alna bisaga je kaj priljubljena Iraza naših naprednjakov. Vedno in vedno liberalni listi vlačijo na dan nenasilno larško bisago. Tudi nedavno je naša stara prijateljica „Soča“ napisala telo duh-ovile besede: „lz celega članka v „Pri8inojencu“ zija le tista nikdar polna farška bisaga, glede katere so posvečeni gospodje nu deželi in njihovi žurnalisti v mestu čudovito občutljivi ter so vselej oglasijo, kadar čutijo, da bi se utegnilo zgodili, da bi jim kaj ušlo“. Povedali smo že, da iarška bisaga res nima dna, ker iž nje gre vse v dobre namene in podpore. 0 tem je tudi vsaki pameten človek prepričun. Zato se glede tega z naprednjaškimi žurnalisti ne bomo prepirali. Resnične pa so in ostanejo gore navedene besede, ako besede „posvečeni gospodje" nadomestimo z ..napredni bogatini". In da je res tako, nam dokazuje najnovejše poročilo, ki smo je uuum u — r kanalskem. Znano je pač vsem, saj se je že dovolj po listih pisarilo, daje izmed vseh okrajev na Goriškem kanalski okraj najbolj zanemarjen. Posamezni kraji kanalskega okraja so brez vsake cestno zveze, kjer pa je kaka cesta, je ista v takem stanu, da kdor je hodil enkrat po n joj — o vožnji ni govoriti —, je no pozabi celo svoje življenje. Krem na desno ali na levo iz soške doline, na vso strani hoditi moraš po poteh, ki so sramota sedanjega stoletja. Iz mnogih krajev kanalskega okraja morajo ljudje nu hrblu znositi svoje pridelke v dolino, da jih LISTEK. Gorske slike. O Johanu. Kaj pa je lega treba, poreče menda ta ali oni. No, veste, Johan je tako markantna oseba, da ga nikakor ne smem izpustiti, če govorim že o tem in onem iz naših hribov. On je največji člov6>, kar jih do zdaj poznam in tudi dvomim, da bi videl keduj večjega. Nosi se čisto domače in tudi poklic njegov ni modern, on je og-Ijar. Tam v gozdu ima svojo bajto iz hlodov zbito, kjer kuha in prebiva od spomladi do jeseni. Ko pa začnejo vetrovi tulili in že kaže za sneg, tedaj pobere on v svoj nahrbtni koš kuhinjsko in drugo orodje pa jo primulm nazaj v vas, kjer ostane črez zimo. Seveda je tedaj ves zuraščen, obleka in roke so smolnate in zamazane, a po kakih tri h tednih se mu vendar posreči, da dobi malo lepšo podobo Eh, pa je čuden človek ta Johnn! Veste, enkrat je šel s svojim košem tam mimo Pristave, pa pravi s svojim čudnim glasom: „Drejck, ims krj kruha?" „Ja", dč Drejčo prisiavski, „še za kakih pedesi t novčičev. „Dej, tadi, dej — za trideset miga namoči, za dvajset mi dej smgu, de bom lozi pocaku'. Pa pravijo, du ga je bil res snedel tisti dan za petdeset novčičev. — morejo »pečati. In po kakih poteh morajo ljudjo svojo pridelke nositi! S kratka: glede cestnih zvez je kanalski okraj ne samo v naši deželi, marveč v celi Avstriji gotovo zadnji. In kaj je storil cestni odbor kanalski ? Nič, prav nič. Cesti od Vrhovlja na Plava in ona proti Avčam ste dosedaj edini. In da tudi v prihodnje ne misli še kaj storiti, dokazuje prevdarek, ki ga je cestni odbor kanalski prevdaril za leto 1903. Cestni odbor kanalski je namreč za leta 1903 sklenil pobirati cela dva odstotka cestne doklade na izravne davke. To bi zneslo vse skupaj kakih 800. Sedaj pa vprašamo, kaj naj cestni odbor s to svoto naredi, ko ista komaj zadostuje za pokritje upravnih stroškov. S dvoodstotno doklado cestni odbor ne more niti cesta popravljati, še nanj pa nove, prepotrebne ceste graditi. To je naravnost norčevanje iz ubogega ljudstva. Kakor je „Prim. List" že poročal je vlada sklenila 80°/0 prispevek za zgradbo Marijino Celje in Srednje, da lanu u kraji vsaj enkrat dobijo cestno zvezo z ostalim svetom Zahtevala pa je hkrati, da oskrbovanje dograjene ceste prevzamejo dolični cestni odbori. In čujtn! Dočim sla cestni odbor goriški in korminski se takoj izrekla zato, cestni odbor kanalski ni hotel oskrbovanja sprejeli v svoje področje. In vendar kako malo stroškov provzroči oskrbovanje nove, po vseh tehniških predpisih izdelane ceste. In radi te hranitve cestnega odbora kanalskega je bila nevarnost, da vlada odtegne vso 8u% podporo, to je okrogih 400.000 K. Konečno se je minole dni cestni odbor Enkrat je čepel tam v gozdu pri svoji kopi in zrl tja v kup oglja, ki je ležal tara pod streho. Računil je ravno, koliko pip tobaka si bo sedaj lahko privoščil za ta dobiček, pa koliko kvartin-čkov, katerih se tudi ni ravno branil. Pa pride mimo Jože Librov s koso na rami. „D‘>bro jutro", dč Jože. „Buh dej, Buh dej Jože! Kam pej grčs s tistim svingurjem ?" „Kosit tja v Rovte". „Bos hudiče kosiv, ce bos kej po-huodu", d6 .'• ►'an, pa se zareži osramočenemu ko«cu v zebe. — Pred dolgim časom je že bilo, ko mu je umrla žena; kmalu potem tudi hči. Hci je bila, kakor sem slišal, delj časa bolna in je moral celo parkrat po gospoda. Pa ga je vprašal nekdo potem nekaj o tei stvari, češ, kako in kaj je s hčerjo, pa kaj je dejal gospod. „Nu, me je piasu kaku je, jen kolk cajta je zč bovna?" „1. kaj pa si dejal?" „Sm dev, trinajst let je stara, ster-naj-t je bovna", je odgovoril Johan po svoji navadi, nekoliko sikaje koncu jezika. ---------— Sedaj pravijo, da se misli zopet oženiti, kajti biti toliko časa brez „zčn-ske", kakor pravi on, je pač reva. ,.Ce jo na bo rovnuv Buh, jo bo pej hudič", je baje rekel ter sklenil se na vsak uačm zopet obabili. Gorski. vendar vdal, in sklenil prevzeti oskrbovanje oeste. in kaj je uzrok temu delovanju cestnega odbora kanalskega. Načelnik cestnega odbora je g. Miha Zega, popreje pa dolgo, dolgo let g. Andrej Konjedic. V odboru sedijo gg. Malnič kot najvišji davkoplačevalec, veleposestniki Konjedic, Stanič in drugi. S kratka v cestnem odboru sedijo po večini napredni mogotci kanalskega okraja. Ker bi doklade za ceste ravno njih kot največje in večje posestnike najbolj zadele, in bi oni morali največ donašati, zalo ti gospodje določajo tako nizke cestne doklade in sploh ničesar ne store za zboljšanje prometnih zvez v tako zapuščenem kanalskem okraju. Ker so boje, da bi ne segli nekoliko glo-bokeje v njih liberalne bisage, katere jim je napolnilo ubogo ljudstvo, zato hočejo sedeti in sede v cestnem odboru, ter določajo tako smešno nizke doklade. Koliko so drugi ce«tni odbori storili, in koliko store še sedaj, Na Kanalskem pa nas mori in tlači liberalna bisaga, katero moramo mogotci gospodarili v ceslnem"odf)8ru)”ti napredku ozir. cest ne bo ne duha ne sluha. Zato upamo, da ljudstvo konečno spregleda, ter obračuni s temi „ljudskimi prijatelji", ter mesto njih v cestni odbor izvoli može, ki bodo res delali za napredek kanalskega okraja. Obračamo pa se tudi do deželnega odbora, da nekoliko večjo pozornost obrne na naš cestni odbor. To poročilo nam jasno kaže, kako naprednjaški mogočneži skrbe za blagor ljudstva. Da, delujejo! A le za napredek svojih liberalnih bisag. Ko pa treba do- Hudič je na Čaviču! „Uh Ježeš tč, Ježeš tč, hudič, hudiči" „Uh na Čavnju je bil na Čavnju; saj ste ga videli, uh prav sam spak, Bog nas obvaruj!“ Vsa vas je bila po koncu, vse je vrelo okoli Brusovega, ki se je najbolj ustil in na vse grlo pravil resnico in neresnico, kakor se mu je ravno zdelo. Čez dolgo let sem se tega dogodka zopet domislil, in oče mi je to stvar razložil tako-le: Takrat so hodili ljudje, kakor še dandanes, radi v cesarske gozdove, kjer so po mogočnosti nabrali in nakradli drvi, da jih le ni kdo zasačil. Pa je bil čuvaj na Čavnju Pulin. Temu so delali posebno zgago. Kradli so mu vedno, če so le mogli, tako da se je ves penil od jeze, ker ni mogel nikdar nikogar uieti. Bilo je nekega večera. Prišel je bil na Čavenj ravno dimnikar, kateri je ometal pri državnih gozdarjih dimnike. Sedela sta zvečer s Pulinom pri ognju pa kadila tobak in rekla vmes kako modro. Pa pravi Pulin: „Ti", mu pravi, „ti pojdeš nocoj z mano. Jaz grem tatov lovit in ti mi boš pomagal'*. „Kak6", dč dimnikar, „saj nimam nikakega orožja". „Ti ni treba. Veš, jaz sem jo iztuh-tal tako le: Jaz grem pa jih čakam, ti pa se skriješ v grm tam blizo. Pa kričim jaz nanje, a oni bodo šli le naprej, to vem dobro. Tedaj pa zaupijem: „Sam naiati za skupni blagor, tedaj, ako imajo slučajno moč v rokah, trdno zadrgnejo svoje liberalne bisage. Z vso pravioo torej po „Soči“ trdimo: „Iz vsega delovanfh naprednjakov zija le tista nikdar polna liberalna bisaga, glede katere so napred-njaški mogotci na deželi in njihovi Žurnalisti v mestu čudovito občutljivi ter se vselej oglasijo, kadar čutijo da bi se utegnilo zgoditi, da bi jim kaj ušlo". Katoliško društvo detoljubov v Gorici. (Daljo.) Kakšno nalogo je prevzelo društvo ? »Katoliško društvo detoljubov" deluje posebno na to; 1. da se krščanska odgoja naših otrok v duhu katoliške cerkve z vsemi pripravnimi in postavno dovoljenimi sredstvi pospešuje v družini in v šoli, in 2. da se rešuje ona nesrečna mladina, ki je vsled zanemarjenosti ali slabe odgoje že zabredla na napačno odgoje. Katerih sredstev se poslužuje druStvo ? Sredstva, katerih se poslužuje društvo so zlasti naslednja: 1. Molitev. Francoski škof Dupan-loup pravi: „Odgoja je tako težavno delo, da vedno potrebuje Božje pomoči. Učitelji, kateri ne molijo za otroke, katere odgajajo, bo povsem nesposobni jih odgojevati". 2. Podučevanje ustno in pismeno o krščanski izreji in po- hudič, pomagaj mi", pa ti iz grma nanje; mora biti, boš videl". „E, dobro, to ti že storim. Pa še malo tistega iz tiste visoko steklenice mi daj, pa greva —“. Luna je sijala preko Čavnja. Tam gori iz meje so se plazili tatje po dva, po trije skupaj. Obloženi so bili z lesom in drugim blagom, kajti kradli so, kar je kdo ravno dobil. Tam ob poti je stal Pulin, zadaj v grmu pa dimnikar, črn kot sam spak. Prisopihajo gori po stezi na prosto, pa se zakadi Pulin tja proti njim in zavpije s hreščečim glasom: „Les in drva dot I" Nič. „Dol pravim, če ne streljam I" Dvakrat nič. „Dol pravim, če ne gorje vam, nocoj se ne šalim I" Trikrat nič. „Sam hudič pridi in pomagaj I" Prh se zakadi dimnikar iz grma, pa proti njim. „0 joj, o joj I Bog in sveta Devica, kaj bo to I" »Hudič je, živ hudič je I 0 joj, o joj!" Pa so jo vdrli čez drn in strn, da je kar meja pokala . Še pozno v noč sta ga isti večer srkala Pulin in dimnikar, veseleč se tako lahke zmage. Od takrat, pravijo, je kra-dež vidno pojemala, kajti s samim hudičem se niti naš Gorjan rad ne poskusi. Gorski. sebno tudi o prevažnem Šolskem vprašanju. Društvo izdaja tudi v slovenskem jeziku časopis: „Krščanski detoljub'1, ki i z h a j o Štirikrat na leto v Ljubljani. Cenil mu je 80 v. 3. Bistveno sredstvo, ki sega društvo poslužuje pa jo: Naprava rešilnih zavodov, sirotišč itd. Profesor Stolz pravi: ,.Če so otroci po zanemarjanju, po slabem zgledu in hudobni naravi sprijeni in nravno zdivjani, je zel o odsvetovali, da bi se oddajali kaki družini, kjer imajo otroke.... Tu v obče ni drugeira sredstva, da se taki nesrečni otmci pripravijo zopet na pravo pot in se drugi obvarujejo pohujšanja. kakor odgojišča za zanemarjene otroke, kakoršnih je že več v raznih deželah". 4. V dosego vsega tega potrebuje društvo tudi m a t e r i j al n i h pripomočkov. Te dobiva: «) po plačilih za odgojo in oskrbovanje vsprejetih otrok. Čisto revni otroci se vsprejemajo tudi brezplačno; h) po podpori občin in deželnih odborov; r.) po doneskih društvenih udov; cl) po druzih milodarih, ustanovah in zapuščinah v denarju ali pa v premakljivem in nepremakljvem blagu. (Dalje pride.) Politični pregled. Naš avstrijski državni zbor. — Radikalni Čehi, ki so dobili po.noč pri socijalnih demokratih, so v zadnji seji poslanske zbornice zopet začeli obstruirati. Staviliao nujne predloge, ki so se pa kmalu rešili, tako, da je bila seje že ob treh urah popoludne zaključena. Čudno se je zdelo, da so se pridružili radikalnim Čehom sncijalni demokratje, kor so isti poprej izjavili, da bodo obitruirali ne proti sladkornim zakonskim načrtom in tudi ne proti prvemu branju vojaškega zakonskega načrta, ki je imelo priti v ti seji na vrsto. No in res socijalni demokratje niso podpirali obstrukcije radikalnih Cehov zaradi zgoraj omenjenih dveh točk dnevnega reda, pač pa zaradi nujnih predlogov, katere so stavili krščanski ao-cijalci in katoliški centrum v zadevi spremembe državnozborskega poslovnika. Poslanec Pernestorfer je govoril proti temu, „v. .ran-uju— abii/cman"*ptfragFfiVa‘/'HO sedanjega poslovnika. Ugovarjal mu je poslanec dr. Patai. Tozadevni predlog poslanca Pernestorferja se je z veliko večino glasov odklonil in tako se bodeta nujna predloga glede spremembe državnega poslovnika razpravljala v jedni prihodnjih sej in sicer koj potem ko bodo rešeni sladkorni zakonski načrti, kateri pridejo do razprave v prihodnji seji, ki bode v sredo V ti seji odk^zala se je vladna predloga o razdelitvi sladornega kontingenta sladornemu odseku. Premcmba poslovnika. — Državna zbornica ima poslovnik, po katerem se uravnavajo razprave v zbornici. Po tem poslovniku morejo poslanci vedno, ako imajo le 20 podpisov za nujne predloge, pričeti obstrukcijo. Zato pa hočejo sedaj poslovnik premeniti. Katoliški centrum in krščanski socijalisti so vložili nujna predloga glede premembe poslovnika. Proti premembi pa so takoj se oglasili nacijonalni in liberalni Nemci ter socijalni demokratje, dasi so Nemci sami poprej zahtevali premembo poslovnika. Nemci bi radi imeli prosto roko za obstrukcijo, vezani naj bi bili samo Slovani. Postopanje Čehov v drž. zboru. — Mladočeški klub je sklenil, da se hoče odzvati povabilu predseanika krščan-sko-sociialne parlamentarne zveze, ter da s« udeleži skupnega posvetovanja o vojaškem zakonskem načrtu Potem je razpravljal klub sedanji politični položaj ter yzprejel sledečo resolucijo: Mlado-češki klub odtaja pri sklepu z dne 16. oktobra 1902 ter se hoče z vsemi sredstvi bojevati proti vladi dr. KtJrberja. Iz taktičnih ozirov pa mladočeški klub privoli, da se reši zakonski načrt glede bruseljske sladkorne i>og..iibe, potem prvo branje vojaškega zakonskega načrta, kakor tudi da se rešila nujna predloga glede lešktgH učilišča in glede državnozborskega opra\ilmka. Ob jednem je naročil klub svojemu predsedstvu, da pripravi izjavo, katera se prečita v državnem zboru o priliki prvega branja vojaškega zakonskega načrta ter da izdela nianilest do volilcev, v katerem se pojasni in opraviči dosedanje postopanje »ladočeikega kluba. Povišanje uvozne davščine na tuje smodite. — Naš finančni minister Biihm - Bawerk je predložil v državnem zboru načrt zakona, vsled katerega se poviša davščina na uvoz inozemskih smodk in cigaret. Dunajski listi pa poročajo, da namerava finančna uprava povišati cene tudi pri domačem tabaku in smodkah. Nemški prestolonaslednik v Petrogradu. — Nemški prestolonaslednik jel9.t. m. prisostoval v zimski carski palači slavnosti blagoslavljenja vode v navzočnosti carja in carice. Po slavnosti je bil galazajutrek, pri kateri priliki jo nemški princ v navzočnosti nemškega poslanika izročil carju veleznačilno darilo nemškega cesarja, namreč jeden model nemške vojne ladije z vso upravo v miniaturi. To darilo naj bi bilo glasom nemških listov znak zaupanja nemške mornarico do ruske. Bombardiranje utrdb venezuelskih. — NemškeladijePanther, Gazelle,Vi-neta so bombardirale 21. t. m. venezuelsko utrdbo S. Carlos in so jo popolnoma uničile. Francija. -- Senat je sprejel zakonski načrt zadevajoč dveletno vojaško službo. Zbornica je pa v seji od 10. t. m. dovolila podporo 500.000 frankov za prebivalce Bretenije, ki so sami ribiči sardin a so vsled preselitve sardin v druge kraje tako obožali, da nimajo o čem živeti. 19. t. m. je imel v francozki zbornici bivši njen predsednik Deschanel govor, ki je vzbudil v vseh političnih krogih velikansko senzacijo, v vladnih krogih pa precejšnje vznemirjenje. Deschanel je namreč bral vladi novcem hude levite ter jim povedal v obraz, da vsa njih politika je le politika osebnih interesov. Faktično je v nazorih posameznih vladinih strank veliko nasprotje, le jedno jih drži pod skupnim praporom: boj proti i krščanstvu. Socijaliste je po pravici na-! žival protinarodne in protiverske hujskače. Vsi vladinovci so kar besneli a v J svojih glasilih ne morejo druzegi neg' norčevati se iz osebe Deschanelove. V javnosti pa gre o njem glas, da je on bodoči mož Francije. Framasoni v francoskem parla - - * —--**.*«» ui/vt ju opi cjci |/ri5U- log, naj se podržavijo vsi šolski zavodi v naselbinah. Šolstvo v francoskih naselbinah so imeli v oskrbi doslej skoro samo ! redovniki in državi ni bdo treba ničesar izdajati v ta namen za naselbine. .Sedaj , bo seve drugače. Napad na armensko-gregorjan-skega patriarha. — Neki Agop Ha-čikjan iz Erzeruma, je izvršil atentat na armensko-gregorijauskega patrijarha Or-manjana. Obiskovalci cerkve so bili tako ogorčeni, da so napadalca tako silno pretepli, da so morali istega odnesli iz cerkve. Na prvem zaslišanju je Hačekjan priznal, da je hotel patrijarha umoriti, i Vse ceste v Kunkapu so zasedene od I vojakov, ker se je bati šo kakega aten-| tata ali demonstracij. Mnogo oseb so I zaprli. Da-li je napadalec pripadal ar-j menskemu odboru, ni še znano. Na atentat ga je najbrže navelu Čitanje armensko revolucionarnih spisov in pa osebno sovraštvo proti patrijarhu. Dopisi. Iz Kanala. — Pri nas napredujemo. Trg dobiva vedno lepše lice. Gradijo se nova poslopja, stara pa se popravljajo in olepšujejo. Dobili smo tudi nov hotel, kojega lastnik je g. Ulaga, prejšni gostilničar pri „Zlatem levu“. Novi hotel je oskrbljen z vsem, postrežba je izborna in primerna cena. Vse to se izvršuje z ozirom na novo železnico. Železnica bode mnogo koristila, a tudi mnogo škode provzročila. V soški dolini je že itak malo sveta, a še tega bode sedaj našim kmetom pobrala železnica. Mnogim pobrala bode cele njive, drugim pa jih razpolovičila, da se ne bo izplačalo jih obdelovati Denar pa, ki ga bodo za svet prejeli, bodo polagoma porabili, in kmet ne bo imel ne njive ne denarja. Mnogi pa bodo tudi dali slovo kmetovanju in si rajši pri železnici služili denarja. In tako se bode v našo dolino naselila draginja. Pri vsem napredku pa v Kanalu nekaj pogrešamo. Občinskega zdravnika nimamo. Zakaj bi se v tej zadevi kanalska občina ne sporazumela z drugimi občinami Saj smo prejina leta v Kanalu vedno imeli občinskega zdravnika, in ven lar radi tega nobena občina ni ila pod zlo. Izgovarjajo so, češ kdo bo p i prišel, ko imamo že enega zdravnika. Dobro naj se pa občine ž njim posode, saj je vendar znan kot dober zdravnik. Ako pa to ni mogoče, bi se pa vendar kateri zdravnik oglasil za razpisano službo, zlasti sedaj ko pride nova železnica. Zato želimo, da bi tudi v tem pogledu napredovali. Št. Viška gora. — Dne 21. in 22. jan. imeli smo tukaj občinske volitve. Komisija jo bila sestavljena iz samega domačega, napeto-naprednega blaga. Zato so se pa tudi volitve vršile po napred-njaškem taktu. Vladnega komisarja smo bili silno potrebni, pa menda — nevredni. — V 3. razredu se iz prva nismo nameravali spustiti v boj, a ker nam je nudila Trebuša toliko mož na razpolago, poskusili smo vendar. — Toda napredni agitatorji so delali za svojo „sv.eto stvar“ z lažmi, grožnjami in s kamenjem in so nam pobrali v zadnji noči na Št. Viški gori lepo število mož. Uprav to je vzelo na dan volitve nekaterim našim možem pogum. Odtegnili so se volitvi in naprednjaki so zmagali z veliko večino. — V 2. razredu je zmagala naša stranka kljub temu, da so nam pooblastila nam°noma vničevali in može kradli, s tremi glasovi večine. V 1. razredu je zmagala zopet napredna z enim glasom večine. Ta glas so dobili s pomočjo liberalno ženske, ki ni hotela pooblastiti svojega varuha za volitev in je dala pooblastilo znanemu naprednjaku. Bilo je to popolnoma pro-tipostavno, ker volilni zakon določa, da za mladoletne more voliti le njih varuh in nihče drugi. Na boljem je naša stranka za toliko, da ima sedaj šest svojih mož v stara-šinstvu, dočim je imela doslej samo tri. Koncem ne moremo, da ne bi javno pohvalili vrlih Trebušanov, Vojskarjev in Čepovancev, ki so se tako daleč potrudili nam v pomoč. Dobro mislečim Gorjanom pa kličemo: Pogum! S časom bo tudi na Gori drugače. — Cerkno. — Priobčiti nam je od tu popravek na dopis, ki je bil v zadnjem „Prim. listu11 iz Cerkna. Popravek zadeva načrt naprednjakov glede bodočih občinskih volitev, ki bodo spomladi vsled re-v načrtu so' naprednjaki' sklenili, da zaprejo 80 naših mož v razne naprednjaške krčme, a 19 privoščijo krvavo grižo. Pozabili so pa še 20 naših volilcev, ker naša večina je znašala v tretjem razredu 119 glasov. A naprednjaki si znajo pomagat. Hitro so šli k cerkljanskemu „Krokodilu11 in ga napnuili, naj kar on požre še teh 20 preklicanih klerikalcev. Krokodil je rekel jaaaa in zmaga bo gotova liberalnaaa. Iz Straže na Cerkljanskem. — Iz naše vasi pač še ni prišel dopis v ..Primorski List*1. Pa ne mislite, da je naša vas skrita v kakem gorskem zatišju, marveč leži na državni cesti, ki pelje v Idrijo ter je zelo raztrešena. — Naši otroci so popolnoma brez poduka. V Cerkno ne morejo hoditi v šolo, ker je preoddaljeno. Že pred leti, ko so ustanavljali šolo na Reki, stavili so ponudbo, da napravijo šolo Reka-Straža, a nekateri stražki modrijani so to ponudbo odklonili, Na to so k reški šoli priklopili Polic>. Minulo leto pa so iz posebnih vzrokov šol", v Policah zaprli, hkrati pa je tudi na Reki šola prenehala. Sedaj je bila ugodna prilika, delovati za zvezno šolo Reka-Straža. In res so nekateri naši Občinarji v soglasju in s sodelovanjem č. g. dekana v Cerknem storili potrebne korake v ta namen. Š ilska oblast se ni protivila pravični zahtevi. Prišel je na to sam g šolski nadzornik in je pregledal prostore v hiši g. Iv Čefarina. A naši ljudje so mnogokrat čudaki. Začeli so se upirati, da bi bila šola v Čefari-novi hiši. Sami se sicer v tej zadevi še niso zganili. A sedaj, ko je vsa zadeva v najboljšem tiru, pa zahtevajo šolski prostor na takem kraju, do katerega je večini šolskih otrok pristop radi slabih poti in pomanjkanja brvi čez Idrijco nemogoč. Slišali smo, da je trojica teh veljakov radi te zadeve šla celo k okrajnemu šolskemu svetu v Tolmin. Kaj so tam vkrenili, ni znano. Mi se pa nade-jumo, da šolska oblast so ne bode ozirala na te neutemeljene zahteve, ker večina Občinarjev zahteva šolo na Želinu v Čefarinovi hiši. — Zato tudi tem polom prosimo slavno šolsko oblast v Tolminu, da prej ko mogoče otvori šolo m 2elmu. S tern tudi učitelju in kalohetu prihrani mnogo poli, o čemur se jo sam g. šolski nadzornik očividno lahko prepričal. Stražanski. S Pečin. — Cenjeni g. uredniki Nimam navade Vas pogosto nadlegovati, včasih pa vendar moramo tudi Pečani pokukati malo širom slovenske domovine. Radovedni sle radi novic! Zaupam jih Vam : Koncem starega leta, postarali so se tudi naši obč. očetje, radi tega smo sredi decembra m. 1. izvolili mlade11. — Novega župana pa še ne vdobimo. Nekdo se smešnega dela (za predpust I op. st.). *Padel je", zato je vložii utok proti volitvam. Kar se tiče nas Pečanov, smo zmagali I Da se je od gotove strani na volitvah delalo naravnost kaznjivo, je tudi resnica. Taki ljudje bi morali biti hvaležni da se jih ne spravi celo „za mrežo111 Pred Božičem smo imeli na Pečinah tudi sušo po vodnjakih. Zi božične praznike pa sno dobili poročilo od visokega dež. odbora, da jo isti nam dovolil 900 K podpore za zgradbo dveh novih vodnjakov. Srčna hvala preč. g. B. Nemec-u, bivšemu našemu vikarju, ki se je mnogo trudil za to. Srčna hvala tudi našima deželnima poslancema, dr. Gregorčiču in Iv. Lapanju, kateri je izdelal tudi načrt za vodnjaka. Ker pa naša občina trpi veliko pomanjkanje na zdravi pitni vodi, nameravali smo prositi tadi vlado za državno podporo. A naši dobri znanci „naprednjaki‘‘ so to zavirali. Saj pa v deževnem vremenu in ob polnih kozarcih ne potrebujejo niti deželne podpore. Novice. Sliod županov In podžupanov na Goričici. — Naznanja se stem, da bode dne 1. februvarja t. 1. na Goričici shod županov in podžupanov. Shod prične točno ob 2. urah popoludne. Imenovanje v sodni stroki. — Višje deželno sodišče v Trstu je imenovalo pravnega praktikanta Alb. Koma-vec avskultantom. Umrl je v 3l-lelu svoje starosti gosp. Artur Ciprijani c. kr. računski re-vident pri računskem oddelku tukajšnjega t .. - i , Za „A.lojzijcvišče“: Preč. gosp. Val. Kragelj 20 K, preč. g. Al. Pipan 5 K, preč. Fr. Frankč 5 K. Bog plati I Zn slovensko slrotišče v Gorici. — Za „katoliško društvo detoljubov" oziroma za slovensko sirotišče so darovali: P. n. Ivana Šušteršič 1 K, č. g Anton Pahor 2 K, Ivan Orel 1 K, Štefan Hlede 20 v, Marija Marvin iz Št. Andreža 30 v, Josip Soban 1 K, A. H. 40 v, Andrej Vales, organist v Gabrjah, 60 v, Jakob Nardin 2 K, Ana Mungerle 2 K. Monsignor Abram nam je poslal 20 K. Ta dar sivolasega starčka, ki bo dne 18. maja t. I. izpolnil 90. leto svoje starosti, nas je zelo razveselil. Priporočamo ga vsem cenjenim či-tateljem v molitev; kajti zdaj je že 14 mesecev nepretrgano v postelji. Njegov izgled naj bi obudil med milimi rojaki mnogo posnemovalcev. Za zastavo „Slov. katoliškega delavskega društva v Gorici“. — P. n. Franc Boškin iz Št. Petra 70 v, Jakob Nardin 3 K. Preneumno. — „Soča“ po »Narodu" poroča, da nameravajo nižje-avstrijski klerikalci atentat na ljudsko šolo Klerikalci hočejo odpraviti iz šole naravoslovje, zemljepis in zgodovino, potem hočejo uvesti nazaj šibo, učitelje pa se prisili, da se bodo morali tudi sami deležiti, ne le kot nadziratelji, raznih verskih vaj, tako n. pr. bi morali skupno z učenci k spovedi hoditi. S takim načrtom se bo bavil baje nižjeavstrijski deželni zbor že v prihodnjem zasedanju. Tako „Soča“ in poleg vpije: Vidite jih, prijatelje šole in učiteljstva, ko bi le mogli pa bi Vam učiteljem vrat zavili. Mi pa pravimo: Vidite jih tepce, ki to pišejo in verujejo, ker vsi skupaj ne vedo, da posamezni deželni zbor državnega zakona premeniti ne more. Ali pa naj je tako strašenje res le dokaz, da so učitelji še v prav otroški dobi omike, ker jih strašijo s tako neumestnim „bav-bavw. Otrok se je zadušil. — Krčmar Muser na Placuti jo slišal stokanje iz stanovanja Helene Križ v njegovi hiii. Poklical je hilro druge ljudi ter odprl kuhinjska vrata, ker se je iz kuhinjo čulo stokanje. Našli so Heleno Križ nezavestno ležati na teh, dveletni otrok pa, katerega je imela v oskrbi je ležal mrtev poleg nje. Križ je namreč zakurila z ogljem, in so jo (■Iruponi plini omamili, otroka pa udušili. Zdravnika Pilamiz in Morpurgo sta jo spravila zopet k zavesti. Dovozna cesta na gorički kolodvor bohinjske železnice. — Zastopniki goriškega mesta so st»vili pri političnem obhodu bohinjske železnice, ki se je vršil glede goričkega kolodvora pretekli pondeljek, zahtevo, da bi se dovozna cesta z ozirom na ozko in strmo ulico, ki pelje iz Kornja na Gorišček, na goriški kolodvor bohinjske železnico nipravia s trga Kornja, ker bi bilo potreba marsikaj posuli in zasuti, kar bi stalo gotovo ogromnih stroškov. Zdi se pa, da dolična komisija ni ugodila ti zahtevi goriškega mosta ter da je sklenila, da se izpelje dovozna cesta z Goriščeka po Blanci do kolodvora. Objava. — Naznanjam s tem, da je moje delo „o sacrum convivium4 op. 237 popolnoma razprodano in torej ne zamorom več ž njim postreči novim gg. naročnikom. Ob enem tudi naznanjam, da sprejemam naročila na maj ni ko v e pesmi za moški zbor, katere na-merujem izdati koncem meseca marca t. 1. Ceno tem pesmim zamorem določili šele po tisku. D. F a j g el j gosposka ulica, St. 14. Kazenska obravnava proti po-narejalcu denara. — Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se bo vršila v prihodnjem zasedanju kazenska obiavnava tudi proti onemu Alojziju Belletiju. katerega so pred par meseci aretirali na Srpenici, zaradi razpečavanja ponarejenega papirnatega denara. Izpred sodišča. — V četrtek se je vršila pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskim sodiščem kazenska obravnava proti onemu Josipu Rosacherju o katerem smo svoječasno poročali, da je še kot vojak iz vojaškega skladišča ukradel nekaj obleko in katerega so po tem, ko je delal pri nekemu mizarju v Solkanu kot strugar zaradi tega tam aretirali. Rosacher je bil obsojen na deset mesecev ječezjednim postom vsaki mesec, ter postavljen po prestani kazni pod policijsko nadzorstvo. Isti dan se je vršila kazenska obravnava proti 48 letnemu težaku Alojzija Marušiču iz Lukovice, zaradi tatvini izvršene na škodo svojega soseda Josipa Marušiča. Alojzij Marušič je dobil 13 mesecev ječe z jednim postom vsaki mesec. Ker je bil zaradi tatvine že večkrat obsojen, pošlje se ga potem, ko bo odsedel 13 mesecev v ječi, v prisilno delavnico. Zamenjal je suknjo. — V glediški kavarni je te dni nekdo zamenjal svojo suknjo z ono g. Mariničn, kancelista pri deželnemu odboru. Seve, daje bila suknja g. Mariniča veliko bolja, ker je bila nova, dočim je našel g. Marinič na onem mestu, kjer je poprej visela njegova suknja, zno-šeno Btaro lahko suknjo. Aretirani uzmovič. — Dogajale so se celo lelo tatvine v raznih hlevih, ne da bi se bilo prišlo uzmoviču na sled. Te dni pa se je posrečilo orožnikom, da so v Podgori zasačili tatu v osebi nekega 55 letnega Pasquala Voltolini iz Monta-gnana v Italiji. Pri njem so našli tudi nekaj ukradenih rečij. Voltolini se je klatil večinoma po našem mejtu in po Furlaniji in sicer pod izmišljenim imenom Tite d’08valdo. Ključek se je našel v Št. Mnvru z napisom I Mathian, Laibach, k. k. Hof-Jiefcrant. Oglasiti se je pri c. kr. policiji v Gorici. Razglas. — Rok za vlaganju na-povedij o osebni dohodnini poteče s koncem tekočega meseca; o tem se obveščajo kontribuenti, ki so podvrženi osebnemu davku, da se izognejo posledicam označenim v §§ 205 in 250 postave z dne 25. oktobra 1896 1. (drž. zak. št. 220). Razpis natečaja. — Razpisuje se natečaj za sledeče uradniške službe pri deželnem hipotečnem kreditnem zavodu poknežene grofovine Goriške in Gradiške: 1. Mesto zavodovega ravnatelja v VII. plačilnem razredu, ki zamore preiti v VI. plačilni razred; 2. knjigovodje v IX. plačilnem razredu, ki zumore preiti v VIII in VII. plačilni razred; 3, blagajnika v X. plačilnem razredu, ki zamore preiti v IX. plačilni razred; 4. knjigovodstvenega pristava v XI. plačilnem razredu, ki zamore preiti v X. in IX. plačilni razred; 6. kan- celHrja v X. plačilnem razredu, ki zamore ! preiti v IX. plačilni razred; 8, sluge v j III. plačilni vrsti, ki zamore preiti v II. in I. plačilno vrsto Zavodovi uradniki in sluga so glede službenih razmer in plač popolnoma enakopravni z deželnimi uradniki in slugami. Prejemki zavodovih uradnikov so razvidni iz sledečega razpregleda: a »o 0) •o M a) Cti Plača Stanarina 1 Skupaj Ki J} — 03 a, i. > Kron VI. 1 2 7200 6400 j j 900 8100 7300 VII. 1 2 6400 ^ 4800 j j 800 6200 5600 VIII. 1 2 4000 3600 J 700 4700 4300 IX. 1 2 3000 2800 600 3600 3400 XI. 1 2 2400 2200 600 2900 2700 X. 1 2 1800 1600 j 400 2200 2000 Prehod iz ene vrste v drugo istega plačilnega razreda in iz višje vrste kakega plačilnega razreda v naslednji plačilni razred sledi po vsakih 3 letih pohvalne slnžbe. Sluga bode imel pravico do stanarine v znesku letnih 200 K in letne plače 800 K v III. vrsti, letnih 1000 K plače v II. in letnih 1200 K v I. vrsti. Sluge preidejo iz ene plačilne vrste v naslednjo po vsakih 5 letih pohvalne službe. Prosilci za uradniška mesta deželnega hipotečnega kreditnega zavoda bodo morali dokazati z dokumenti šolo. njihovo praklčno uporabo in sposobnost za laka službena mesta; v ostalem veljajo glede drugih kvalifikacij (udi za pričujoči natečaj določila pravilnika za dež<*lni odbor od 11. julija 1901. Gledč vštevanja službenih let onih uradnikov in slug, ki se nahajajo sedaj v uradih, kjer imajo pravico do pokojnine, velja načelo vzajemnosti. V smislu tega natečaja opremljene prošnje naj se vlagajo pri deželnem odboru do 20. februvarja t. I. Imenovanja se izvršč začasno in se bodo imenovali stalnimi uradniki, ki se izkažejo kos svoji nalogi, po sklepu prve upravne dobe zavoda. Vabilo k občnemu rednemu zboru „Vojaško-veteranskega društva za Goriško in Gradiščansko4 v nedeljo 16. februvarja 1903 ob 11. uri predpoludne v prostorih „H6tel Post4 v Gorici. Dnevni ed: 1. Otvoritev zborovanja; 2. Či-tanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. Poročilo o društvenemu napredku in poslovanju; 4. Poročilo društvenega blagajnika; 5. Dopolnitev društvenega predstojništva; 6. Drugi nasveti in predlogi. Odbor. Opekla se je po obrazu in rokah Alojzija Pavlin v Št. Andrežu, ker jej je petrolejka padla iz rok. Prepeljali so jo v bolnico. Državne podpore. — Ministerstvo za notranje zadeve je nakazalo c. kr. namestništvu v Trstu znesek 120.000 K za podporo po elementarnih nezgodah prizadetim občinam v gradiščanskem okraju. Za vso druge okraje Primorja pa je dobilo namestništvo 55.000 K. Sadovi „napreduega“ časopisja. — Napredna podivjanost se vedno bolj razširja, in to posebno pri strastnih „naprednjakih4. Tako je v soboto svečer napadel neki fantalin I. KI. iz Šempasa z nožem nekega F. Šk. in ga ranil na roki tako močno, da se je moral peljati takoj k zdravniku v Gorico. Dan pozneje, t. j. v nedeljo, pa se je znašal ravno tam neki F. Šp. iz Oze-jana nad nekim F. (J iz Šempasa s tem, da ga je s kolom ranil na glavi, da se je moral drugi dan peljati v Gorico k zdravniku. Omeniti moram, da je F. Šp. strasten agitator „napredne“ stranke. Da, gospoda v gosposki ulici, to je šele pravi napredek po vašem receptu. »Kmetijska zadruga v Ročinju" imela svoj redni letni občni zbor na Svečnico dne 2. februvarja t. 1. ob 2 in pol uri popoludne s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov; 2. Poročilo blagajnikovo o letnem računu za 1. 1902 ; 3. Predlogi ; 4. Volitev novega odbora in nadzorništva. Odbor. Dovozna cesta na Št. Petersk. kolodvor vipavske železnice. — Znan jo našim čitatoljom, da se ni delj časa otvoril promet na Št. Peterskem kolodvoru vipavske železnico, ker ni hotela občina plačati tretjine stroškov za dovozno ceslo, Ta tretjina jo znašala 1600 K. Št. Peterskj občini seje zdela ta svota previsoka in branila so je zaraditega plačilu omenjene svote. Za to in ker se je hotelo občino prisiliti k plačilu svote 1600 K, bil je Št. Pete iki kolodvor delj časa zaprl prometu. Seveda zvračalo se je vso krivdo na trmoglavost starešinstva in posebno „Soča“ zaganjala se je jako surovo v to šmentano „klerikalno“ starešinstvo, ki nima po mnenju „Soče“ nobenega smisla za občinske koristi. Ko-nečno prišlo je pa vendarle do r ake poravnave tako, da se je občina i-avezala plačati za odkup svota po katerem pelje dovozna cesta 357 K 45 v, a se zavezala dovršiti sama dovozno cesto, zakar jo je moralo podjetje odškodovati s svoto 851 K. Že po tem računa bi tretjina stroškov za dovozno cesto, katere bi imela nositi občina, ne znašala več 1500 K marveč le 1208 K 45 v. To samo na sobi dokazuje, da jo starešinstvo, neho-teč plačati svoto 1500 K znalo varovati občinske koristi. Zdaj sledi pa še nekaj lepšega, kar dokazuje, kako da je znalo starešinstvo varovati občinske koristi. Kakor smo poprej omenili se je občina zavezala, da sama dovrši dovozno pot< a je zato dobila od podjetja 851 K. Občina jo tadi dovršila dovozno pot, a za to ni potrosila 861 K marveč le 398 K 86 v. Ako vse to računimo, vidimo, da stane Št. Petersko občino dovozna cesta na kolodvor in sicer: del za odkup zemljišča 357 K 45 v, potem stroški za dovršitev dovozne ceste 398 K 86 v, torej skupaj 756 K 31 v. Ako primerjamo to svoto s svoto 1500 K, katero so hoteli po sili dobili od Št. Peterske občine s svoto 766 K 31 v, katero je občina konečno v resnici izdala, najdemo, da je starešinstvo s svojo „trmo4 prihranilo občini celih 743 K 69 v Opomnimo naj k temu, da bi bilo želeti, da bi tudi druge občine nasproti podjetnikom vipavske železnice bile nekoliko trmoglavejše, nego so bile, in ostala bi marsikatera stotina svitlih kronic v občinskih blagajnah, mesto, da so romale v nenasitljivi žep dotičnim podjetnikom tujcem. Zgoraj navedeni slučaj pa tudi jasno dokazuje, kako utemeljeni so vedno napadi „Soče4 na občinska starešinstva, katera niso po volji „Sočinim“ matadorjem. V Pliskovici bodo od 1,—8. feb, obhajali sv. misijon. Vodila ga bodeta misijonarja sv Vincencija Pavlanskega iz Ljubljane. Uradni dnevi v Gradiščanskem političnem okraju. — Doslej so morali vsi oni, ki so imeli kak opravek pri okrajnem gUvarstvu v Gradišči, podati se v Gradišče. Da se pa strankam iz oddaljenih občin olajšajo stroški in trnd je odredilo namestništvo, da se morajo večkrat obdržavati uradni dnevi v Tržiču, Červinjanu in v Korminu. Iz Volčanskih Sel piše Anton Va-entinčič, da on nikdar in nikjer ni govoril o prevelikih plačah in ofrih častitih dušnih pastirjev v Volčah, in da j« to le grdo in ostudno obrekovanje njegove osebe. Zima. — Nastopili so lepi dnevi. A v jutro vendar občutimo zimo. V Gorici imeli smo tudi že 7 stopinj mraza. A po drugih krajih je mnogo huje. Tako so imeli na Dunaju 17 stopinj mraza po Celsiju. Na Severnem Češkem je tak mraz, da so lovci dobili v gozdu mnogo zmrznjene divjačine. V Ljubljani so imeli 16 stopinj Celsija, v Gradcu 198 Celsija, v Celovcu pa celo 23 8 stopinj Celsija pod ničlo. Na Ogerskem je tudi silen mraz. Tudi po Italiji imajo hud mraz. Na Vezuva je bil sneg. „Hrvatska straža". — Od škofa dr. Mahniča na Krka ustanovljena tis-knrna „Kurytka4 izda v drugi polovici meseca februvarija prvi "zvezek novega lista „Hrvatska straža4. Urednik mu bo dr. Anton Altirevič v Spijeta. Namen listu je apologetičen: branil in tolmačil bo načela katoliške vere in krščanske tllozotlje. List se bo bavil v prvi vrsti z aktualnimi vprašanji. List bo prinašal tudi dopise v slovenskem jeziku ter bo porošal o kulturnem razvoju Slovencev. Vsdbina prvega zvezka bo sledeča: „Hrvat«ka straža4. (Uredništvo.) — Zvanje katoliških svjetovnjaka a naše doba. Dr. Autun Mahnič, biskup. — Zadača krščanske filozofije v XX. vijeku. Lj. Dostal, D. J. — O liberaliznu in liberalnem katilicizmu. D. M. Horman, D. I. — Katolička crkva in rodoljubjo. Dr. Anlun Alfirovič. — Za istinom (Apologetička pisna) M. — Monizam u hrvatskoj knjiži („Dvn Svijela“). — Piesme Silvija Str. Kranjčeviča. — Iz života za žival 1. Može li papa mi-jenjati cerkvene zakone? P. 2. Mi slu-šamo samo papu!“ — Iz Slovenske (Pisma.) Dr. Krek. — Prijegled katoličkih smotara. — Pabrci iz krvatskih lislova in novina. „Hrvatska Straža4 bo izhajala štirikrat na leto Vsaka številka bo imela najmanj 128 strani. Cena listu jo 5 K na leto. Za dijake 3 K. Naroča se z naslovom: Uprava ,.Hrvatske Straže4 na Krku (Veglia) Istra. Posamezne številke 1 K 60 v. Gibali se je začelo torej tudi na Hrvatskem! Z naj večjim zanimanjem pričakujemo dne, ki nam prinese prvo številko tega lista! Drzui tatovi. — V soboto popoludne je peljal neki voznik z južnega kolodvora v Trstu za tvrdko N. Lejel vse polno zabojev, v katerih se je nahajal kakao. V ulici FarnetT moral je ustavili, ker je ravno takrat prišel iz drugo ulice neki drugi voz. Ko jo pa zopet pognal konje in se je začel voz pomikati, skočili so s poprej omenjenega voza, ki je bil prazen, nekateri težaki in vzeli z njegovega voza jeden zaboj ter ga položili na prazen voz, ki je z nenavadno hitrostjo zdirjal po ulici Amalija. Italijanska nestrpnost v Pulju. — Kakor smo svoječasno poročali je bil imenovan za kanonika stolnega kapitelja v Pulju preč. g. Ivan Belec rodom Slovenec. To je Puljske Italijane tako razburilo, da so v neki starešustveni seji črtali iz mestnega proračuna vse prispevke za duhovščino in za bogoslužje. Neki vročekrvnež predlagal je celo, naj bi se vsi duhovniki izgnali iz Pulja. Seveda ostane ta sklep le na papirja. Štrajk krojačev na Dunaju. — Število šlrajknjočih krojaških mojstrov in krojaških pomočnikov znaša nad 20.000 oseb. Tudi v Stockerau-u ko začeli krojači štrajkati Štrajk je naperjen proti lastnikom velikih zalog za izdelano obleko, katero razpošiljajo z Dunaja na vse krajo sveta, ker plačujejo ti krojačem premalo od vsakega kosa. Vojaške vaje za nadomestne reservlste-vinogradnike. — Onim nadomestnim reservistom, ki so vinogradniki in ki bodo letos poklicani k vojaškim vajam, ie dovoljeno, da opravijo te vojaške vaje meseca avgusta, mesto kak drugi mesec pred avgustom, ako bi se jim zdelo, da je to z ozirom nf njihova poljedelska opravila prikladnejše. Z do-tičnimi prošnjami morajo se pa obrniti do c. kr. okrajnih glavarstev in sicer v mesecu marcu. Mrliču ukradel čevlje. — Na pokopališču v Ljubljani je nekdo iz mrtvašnice mrliču Karolu Eberletu z nog ukradel čevlje. Tat mu je obul svoje stare, ponošene čevlje. Redak! — V Hagu na Nižjeav-strijskem je bivši pismonoša prav lakote umrl. V slamnici tega čudaka pa so našli tri hranilne knjižice z vlogo 300.000 kron. Mož s prodano glavo. — Najdebelejšo glavo na svetu ima brezdvoma krošnjar Artur Zenninges v ameriški državi Kolorado. Njegova glava meri 81 cm v premeru. Prav za prav že ni več njegova, ker jo je prodal ondotni medicinski fakulteti, ki mu je dala za njo takoj 1000 dolarjev, 2000 dolarjev pa dobe njegovi dediči po njegovi smrti, ko glavo mrtvega glavača oddajo medicinski fakulteti. „KatoliŠkl analfeti“. — Liberalci vedno pravijo, da katoličani sovražijo ljudsko izobrazbo in vzgajajo analfabete (ljudi, ki ne znajo brati). Pri preiskušnjah vojaških novincev v Švici se je pa pokazalo, da so najbolje izšolani rekruti iz kakoliških „nazadnjaških" kantonov Wallis in Freiburg, „Prosvetljem4, napredni cu riški kanton je v tem oziru daleč ostal za njima. Za kratek čas. Pri izpraševanju pred poroko. — Župnik sedi pri pisalni mizi in pridno piše. Nekdo potrka. „Notri I4 Deklo, že močno v tridesetih, vstopi. Župnik piše dalje. „No, kaj pa bi tirada?4 jo vpraša. — „K izpraševanju za poroko sem prišla, poročila se bom4. Župnik pokima in piše dalje. Naenkrat se spomni izpraševanja in vpraša: „No, Micika, pa povej, kdo te je odrešil?4 — „Eden z Ložnice4, odgovori Micika in sramežljivo zarudi. Tdepnif. — „ Tetka11, vpraSamala Pavlina, „kai pa je prav za prav lele-»ral'?u — „To je naprava, otrok moj, kateri ako kaj zaupamo, zve takoj cel svet“, _ (.AhB, tetka, potem si ti tudi telegraf !M „Otrok, kako se drzneS kaj takega reči?“ - ,.J». nah. Z gostilno so združena 'udi prenočišča za goste in hlevi za živino. Za obilno udeležbo se priporoča udani Ivan Krpan, gostilničar. Vsaki gospodinji je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo ampak iz.efino vselej — Kathreinurjovo — Knelppovosladnok T ^ odjemajte jo le v izvirnih zavojih, kakrSn.ga kale U podob* Cena zavoju 50 vinarjev. vsebina 5(0 gramov s.a*£ fa. H /O, G?, Varnoslna;fc j^znarl v polnih Z|