v prvem občnem zboru o tem poročati.
Zbrani so še očitno zahvalo izrekli deželnim poslancem, kateri so zmagali ob Hr-metovej novej volilnej „ reformi “ v zvezi s pravičnimi mestnimi poslanci. Trikratni živeli-klici so srčno zahvalo poslancem izrekli.
Za nov slovenski tržaški časnik se je volil poseben odsek 7 udov, kateri imajo ob času odboru poročati, kako in na kak način se bode časnik izdajal. Ker se potem nij noben ud več k besedi oglasil, zaključi podpredsednik g. Nadlišek zbor.
—	(Iz Maribora) se nam piše: Zanimive ali prav za prav škandalne so razmere pri Mariborskej c. kr. sodniji na desnem bregu Drave. Sodnija Maribor „ desni breg" je ravno kakor znano, ona stran Ma-
riborskega okraja, v katerej žive sami Slovenci, sami kmetje razen Magdalenskega predmestja, kjer je mala peščica nemškutarjev, ali bolje ponemčenih ali na pol ponemčenih Slovencev.
Vsakdo bi mislil, da bode c. kr. vlada dala za ta okraj deželnega jezika zmožnega sodskega adjnnkta, moža, kateri bi vsaj zmožen bil s kmetom govoriti, če bi tudi slovenskega ježka v pisavi — ne znal, (ker smo uže pod Lasserjevo vlado in se ustavna določila bolj va lahko jemljč).
A kako je! Gosp. Waser so se vendar enkrat usmilili g. dr. Baumana, ki je baje uže pet let hodil moledovat in prosit, naj ga vendar v Maribor spravi, ker ima tamkaj svojo rodbino, kjer njegovi otroci v šolo hodijo, in kjer ima tamkaj celo neki vinograd.
Ali če pogledamo tega dr. Baumana od vseh stranij? Je-li on sposoben za Maribor ?
Dr. Bauman, sodski pristav na desnem bregu Drave v Maribor ne zna čisto nič slovenskega. Pri obravnavah je prva osoba njegov — diurnist! Ta občuje s strankam, izprašuje jih, in pove potem po nemški — kakor ravno zna — svojemu gospodu, kaj bi ti ljudje radi, in narobe. — Večkrat se je uže prigodilo, da je kmet pri tem sodniku prisegel, ko nij vedel kaj. Gospod samo bere in kmet besedo za besedo izgovarja, in še tako napačno, da vsak tepec vidi, da nemške besede izgovoriti ne more.
Prvo osorno vprašanje je vedno pri tem sodniku do kmeta: „Sie versteben ja deutsch ?“ Včasi prestrašen kmet, če zna le na pol nemški lomiti prikima, da, včasi pove, da ne zna, in potem se začne ona komedija z dinrnistom.
Interesantno je poslušati, kako ta iz-gledni sodnik izprašnje priče. Vsako pričo vpraša nemški in ker mu priča navadno ne more odgovoriti, samo z glavo prikima ali odkima, ker on vedno taka vprašanja stavi. Uže dvakrat mi je pravil tukajšnji praktični jurist, da je potem aau vprašal
priče slovenski in one so, potem razumevši kaj se hoče izvedeti, ravno nasprotno izpovedale od onega kar je Bauman proto-kolirati mislil.
Sploh čudimo se, kako je mogoče dati nam tacega pristava, ki sam še ne more obravnavati, ampak obravnava le njegov diurnist!
Neznanje slovenskega jezika pa ima pri dr. Baumanu tudi dobre strani. Oni petek se je moral vsak navzočni iz srca smijati. Prišle ste pred sod dve stari babi — toženki ki ste se sami zagovarjali in branili — razumeli se s sodnikom nijste se ve da nič. Babnici ste strašno upili in adjunkta grdo zmerjali, a on nij čisto nič zameril, nij bil razžaljen, bil je izgled potrpežljivosti — ker nij nič homeričnih epitet razumel, s katerimi so ga babe traktirale, kajti drugače bi jih gotovo zapreti dal. Njegov mundant se je v pest smijal, in na zadnje celo na glas, da pisati nij mogel, to je babnice še bolj jezilo in krohot je bil še večji.
Pametna glava mora tedaj g. Wasser biti, da Baumana da na desni breg Drave, a dr. Fliigla, ki se je marljivo slovenski naučil, pa na levi breg, to je, tega ravno za mesto, ki vsaj menj slovenščine potrebuje. Ali nijso take sodniške razmere prav škan-dalne ? In vlada, ki vse to trpi se sme hvaliti, da je tudi Slovencem pravična?
— (Deželni zbor kranjski) se je v petek večer končal. Nemškutar dr. Schrey je za slovo prav nesramno napadal Slovence, in, žalostno, nihče mu nij odgovoril, kakor bi bil tak kričač zaBlužil. Predsednik Ealtenegger, kateri se je na vse kriplje vstavljal branju one slovenske interpelacije, ki je take reči pravila, za katere smo mi tolikrat ponujali pred porotniki dokaz resnice, nij Schreyn besede vzel, ko je slovensko stranko impertinentno psoval. Da, dr. Razlag celo vstane proti koncu in se temu g. Kalteneggerju za nepristransko vodstvo zahvaljuje!
— (Iz Cerknice) se nam piše: Izročil sem zaradi bolehnosti vodstvo uradnih opravil tukajšnje županij e prvemu svetovalcu a vendarle
je denes, ko nij imenovani gosp. svetovalec zavoljo bolehnosti v županijsko pisarnico prišel, pri meni občno spoštovani posestnik iz Bezovljaka se pritožil, da gaje tukajšnji dekan ob priliki ko je oklice svoje ličere pri njem vpisoval, silil depozitirati 50 fl. denarjev in to v ta namen, da bode on garantiral, da se o ženitovanji ne bode zgodila nikaka nerednost. Bi se li kaka nered-nost zgodila onda bi zapadlo vseh 50 fl. ubožni blagajnici tukaj šnje fare. — Gledati na to, je-li pri ženitvah vse v redu, gre v prvi vrsti le županij ant, nikakor pa ne dekanijam. Odsvetoval sem toraj možu iz Bezovljaka depozitirati 50 gld. Omenim le pri tej priliki, da je pred 14 dnevi neki ženin tukaj položil zares pri njem 10 gold. garancijeJe-li. dekan, potem ko srenja vestno pazi na vsak nered, onemu denar nazaj izplačal — tega ne vem. Je-li to prav, ali nij prav, naj sodi svet. Sploh naj bode rečeno gospodom: „Črevljar ostani pri svojem kopitu*1. — Saj je vam gospodom vendar-le zadosti, da gredo ovčice po hlevnih štv.: k spovedi. A. M., župan.
—	(Iz Poličan) na slov. Štajerskem se nam piše 9. maja: Dolga leta, ali rekel bi lehko, nikdar še v našem živahnem kraji nijsmo živeli v takem strahu, kakor ravno zdaj. — Da nesreča zadene Človeka velikokrat nenadoma, to nij kaj posebno novega,
— in ravno zarad tega jo tudi lažje pretrpi in pozabi; a če je človek skrben za se in za svoje imenje, vidi tako rekoč, vsak dan groziti in je ne more z vsemi močmi odvrniti, tira to tudi najpogumnejšega v obupanje.
— Bilo je menda 7. aprila in zgorelo je po noči gospodarsko poslopje neoega tukajšnjega posestnika.
Začetkom tega meseea nas zopet v poznej noči zdrami iz mirnega spanja krik naznanjajoč nam „rudečega petelina".
Vse se je čudilo, da je v tako kratkem času v našem kraji, koder nijsmo imeli uže črez 20 let nobene nesreče po ognji, dvakrat gorelo, in vse je bilo tega mnenja, da se pri nes klati kaka nognjena kuga“ v osobi ka-cega malopridneža, posebno ker bi bili dva večera pozneje zaporedoma videli „rndečega petelina11, ako bi se ne bil ogenj mahom« zatri.
In tako živimo sedaj od dne do dne v vednem strahu, da nas spravi roka malopridneža, ki je mej nami, a ga še ne poznamo, po ognji v nesrečo in nam vzame črez noč imenje in premoženje.
Vse snmi necega — pred kratkim časom iz dolgoletne težke ječe prišlega — zavoljo požiganja in nmorstva kaznovanega, a dokazov še nij.
— (Umrl) je 9. t. m. naglo znani slovenski jezuvit, ki je po raznih krajih na Slovenskem pridigoval, Janez Valjavec, v Celovcu.
— (Ljubljanski porotniki) novo-izžrebani za sesijo meseca junija so sledeči gg: Jak. Bilc, mlinar iz Bistrice; Andr. Debevec, hišni posestnik, Fr. Debevec, hišni posestnik oba iz Ljubljane; Ant. Dekleva, jirhar iz Postojne; Jan. Dornik, kmetovalec iz Podhoma; Jurij Drašler, kmetovalec iz Paše; Avgust Gotzl, hišni posestnik iz Ljubljane; Fr. Juh, kmetovalec iz Litije; Pet. Kirhmajer, krčmar iz Rateč; Fr. Klobčar, bišni posestnik iz Ljubljane; Ant. Knaflič, posestnik iz Šmartnega; Jan. Komar, hišni posestnik iz Ljubljane; Jan. Korošec, kmetovalec iz Rodokove vasi; Jan. Korčč posestnik iz Hotederšice; dr. Job. Kozler, hišni posestnik iz Ljubljane; Josip Košir, posestnik iz Žej; Ant. Lenassi, posestnik iz Sajovč; Jarnej Lončar, kmet iz Žganje vasi; Jan. Lukman, trgovec, Jos. Lukman, hišni posestnik, Kar. Lušin, hišni posestnik, Eme-rik Mayer, fabrikant vsi štirji iz Ljubljane; Ant. Mazek, posestnik iz Sapa; Alojzij Pav-šin, hišni posestnik iz Ljubljane; Job. Pri-stov, posestnik iz Dovjega; Dom. Pupis, kmetovalec iz spodnje Košane; Jan. Rupnik, kmetovalec iz Črnega vrha; Jan. Rus, posestnik iz Stranske vasi; Anton Salmič, sen. krčmar iz Postojne; Fr. Škofič, posestnik iz Jmovca; Ant. Šušteršič, fužinar iz Kamne Gorice; Mat. Treun, trgovec iz Ljubljane; Ant. Urbanec, kmetovalec iz Zadrage; Ant. Uršič, kmetovalec iz Podgrada; Mat. Zadnik, kramar, Jos. Zelen, kmetovalec oba iz Senožeč. Za dopolnilne porotnike pak gg: Edv. Hohn, hišni posestnik, Mart Ivanetič, dež.
odb. knjigovodja, Matž. Joras, hišni posestnik, Jos. Kagnus, hranilnični uradnik, Jak. Kobilca, hišni posestnik, Fil. Koder, hišni posestnik, Mart. Petrin, hišni posestnik, Jos. Regali, hišni posestnik, Jos. Robič, krčmar, vsi ti iz Ljubljane.
— (Na gorenj skej ali Rudolfovej železnici) se vsled novega vožnjega reda od 15. maja naprej peljeta vsak dan še dva vlaka in sicer poštni vlak ob 10. uri do p61u dne in mešani ob 6. uri in 35 minut zvečer. Pripeljeta se pak v Ljubljano ob 2. uri 35 minut po noči, potem ob 6. uri zvečer in 7. uri 45 minut zjutraj. Ob enem javljamo, da letos se iz Ljubljane na Gorenjsko ne peljejo več zabavni vlaki ob praznikih in nedelj ih, ker se izvanredne vožnje ne izplačajo.
— (V deželnem zboru) kranjskem je bila minoli četrtek večer sprejeta postava, ki ukazuje obligatnost slovenskega jezika na ljubljanskej realki in ki ima namen sramotilno izrivanje slovenščine na realki odpraviti, z vsemi glasovi razen uemškutarskih in dr. Razlagovega, kateri je iz formalnih razlogov ali bolje — izgovorov, glasoval proti postavi na naše veliko obžalovanje. Glavna govornika sta bila od nemškutarske strani Dežman (proti) od narodne dr. Zarnik (za).
— (Cesar in ljubljanska p o 1 i-cija). Soboto o l1/« uri po p6lu noči peljal se je cesar iz Reke skozi Ljubljano. Dvorni vlak je ostal samo 4 minute. Na kolodvoru so bili, ker nij bilo nič oficijalnega sprejema napovedanega in baje cesar se uže telegra-fično zahvalil za sprejeme, — dvorni svetnik g. Widman, župan Lašan, načelnik ljubljanske železnične postaje, in cel generalštab ljubljanske policije s komandirano kohorto privržencev sv. Hermandadi, tako, da moremo reči, Ljubljana sama je bila od 12Va do l‘/j ure brez javne straže. Navzuča je bila mala peščica občinstva, katero je hotelo z lojalnimi živijo-klici vladarju izkazati svojo udanost. Toda policaji niti popotnih ljudij nijso pustili v prednje prostore na kolodvoru, ker so uže pred kolodvorskimi vrati vsacemu za ta čas vhod zabranjevali. Postranske
steze in prostori so bili kar v obsedenem stanu od policajev in špicljev. In zakaj vse te priprave? Nek policaj je navzočim pojasnil to z besedami: „Ker so nam (?) naš milostljivi gospod cesar telegrafirali, da bodo spali ko se peljejo skozi Ljubljano, za to prosim ne sme nihče „živijo“ vpiti!“
— (Reguliranje Savinje) mej Krškim in Brežicami postalo bode, kakor se čuje, istina. Glavna stvar je sedaj, ki dotične kroge najbolj zanima, izpeljanje zasavskega prerova in urejenje skopcevega brega. Oba predmeta obsegata tri stavbene oddeike, ki bodo, kakor je uže izračunjeno, stali 86.869 gld. 40 kr. stroškov. Vsa ta dela se razpišejo v javnej minuendo-licitaciji, ki bode 20. t. m. v Krškem pri okr. glavarstvu.
— (Za lovce.) Iz Kamne gorice na Gorenjskem se nam piše: S pomladjo se je vrnil zopet lov, ki ga imajo pravi lovci za naj plemenitejšega, to je lov na divje pete-line. Oni, kateri je uže streljal divje pete-line, vč, s kako pazljivostjo in s kakim trudom se divji petelin (Auerhahn) more zasačiti, in le malo lovcev je tako srečnih, da jim ta lepa žival pade kot žrtev njih lovskega truda. Tako srečen je bil mladi in neustrašljivi lovec, gosp. Adolf pl. Kapus iz Kamne gorice, zopet v nedeljo, tem več, ker je bil petelin, katerega je ustrelil, izredno velik in lep. Denes 11. t. m. je zopet gosp. Regoršek iz Ljubljane prinesel petelina, katerega je ustrelil na Ilčvici. Gospod Hariš iz Ljubljane bi bil pred par dnevi tudi prav lahko ubil divjega petelina, ali ker se je ovi petelin baš plodil, je g. Hariš iz lovske galanterije in pravega lovskega duha opustil strel.
— (Zaradi ponarejenega denarja), katerega je razpečaval Janez Skolec, bila sta 7. t. m. pred celjskimi porotniki Janez Skolec in Andrej Žagar na šest let ječe obsojena.
— (Zaradi gladil se je obesil) v Tivoli-gozdu minčlo soboto ali nedeljo nekov J. Š ... c, ki je bil zaradi nerednostij odpuščen iz službe kot čuvaj pri mitnini in je bil v poslednjej dobi brez zaslužka. V
sredo po poln dnč ga je zapazil nek žendarm, gredč skozi gozd, viseti na drevesu. Došla c. kr. komisija ga je dala odnesti v mrtvašnico k sv. Krištofu.
— (Celjski občinski zastop) je sklenil, pokopališče preložiti, okolici pa je naložil, naj za svoje posebno pokopališče skrbi.
— (Nepravi tat). Piše se nam: Pri nekej graščini na Dolenjskem imajo tudi ponočnega čuvaja, ki čuva graščinsko imetje; ali včasih, ko se sladke kapljice napijucka,
—	rajši zadremlje. — Enak slučaj se je pripetil 24. m. mes. Spečega čuvaja pride po p61u noči skušat nekov nepravi tat nalašč. Škornje izzuje, ter se bliža čuvaju po prstih prišedši do njega, začne čuvaj en malo renčati aii kmalu zopet zaspi, videč, da ima svojo zvesto tovarišico puško še pred soboj.
V	tem hipu nepravi tat izmekne čuvaju puško, ter jo skrije. Čuvaj zdramivsi se, zgrabi se za lase, ali zastonj, puške nij! Dobii jo je sicer nazaj pozneje, toda z opominom drngokrat graščino in paško boljše čuvati ker nij vsak ti»t le ponarejen.
— (Samomor zaradi čestilakom-nosti.) Kakor se poroča iz Celja se je 7. t. m. ustrelil v skladišči ondotne kasarne obče priljubljen lejtnant B. Golle zaradi prenapetosti in nezmiselne čestiželjnosti. To je uže četvrti samomor v kratkej dobi mej tamošnjim 20. lovskim bataljonom.
Politični razgled.
Notranje dežele.
Česat* je iz Dalmacije prišel 12. na otok Hvar in odgovoril italijanissimom na nekov pozdrav z besedami: „z n a rod n j aki živite skladno (sporazumno).11 To cesarjevo besedo naj bi si tudi naši nemškutarji zapomnili, namesti, da le na to mislijo, kje bi nam Slovencem škodili, in v ta namen cel6 zakonov ne spoštujejo.
Cesar je bil 14. t. m. v Reki sijajno sprejet in pričakan od hrvatskega bana Ma-žuraniča, škofa Mihaloviča, od ogerskih ministrov itd. Krestiču, predsedniku hrvatskega zbora, je izrekel cesar pohvalo o zadnjem brvatskem saboru, kateri „je brzo in dobro“ delal. Župana Vončino je vprašal, kako na-
preduje Zagrtb. Potem je sprejel graničarsko deputacijo.
Cesar je v Reki odlikoval posebno Hrvate. Ob železnici so goreli kresovi. V št. Petru se je bila zbrala množica ljudij iz okolice, ki ga je z „živiou pozdravila.
Vnanje države.
Kuslei car je baje izrazil željo, s Thiersom to poletje sniti in pogovarjati se o ohranjenji miru in notranjej uravnavi Francoske. — Ruske vladne „Sankt-Peterburgskija Vedomost.u pravijo v članku, da je brez-dvoiubano, da bosti Rusija in Avstrija na razvalinah Tarčije nove zgrade zidali.
Mtuski car je Berlin zapustil z zavestjo, da se bode mir ohranil. Tako nemške novine pripovedujejo zaporedom. Nikoli se nij še toliko govorilo o „mirnu in zopet miru, kakor sedaj. Ravno zarad tega bi ga utegnilo kmalu zmanjkati.
Hisntark, od vsacega diplomata vprašan, ali misli res vojno s Francosko precej zopet začeti, je rekel: „To bi bilo isto tako, kakor ka bi Kullmana usmrtil iz strahu, da me zopet ne napade, kadar iz nemške ječe pride.11 Torej za sedaj misli Bismark, da je njegovo stvarjenje varno pred Francozi.
Papež je pri zadnjej avdijenci nemških romarjev hvalil vztrajnost nemških škofov.
Iz Bratislave na Pruskem se poroča: V Konigshtite so 10. maja babe skozi vrata in okna vlomile v katoliške šole in vpiie, da nečejo svojih otrok pos t a r okatoli-čiti pustiti. S Časom se je na tisoče ljudij nabralo, vojaki so množico razpodili. Dvajset ljudij je zaprtih.
Kranjski deželni zbor.
(IX. seja.) Ko se prebere zapisnik zadnje seje, poprime dr. Zarnik besedo in reče:
„Vsacega Slovana je gotovo v srce veselilo, ko je slišal, kako veličastno in srčno je bil naš p res vitli cesar od naših slovanskih sobratov Dalmatincev sprejet. Pozdravljal je našega cesarja tudi ves istrski deželni zbor „in corpore11 in na Dunaji bode sprejel cesarja celi mestni zastop dunajski. Jaz bi tedaj stavil predlog, nai tudi naš deželni zastop pozdravi cesarja, y Št. Petru, ko stopi Nj. Veličanstvo na
Kranjsko. V ta namen naj se izvoli deputacija, deputacija ndov iz deželnega zbora, ki bode na Selu jej deželni glavar, pozdravila Nj. Veličanstvo cesarja. Ker pa mi je kratko pred sejo g. dvorni svetovalec povedal, da se je presvitli ccsar odpovedal sprejemov, naj se deželni glavar telegraficno do dvora obrne in prosi Nj. Veličanstvo dovoljenja, da ga deputacija kranjskega deželnega zbora pozdravi.
Dvorni svetovalec g. Widman izjavlja, da mu je predvčeranjem došla vest, da Nj. Veličanstvo ne bode sprejemalo nobenih de-putacij.
Oba predloga dr. Zarnikova se vendar potem sprejmeta.
Dr. Bleiweis stavi nujni predlog, naj deželni zbor sklene postavo, ki bode uredila učenje slovenskega jezika na ljubljanske) realki. Govornik pravi, da je nujnost tega predloga lehko dokazati iz dvojnega ozira. Prvič so dnevi zborovanja uže šteti, drugič pa je slovenski jezik na ljubljanske] realki popolnem prognanec postal, ki le le iz milosti životari. Zato je treba še v tej sesiji skle niti postavo, ki odpravi to v nebo vpijočo krivico.
Iz štajerskega deželnega zbora.
(17. seja). Dr. Dominkuš poroča v imenu narodno-gospodarskega odbora o peticijah štajerskega planinskega društta občine L j uče in Solčave, dalje okrajnega zastopništva Gornji grad o zidanji nove cests od Ljuč do vhoda logarske doline. Poročevalec povdarja da je dolžnost dežele, pomagati tam pri napravi potrebne komunikacije, kjer ne zadostujejo lastna sredstva dotičnih okrajev in občin. — Štajerski deželni zbor je to mnenje odobril tudi v mnozih sklepanjih, ako pak i sedaj, je torej v predstoječem slučaji to popolnem opravičeno, ker solčavska občina celo niti jedne vožnje ceste nema, izvzemši k večjemu strugo reke Savinje, če se ta uže more smatrati za cesto, in ker pri velicih zemeljskih zaprekah delanje takove cesta
ene ali več občin nij mogoče. Sploh so se pak te občine, kakor i okraj Gornji grad za ceste in varnostne stavbe zelo potrudile. Stavba te ceste je pri gospodarstvenih razmerah te okolice, ki bi morala obubožati, če bi ji izvoz gozdnih pridelkov ne olajšal, kar neizogibno potrebna postala; pričakovati je tudi, da se bode, ker so solčavske planine kakor znano najkrasnejše in največje mej južnimi planinami, vsled popravljenja jako množilo obiskovanje po tujcih, kar podeli okolici zaslužek. Ali nijso samo lokalni uzroki, ki govore za napravo te ceste, nego učinila bi se zveza z gornje savinsko dolino in s Koroško črez Železno kapljo, oziroma črez topljico Beljak in Jezero skozi Kokro s Kranjsko, kar bi bilo za ta kraj ne pod-cenjajoče važnosti.
Zaradi tega predlaga dr. Dominiku! v imenu narodno gospodarskega odbora sledeči predlog:
„Visoka zbornica naj blagovoli skleniti: Deželni odbor se poživijo, naj o najugodnejši stavbi vožnje ceste od Ljuč do uhoda v logarsko dolino, o potrebnih stroških, kon-kurenčnej delavnosti in končno o uvedbi nove nastajajoče ceste v kategorijo okrajnih cest II. razreda, — učini natančne poizvedbe in okoliščine ter poroča o tem v bodočnej sesiji“.
Proti predlogu se nikdo ne oglarf^ vendar predlaga poslanec Hammer-Purgstall naj se po imenih glasuje a še le potem se sprejme prvi del predloga z veliko večino, drugi del pak ostane za samo 2 glasa v manjšini.
Dr. Dominkuš dalje poroča o peticiji občine Šmartno na Raki in okr. zastopništva gornjegradskega in stavbi okrajne ceste iz Letuša v Rečiško ves črez Pako.
Poročevalec poudarja, ka je stavba te ccste velike važnosti za okraj gornjegradski, ker bi bilo s tem združeno skrajšanje ceste v Celje, opusti se lehko strmi hrib in mnogo bi se prihranilo na mitnini, dalje bi se na ta način, bogatim gozdnim izdelkom gornjegradskega in šoštanjskega okraja ponudila prilika, svoje izdelke lažje izvažati, a tudi
izvažanje apna bi se v zmogočilo, ki se v teh krajih žge v vclikej množini.
Ker je pak želeti, da se v tej zadevi zasliši tudi najboljinteresovani okraj Vranj-sko, priporoča v imenu narodnogospodarskega odbora predlog: „ Visoka zbornica naj blagovoli skleniti in naj se glede tega pozivlje deželni zbor, da poizveda o važnosti mostne stavbe črez Pako, da o preloženje ceste iz Reške vasi v šoštanjskem okraji do Letuša v vranjskem okraji in o popravljanji omenjene in sosednjega gornjegrad-skega okraja, natančneje pak še po civilnej komisiji s političnimi uradnijami in okrajnimi odbori Šoštanj — gornjegradskimi uradnijami in vranskimi skupno vred in po izvedbi onih in sicer glede zahtevanega preloženja ceste v sporazumjenji c. kr. deželnega namestništva, v zadevi zahtevane podpore pak odlo-■ čiti v svojem delokrožji in o tem poročati v bodočnej sesiji“, — ki je bil sprejet z veliko večino.
Itazne stvari.
* (M u s t a č e) — beseda je francoska in je ostala pri nas, ko so bili Francozi odšli — imajo pri nekaterih narodih velik pomen. Na Španj-skem imajo moža, ki ima dolge pa čvrste brke, za srčnega, za prebrisanega; a kakoršne nosi zdaj španjska mladina, so jedva senca proti nekdanjim. Včasi so imeli navlašč futerale za-nje, v katere so je po noči zaklepali. — Hrvat ne more «£ lepa dobiti ženke, ako nema mustač, ravno tako Oger ne. Sicer pa je narava tema dvema narodoma podarila ta kinč v izobilji brali smo nekje, da Hrvatom pa Ogrom mustače zato rasto, ker jedo vedno „luk pa česjak". Pri vojakih je ostro prepovedano, pod nosom obriti se. Ako kdo ravna proti tej prepovedi, zapro ga takoj, ali pa se ne sme iti sprehajat, dokler mu mustače zopet ne rasto. Pri ogerskih pa hrvat-skih polkih se pa to še ostreje kaznuje, ker so mustače i narodna noša.
* (Čarovna maši n a.) V New-Havenu v severni Ameriki so iznašli mašino, v katero se živ vol vrže, pa pride črez nekaj minut zdolej iz nje beefsteak, pečenka, semlete kosti, ustrojeno usnje in iz njega pol ducata narejenih črevljev.
V	neki tovarni v Novem Jorku pak stoje stroji, ki delajo šivanke na tak način, da bi človek skoraj ne verjel. Cela vrsta teh strojev je nastavljenih po redu, pa nijso večje, kakor kakov-
šna navadna miza. Ti stroji delajo neprenehoma. Od časa do časa se meče va-nje klobu-čič drata, stroji ga režejo v čisto enake koščeke, zdolbejo v vsaki luknjo, obrusijo špico pa pridejo na drugem konci narejene šivanke na dan: te zgrabi takoj druga mašina, sestavi špice in ušesa v vrsto, tretja pa jih vzame določno število, zavije je v papir, ne da bi trebalo, da bi pomagala kaka človeška roka. 40 do 50.000 tisoč šivank nareja taka mašina vsak dan, in ko bi človek ne videl, kako se kadi iz dimnikov, verjel bi res kmalu, da je to delo vražje.
'“(Primadona pred sodnijo.) Pred dunajsko poroto je bila te dni kouečua obravnava s pevko dunajske komično opere, Vando Bogdanijevo. Zatožena je bila goljufije posebno v modnih skladiščih, kjer si je naročila obleke za več tisuč gld., a potem ostala dolžna, bas tako v hotelih itd. Mesečne gaže je imela 750 gld. Bila je pa spoznana za nedolžno, kot „lahka kridan-tinja“.
* (Morilca Schiederjevega in žene njegove) na turških šancah dunajskih so baje uže dobili in sicer v nekej bolnici v Bielskem, kjer je ležal bolan za jetiko. Ker je skoro na las podoben enemu onih dveh morilcev, so ga pripeljali na Dnnaj, kjer je bil natakar. Zaradi bolehnosti njegove so morali odložiti zaslišanje z njim, vendar je dekla Populorum v njem spoznala enega onih dveh morilcev.
* (Nesreča na morji.) Iz Hamburga poroča telegram, da je blizu Irskega na Scilly otocih razbil se nemški parobrod „Schil-ler", na katerem seje vozilo 190 popotnikov. Dosedaj (8. maja) je le 43 osob rešenih, druge še išče več ladij.
Tržne cene
v Ljubljani 19. maja t. 1.
Pšenica 4 gld. 80 kr.; — rež 3 gld. 40 kr.;
— ječmen 2 gld.' 80 kr.; — oves 2 gld. 10 kr.; — ajda 2 gld. 70 kr.; — prosč 2 gld. 81 kr.; — koruza 3 gold. 10 kr.; krompir 2 gld. — kr.; — fižol 5 gld. 40 kr.; masla funt — gld. 53 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — špoh frišen — gld. 40 kr.; — speh povojen
— gld. 42 kr.; jajce po 12/„ kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 27 kr.; — teletnine funt 25 kr.; svinjsko meso, funt 28 kr. — sena cent 1 gld. 55 kr.; — slame cent 1 gld. 15 kr.; — drva trda ti gold. 40 kr.; — mehka 4 gld. 80 kr.
Loterij ne srečke.
V	Gradcu 15. maja: 76. 71. 36. 5. 48. Na Dunaji 15. maja: 69. 23. 17. 39. 42.
Izdatefj in za uredništvo odgovoren: Josip Jurčič.
Tisk „N&rodne tiskarne" v Ljubljani.