Listdelavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih Ljubljana, 31. januarja 1975 Lelo XXVI številka 2 Pločevina ”^no samo tiho rožo ?eiu dala je pomlad ..poje transistor v avtomobilu. V prvem, drugem, tretjem .. . stotem. pa vozijo in spreminjajo trate in otroška igrišča v parkirišča. Pločniki, sprehajališča, ceste med gozdovi - vse postaja postelja in 7°! za ponos našega stoletja — za avtomobil. ^elimo si lepe besede, zaželimo si osrečujočega čustva — in odpremo transistor. ^elimo si zanosa, občutka moči, premoči — in pritisnemo na plin. th o lega pod nagrbančene gume koles, tiho odteka s pločnikov, iz pljuč, z lic. *»»o, vse tiše. amo motorji hrumijo. 11 transistor vse glasneje prepeva: „Eno samo tiho rožo / meni dala je pomlad . . .“ JA-MA i ----------------------------------------------------------------•----\ Poklicni nazivi — kdaj? Ker so delegati republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja ter odbora za samoupravljanje pri zvezi sindikatov ugotovih, da je izredno veliko pripomb k vsebini tistega dela predloga samoupravnega sporazuma za osnovne šole, ki opredeljuje uvajanje poklicnih nazivov, so naložili izvršnemu odboru, naj skliče sestanek s predstavniki za šolstvo pristojnih organov v republiki, družbenopolitičnih organizacij in skupnih komisij udeležencev samoupravnega sporazumevanja o razporejanju dohodka *n delitvi osebnih dohodkov s področja šolstva. Uskladiti je treba stališča o uvajanju poklicnih nazivov v samoupravne sporazume. Na sestanku so sklenili predlagati strokovnim organom s področja vzgoje in izobraževanja, izobraževalni skupnosti, pedagoškemu inštitutu in skupnim komisijam, da v čim krajšem času izdelajo predlog sprememb in dopolnitev sistema delovnih nazivov. Hkrati naj izdelajo tudi merila, in sicer taka, ki bodo dosegljiva večini prosvetnih delavcev v republiki. Pri tem bodo smiselno upoštevali predloge za rešitve in ugotovitve delovne skupine pri republišld izobraževalni skupnosti ter skupne koordinacijske komisije za samoupravne sporazume o usmerjanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov za področje šolstva. SINDIKAT DELAVCEV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA SLOVENIJE IN REPUBLIŠKI ODBOR Franc šali Mladi in njihovi listi (Odlomek iz razprave o mladinski periodiki) Vprašanje mladinske periodike je zelo pomembno za našo družbo. Mislim, da smo na to opozorili tudi na našem lanskem polletnem sestanku, saj smo na 2. seji CK Zveze komunistov Slovenije namenili posebno vprašanje prav tisku, delovanju sredstev javnega obveščanja o uveljavljanju sklepov VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ. Takrat smo opozorili tudi na pomembnost mladinske periodike in na nekatera odprta vprašanja - tako idejna kot materialna. Mislim, da se od tistih opozoril pa do danes ni kaj dosti spremenilo: še vedno nimamo ustrezne celostne ocene, ki bi bila lahko objektivna, trdna podlaga za politiko na tem področju. Kakor sem obveščen, si družbenopolitične organizacije prizadevajo, da bi čimprej spregovorili o mladinski periodiki z različnih vidikov: materialnih, samoupravnih, idejnih, organizacijskih — aktualno in seveda tako, da bi s celostno obravnavo izoblikovali izhodišča, na katerih bi temeljila naša konkretna politika; to bi skušali uresničiti v samoupravnih interesnih skupnostih. Seveda velja to tudi za druga področja publicistične dejavnosti - njihove delovne programe prav sedaj zbiramo pri Zvezi komunistov. Če gledamo na otroške in mladinske liste z vsebinske plati ter s stališča, kakšne so možnosti za smotrno urejanje in izhajanje; ugotovimo, kako je nujno nekatere stvari premagati, da bi se te možnosti izboljšale. Del te akcije izvaja Socialistična zveza delovnega ljudstva - zlasti kar zadeva stroške. Smo za normalno porazdelitev stroškov na različne subjekte - od pošte, pro-. izvajalca papirja, do tiskarne. Začenjamo delne akcije, vendar na splošno problema še nismo zajeli Področje publicistične dejavnosti in komunikacij samoupravno še ni uspešno organizirano. Nekatera vprašanja so še odprta. V podružbljanju politike tovrstne dejavnosti pa vendarle opažamo napredek: samoupravne interesne skupnosti so o tem že razpravljale. Vprašanje mladinske periodike bo vedno bolj aktualno v kulturni, izobraževalni skupnosti in drugih skupnostih. Mislim, da lahko k temu veliko pripomorejo poleg navedenih tudi najširše družbenopolitične organizacije, kot sta npr. Socialistična zveza in Zveza komunistov. Ne smemo pa pozabiti tudi na druge družbenopolitične organizacije, ki so bliže mladim ljudem; ■mislim na Zvezo prijateljev mladine, Zvezo socialistične mladine in pionirsko organizacijo. Res da delajo v teh organizacijah povečini mladi, kijih je treba še usmerjati in voditi. Toda prav oni lahko včasih veliko prispevajo s svojimi stališči k oblikovanju politike in odnosa do mladinske periodike v samoupravnih interesnih skupnostih. Priznanja najprizadevnejšim Na zavodu za šolstvo SRS so se 10. januarja zbrali na prisrčnem tovariškem srečanju najprizadevnejši pri pripravah in izvedbi VI. zbora šolskih zadrug Jugoslavije. Nagrajencem je spregovoril in se zahvalil za prizadevno delo pri zboru na osnovni šoli Jurij Dalmatin v Krškem predsednik zveznega koordinacijskega odbora za VI. zbor šolskih zadrug Jugoslavije Mihajlo Juhas, sekretar Ljudske tehnike Jugoslavije Batoš Voji-novič pa je podelil zlata odličja in zapestne ure naslednjim tovarišem: Eli Ulrih-Ateni, sekretarki za prosveto in kulturo SRS, dr. Avguštinu Lahu, podpredsedniku IS Slovenije, Borisu Lipužiču, direktorju zavoda za šolstvo SRS, Alojzu Gobcu, predsedniku koordinacijskega odbora, Pavli Zado-bovškovi, tajnici koordinacijskega odbora ter Slavku Smerdelu, ravnatelju osnovne šole Jurij Dalmatin v Krškem in članu koordinacijskega odbora. Odličja in denarna priznanja pa so prejeli: Milena Murnik, strokovna učiteljica na osnovni šoli J. Dalmatin v Krškem, Minka Unetič, učiteljica na osnovni šoli J. Dalmatin v Krškem, Rezika Pirc, članica Zveze prijateljev mladine, Elica Reckber-ger, predmetna učiteljica na osnovni šoli J. Dalmatin v Krškem, Majda Blažovič, pomočnica ravnatelja na osnovni šoli J. Dalmatin v Krškem, Rozika Cerovšek, predmetna učiteljica na osnovni šoli J. Dalmatin v Krškem, Alojz Prvin-šek, član koordinacijskega odbora in Zveze organizacij za tehnično kulturo SR Slovenije, Rok Kržan, član koordinacijskega odbora, Jože Brilej, član koordinacijskega odbora in ravnatelj osnovne šole Podčetrtek, ter Janez Lovišček, član koordinacijskega odbora. Nagrajencem prisrčno čestitamo! T. D Vloga mladinske periodike v sedanji osnovni šoli in v prihodnji celodnevni šoli Vez med poukom in prostim časom , ■— --------------------\ V POGOVORU ZA OKROGLO MIZO SO SODELOVALI: Franc ŠALI, član CK Zveze komunistov Slovenije, Majda POLJANŠEK, predstavnica Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Zvone VERSTOVŠEK, predstavnik izobraževalne skupnosti Slovenije, Miro LUŽNIK, predstavnik zavoda za šolstvo, Andrej UJČIČ, predstavnik republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, Olga VIPOTNIK, predstavnica Zveze prijateljev mladine Slovenije, Martina ŠIRCELJ, vodja Pionirske knjižnice v Ljubljani, Jože ŠMIT, urednik CICIBANA, Leopold SUHODOLČAN, urednik KURIRČKA, Valter SAMIDE, urednik PIONIRSKEGA LISTA in Draga TARMAN, urednica PIONIRJA. Vprašanja, ki so usmerjala pogovor 1. Zavedamo se, da imajo mladinski listi pomembno vlogo pri vzgoji in izobraževanju mladega človeka. V času, ko prehajamo na celodnevno osnovno šolo, bo vsestranost pouka — tako v kulturnem kot znanstvenem smislu — še mnogo bolj potrebna. Pri tem nam lahko mladinska periodika veliko pomaga. Ali bi lahko uredniki opisali nekaj najpomembnejših področij, ki jih obravnavajo? 2. Koliko naši mladinski listi ustrezajo potrebam bralcev: tako po letih (ali razredih šolanja) kot po številu naročnikov j$ede na število, šoloobveznih otrok? 3. Ali tudi pri mladin&ih listih ločimo razvita in nerazvita območja,če pogledamo pregled števila naročnikov po posameznih šolah v Sloveniji? 4. Nenehne podražitve ogrožajo liste in naročnike. V najtežjem položaju so mladi naročniki, saj ne morejo sami odločati niti o tem, čemu se bodo odrekli: ali npr. nedeljskemu izletu ali svojemu listu. Koliko in kako naša samoupravna družba pomaga mladinski periodiki? Ali se delegati zavedajo, da so subvencije na tem področju del tistega, za kar si prizadevamo: dati otrokom enake možnosti za šolanje in razgledanost. Kaj lahko ob tem storijo družbenopolitične organizacije in ustanove? Kaj lahko ukrenejo založbe in uredniki? Uvod in utemeljitev pogovora Stanje mladinskega tiska — tako po vsebinski, številčni (na-ročninski) in materialni plati — kot ga boste prikazali, bo nekakšna usmeritev za vse prosvetne delavce v vzgojnovar-stvenih zavodih in osnovnih šolah: možnosti uporabe v vzgoj-noizobraževalne namene, smisel širjenja listov, sočasno pa tudi osnova delegatom za nastopanje v samoupravnih interesnih skupnostih zavoljo materialne pomoči. Naš smoter ni reševati položaj mladinske periodike, lahko pa razčistimo vprašanje, ali je primeren list otroku nujno potreben ali pa sodi pod pojem „razkošja“. V naši porabniško usmerjeni družbi smo se že tako navadili ločevati stvari na tiste, ki „se splačajo44 in one, ki se ne, da smo se nekoliko pokvarili: splača se predvsem tisto, kar takoj daje dober rezultat. Splača se postaviti sodobno šolo; ni pa vsem tako jasno, če se „zares splača44 dajati denar za čim boljše učitelje. Zares dober in poprečen učitelj se na zunaj tako malo razlikujeta. Vsako minuto njunega dela pa ju nadzorujejo pravzaprav samo otroci. Če dalje sledimo imperativu porabniške družbe, opažamo, da se pojavljajo celo vprašanja, ali se splača subvencionirati mladinsko periodiko — ali naj bo prepuščena na milost in nemflost naraščajočim cenam. Bili smo priče, ko so posamezni mladinski listi slavili svojo tridesetletnico: to pomeni, da so začeli izhajati že med narodnoosvobodilnim bojem. Takrat, ko so se naši narodi bojevali za svobodo, si z muko preskrbovali vsakdanjo hrano — se jim ni zdelo „razkošje“ izdajati list za otroke! V današnjem pogovoru sodelujejo uredniki štirih mladinskih listov. V Sloveniji jih izhaja več kot deset — vendar pokrivajo nekateri ožja, specializirana področja. Prav bi bilo, da bi se zbrali ob pogovoru uredniki vseh teh listov. Udeleženci bodo najbrž bolj ali manj govorili predvsem o teh štirih osrednjih. C Valter Samide j Mladinski tisk ustvarja okus in obšolsko dejavnostjo. Te liste svojih bralcev. pa uporablja tudi učenec, bo- Ža začetek čisto na kratko diši kot dopolnilo svojega zna- nekaj o vlogi mladinskega ali nja ali kot sredstvo za sprostitev otroškega tiska. Če vzamemo v ritmu šolskega pouka. kot izhodišče nedvoumne ugotovitve, da so sredstva javnega obveščanja eden bistvenih dejavnikov pri idejni usmeritvi bralcev, je jasno, da velja to toliko bolj za mladinski ali otroški tisk - ta ima prednost. Ni se mu namreč treba ravnati po okusu bralcev, ampak ta okus ustvarja. Če izhajamo iz te resnice -zlasti v razmerah celodnevne šole - potem postane vloga mladinskega tiska širša. Mislim, da so mladinski in otroški časopisi nekak vezni člen med učenčevim šolskim in prostim časom. Po eni strani spremljajo tematiko, ki se neposredno povezuje z učnim načrtom - to lahko učitelj uporablja v šoli, uporablja jih lahko tudi mentor pionirske organizacije, vodja krožkov, skratka, vsi pedagoški delavci, ki se ukvarjajo s šolsko V celodnevni šoli, kjer samoupravna družba vendarle hoče zgraditi celostnega človeka, je otroški tisk pomemben dejavnik, ki bo združeval šolsko in obšolsko delo učencev. Naša današnja šolska vzgoja se nadaljuje v celodnevni šoli, nadaljuje se doma in v okolju, kjer učenec preživlja svoj prosti čas. To opozarja na pomembnost otroškega tiska kot enega bistvenih idejnih dejavnikov, ki ima izobraževalno, vzgojno in rekreativno vlogo. Seveda so načini, kako časopisi delujejo na otroka, različni: učenec lahko neposredno sodeluje v listu ali pa ga branje aktivira tako, da se odloči za določeno področje, ga začne proučevati - in si obenem gradi tudi svetovni nazor, idejno usmerjenost. Končno lahko izvira iz tega tudi odločitev za poklic. ~~ ~ Olga Vipotnik Preveč gradimo na tem, kar odrasli mislimo, da otroci potrebujejo Opozarjam, da včasih pozabljamo na resnico, da otroka neka zvrst beriva zanima; da so različni tipi otrok: eden je bolj romantičen, drugi bolj realističen, tretji intelektualen, če- listi prinašajo za vsakogar nekaj. Otrok bo prebral najprej to, kar ima najraje, kasneje pa bo vseeno prebral še drugo - in to bo razširilo njegovo obzorje. Mladinski tisk ima drugačno vlogo kakor učbenik; tudi pri šolskem delu so metode drugačne kot pri obšolskem in ritem šolskega časa je različen od prostega trti recimo estetski To je v svetu znanstveno dognano. Različnost tega bralnega okusa moramo upoštevati. Romantičnemu tipu ugajajo skrivnostne zgodbe, realist bo najraje bral o življenju sovrstnikov, intelektualnemu tipu ustrezajo članki znanstvene vsebine, estet pa uživa v lepoti besede, rad se uči na pamet pesmi, po večkrat prebira lepo prozo. Pohvalno je, da naši otroški časa. Smoter pa je vendarle isti: na interesih otroka je treba graditi njegov napredek. Pogosto vse preveč gradimo na tem, kar odrasli mislijo, da otroci potrebujejo. Žal nimamo razvite proučeval ne službe, ki bi spremljala potrebe današnjega otroka ter dala našim uredništvom, našim ustvarjalcem za otroke potrjena spoznanja, da bi na osnovi teh ustvarjali za mlade bralce. ciciban List za n a j m I a j š e Trideseti letnik Leto 1974—1975 Poštriina plačana v gotovini Jože Šmit Uskladiti je treba posamezne otrok. Omenil bi, da se pripom- medije, ki delajo za otroke! be šol včasih ne ujemajo z na- črti uredništva. Šole pričaku-CICIBAN je namenjen otro- jejo, da mora biti CICIBAN kom zelo različnih starosti: od skoraj učna knjiga Mi pa pra-četrtega do devetega leta. To je vimo: Otroku moramo dati dolgo in razgibano obdobje, več! Mi ne učimo - v otroku Tudi list poskuša biti tak: zajeti pripravljamo razpoloženje, zbu-različne interese in zmogljivosti jamo radovednost, da posluša v vrtcu, v mali šoli in v šoli, da se za stvari zanima, gradi naprej in se uči Najteže je dobiti sodelavce za najmlajše. Kaže, da ne znamo dovolj prisluhniti otroku. Takle štiriletnik, petletnik je po svoje bister, mnogo zanimivega sprašuje - odrasli pa tega ne jemljemo resno. Po drugi strani pa je marsikateri šolar drugega razreda prepričan, da je zanj CICIBAN preotročji. 'Pionir je, zato hoče imeti PIONIRSKI LIST. Z ostro klasifikacijo po skupinah ne pridemo nikamor. Vemo približno, kje se zanimanje začne, ne vemo pa, kdaj preneha. Pripombe šol nam bodo zelo dobrodošle. Tako so npr. v Semedeli testirali otroke in ugotovili, da za najmlajše skorajda ni beriva. Zato razmišljamo, da bi prihodnje leto del vsebine načrtno priredili za otroke od četrtega leta naprej. Ugotavljamo, da otroškega tiska niso zavrti novi mediji, kot so televizija, radio, film. Nastaja pa problem uskladitve naših dejavnosti. V svetu je že veliko analiz o tem, kako vplivajo radio, televizija in film na otroka, o mladinskem tisku po malo. Skorajda se še ni zgodilo, da bi to sistematično spremljali, analizirali ter posredovati uredništvom zahteve in potrebe otrok Pri nas je nekaj začelo Zveza prijateljev mladine. Upajmo, da bo uresničila svojo zamisel usklajevanja. Toliko o vsebini Ekonomska pkt pri CICIBANU ni taki pereča, saj znaša nakladi 74.300 izvodov. Prvenstveni zaslugo za takšno stanje imajo prosvetni delavci, ki predvsem 1 predšolski dobi in prvih ral-redih zavzeto sodelujejo z nami Vendar so nekatere šole, kamol ne pošiljamo niti enega izvodi Cicibana - v ptujski občini, ni Kozjanskem, v okolici Kobarida. Obstaja možnost, da za vsi podružnice naroča le centralni šola. Če primerjamo naklado S statističnimi podatki, ugotovimo, da je kakšnih lO.OOd otrok, ki bi CICIBANA gotovO radi brali, a ga ne prejemajo. S ' Leopold Suhodolčan_____________^ Izdelati je treba sistem vključevanja mladinskega tiska v obšolsko delo. Mladinska revija je osnova za kuti um o in družbeno vzgojo. Trdim celo, da ima določeno prednost prčd učbeniki: je aktualnejša in neposrednejša ter ima večji dmžbenokulturni vpliv na bralca. Če neka revija objavi dobro zgodbo iz NOB -je to že povezava z učnim načrtom. Ostaja pa vprašanje, kako ustvarjalno vključiti mladinski tisk v obšolsko dejavnost. Mislim, da bomo morali skupaj z zavodom za šolstvo in drugimi prosvetnimi dejavniki proučiti in izdelati nek sistem vključevanja v vzgojnoizobraževalno delo. Revija KURIRČEK se je ustalila na srednji stopnji osnovne šole - tretji, četrti in peti razred. Razumljivo je, da morajo biti prispevki po svoji zahtevnosti različni, da najde vsak otrok nekaj zase. In vendar bi na srednji stopnji že bilo treba najti način, kako tisk čimbolj približati mlademu bralcu. To naj bi izvedli po šolski liniji in s pomočjo Zveze prijateljev mladine. Mladinskih listov ni- kakor ni preveč; vsak ima svojo posebno vlogo. Četudi od srednje stopnje navzgor naročnikov ni več toliko kot na nižji stopnji - ali morda prav zato, ker jt večja konkurenca drugih listov - se moramo še posebej truditi za kakovost. Včasih niti ne pomislimo, kolikšen vpliv imamo na mladega bralca, da ga lahko vzgajamo v duhu, kot si želimo. Se' štejmo naklade: CICIBAN 74.300 KURIRČEK 42000 PIONIRSKI LIST 40.000 PIONIR 25.000 SKUPAJ: 181.300 (od skupno približno 270.000 otrok) Delo urednika na tej stopaj1 ni lahko - tako glede vsebina kot oblikovnega urejanja Mlad bralci so vedno zrelejši in lOr^ htevnejšu Sodelujejo s svojirn1 prispevki: rubrike pisem so žela brane. O resnični zavzetosti d sodelovanje priča tudi vsakoletno srečanje mladih dopisnikov, ki potrjuje njihovo razgleda: nost, sočasno pa spodbuja ustvarjalnost mladih, kar je pomembno za oblikovanje samostojne osebnosti. Valter Samide Prek humorja do globljih spoznanj! PIONIRSKI UST je nekako prvi otrokov časopis v pravem pomenu besede: ima vse rubrike in izhaja tedensko. Vendar njegova odgovornost ni samo analitična in publicistična — zanj velja tudi pedagoška odgovornost. Njegov vpliv na bralce je stalen, stik neposreden. Prav zaradi tega je pri PIONIRSKEM LISTU sodelovanje bralcev izredno; vključujemo jih v vse rubrike - in še imamo posebne rubrike zanje. Metoda sodelovanja in način pisanja sta pomembna pri vseh otroških listih. Pisati je treba sproščeno, neposredno; marsikaj lahko rešujemo z dobršuO mero humorja, ki ga otrok zel° rad spejme — in prek humor j11 pride do globljih spoznanj, d° novega, do tistega, kar mu zbuja vedno nova zanimanja. Letos je naklada precej padl^ - od lanskih 46.000 na 40.000-Vzrok je cena: 3,00 dinarjev izvod je precej. Lahko pa trdirU’' da ni nič manj bralcev! Teh if tri do štirikrat več kot naročnikov. Že prijav za Veselo šol° je več kot naročnikov. To ntUf je v uteho. Sicer pa se je števil0 naročnikov najbolj zmanjšalo^ Ljubljani in Mariboru. Tu ie tudi največ drugih medijev. Razprava — Ali smo že kdaj imeli ustreznejše razmerje v nakladah, v primerjavi s številom otrok? Ali si prizadevamo za nekaj, kar je bilo nekoč že doseženo? —, Pred približno šestimi leti so bile številke precej večje. PIONIRSKI UST je npr. imel 76.000 naročnikov. Toda tedaj še ni bilo Zabavnika. — Mislim, da bi bila realna naklada 60.000 izvodov; takaje bila nekaj let. . — Ne smemo biti pre^ Črnogledi. Kot smo prej ugo^T vili — 100.000 otrok brez puW' kacije ni takšna reč. - Če bi nenadoma zniz^ ceno za polovico, ali bi se vilo naročnikov temu ustrez11 zvišalo? ^ — Nekoliko prav gotovo " manj razvitih predelih. Po H* Vloga mladinske periodike v sedanji osnovni šoli in v prihodnji celodnevni šoli Vez med poukom in prostim časom stih pa je odločujoč dober — ali nikakršen — vpliv staršev in prosvetnih delavcev. — Ali sta bibliografiji CICIBANA in PIONIRJA razprodani? Z njuno pomočjo N namreč lahko učenci v starih letnkh poiskali ustrezne članke z najrazličnejših področij. — Nista razprodani. To pomeni, da učitelji še vedno premalo učijo otroke samostojno iskati znanje. f Martina Šircelj j Številke naročnikov nam kažejo zanimanje otrok — in osveščenost odraslih. Ko v PIONIRSKI KNJIŽNICI ali v uredništvih pregledujemo številke naročnikov posameznih listov po šolah, nam te govorijo o interesu otrok, pa tudi, koliko so zmogli svoje starše prepričati o potrebnosti in zaželenosti lista Dalje — o tem, koliko znajo prosvetni delavci otrokom prikazati uporabnost njihovega lista pri pouku, v krožkih in drugih dejavnostih. Otrok mora in hoče biti akti-ven. Ko ugotovi, da mu je list svetovalec in tovariš - ga gotovo ničesar ne bo odvrnilo od njega. Preidimo od navadne k celo- dnevni šoli. Zame je to nekaj atraktivnega. Toda uspeh celodnevne šole pravzaprav'ni odvisen od tega, ali bodo imeli otroci pozitivno ali negativno oceno, ampak od tega, ati se bodo z veseljem učili ali ne. Govorim o normalno razvitih otrocih, ki so zmožni določenega umskega napora. Zame je logično nadaljevanje celodnevne šole v programiranem pouku. Tam pa se dela z učenci na osnovi mladinskega tiska, znanstvene in informativne literature. To je gotovo nekoliko zahtevnejši način dela, je pa za , učence veliko aktivnejši kot učenje iz učbenika ali zapiskov. Sočasno je priprava na kasnejše delo v poklicu. C Miro Lužnik j Nikdar ne bomo mogli reči, da smo lahko brez revij, ki v otroku spodbujajo ves nadaljnji razvoj. Pomembna funkcija otroških listov je posredovanje gradiva, otroke oblikuje idejno, estet-sko, izobrazbeno in splošno kulturno. Ta periodika je most k želji po knjigah najruzlič-tejših vsebin od znanstvenih do estetskokultumih. Bojim se preveč poudarjati, ^ bo to prišlo do izraza pred-vsem v celodnevni šoli V vsem Uašem vzgojnoizobraževalnem tfocesu bo moralo priti do bistvene spremembe; v tem je teža preoblikovanja šolskega sistema: priti do novega feno-kjer bo otrok resnično .olj aktiven, da bo znal sam lskati podatke in vrednote, ki So zbrani kjerkoli. Zato se mi Z(k [ripomba, koliko sta upo-rabljeni Cicibanova in Pionirja BIBLIOGRAFIJA izredno Pomembna Kje smo? Kaže, da e zdaleč ne tam, kjer je naš smoter. Pri oblikovanju prihod-nPh učiteljev bo treba skrbno negovati sposobnost, da bodo UaučUi otroke uporabljati najodličnejše vire. To pomeni Usmerjati jih v nadaljnji samo-slojni razvoj, graditi na otrokovi vedoželjnosti. Učitelj, se-aanji in prihodnji, mora spo- spremljati vsebine svojih listov, so prikrajšani — kot npr. tisti, ki nimajo možnosti poslušati radia ali slediti televiziji. Analiza vendarle kaže, da so manjše naklade na nerazvitih območjih in da tudi tu zasledimo primanjkljaj. Mnogo pa je odvisno od prizadevanja učiteljev: zahvala vsem tistim, ki redno skrbijo, da je mladinski tisk na njihovi šoli prav upoštevan. Ce pa je res kje brezodzivnost, je treba vprašati zakaj in odločno ukrepati. Pavšalno stvari ni mogoče rešiti. Nikdar namreč ne bomo mogli reči, da je šola hhko brez takih revij, Id otroka spodbujajo k vsemu nadaljnjemu razvoju. C Draga Tarman j znati, kaj tak način dela prispeva za ves otrokov poznejši osebnostni razvoj. To je tista pot, po kateri moramo, če hočemo uresničiti smotre, ki jih danes družba postavlja naši šoli. Jasno je, da bo v celodnevni šoli to prej možno, ker je na voljo več časa. Nujno pa ni vezano nanjo. To je temeljna resnica, ki jo moramo izpeljati v našem družbenoizobraževalnem procesu. Drugo, na kar velja opozoriti, je otroška ustvarjalnost. Koliko je prav tovrstni tisk po-budil na šolah samostojnih listov, ki so vendarle tesno vezani z revijalnim: v osrednjih otroških listih vedno piše, kaj je vzeto iz šolskih listov — tudi tako dobi otrok priznanje in spodbudo. Ali prispevate, da se m šolah razvijajo najrazličnejše oblike krožkov — literarnih, bralnih, dramatskih? Zato ne kaže izgubljati besed o globlji pomembnosti mladinskega tiska, ker je nedvomna. Rekel pa bi, da morda preveč zmanjšujemo vlogo listov, ko iščemo možnosti nadaljnje razširitve le v izobraževanju, ne vidimo pa, da je sem vključeno tudi varstvo otrok. Tudi tam so listi nadvse dobri tovariši. Otroci, ki nirmjo možnosti Otroke ždimo navajati na samostojno metodo dela — ne da samo sledijo mislim v knjigi ali tistim s katedra. PIONIR je eden izmed listov, ki slavi letos 30-letnico povojnega izhajanja. Njegov rojstni datum pa je 8. avgust 1943. Pričel je izhajati na območju Bele krajine in je želel ustreči interesom in potrebam otrok - predvsem pa naše partizanske šole. To poslanstvo je opravljal tudi teh povojnih 30 let. Njegov koncept pa se je spretno spreminjal: najprej je pomagal graditi našo domovino. Potem je bil nekoliko bolj literarno oblikovan. Z na novo zasnovano šolo v letu 1968 se je prilagodil novim družbenim potrebam - od takrat je bolj ali manj poljudnoznanstven. To je ozko obeležje. Njegovo delo je zasnovano širše. Revija za otroke je vedno preslaba — to je izhodišče našega uredništva, zato se povezujemo na vsemi mogočimi ustanovami — tako kulturnimi, znanstvenimi in predvsem z družbenopolitičnimi organizacijami. Naši stiki so intenzivni - letošnji koncept bo drugo leto že preslab. Prav zdaj v februarju, ko se začenja pripravljati nov letnik, se moramo ogromno pogovoriti, da bomo jeseni kos novim situacijam, pripravljeni za novo šolsko leto. Naša hotenja se kakšno leto bolj posrečijo, drugo manj. Vendarle beležimo rast. Občasne padce, ki so človeški, skušamo čimprej popraviti Vsebina zajema humanistične vede, od zgodovine do filozofije, dalje naravoslovne vede od matematike do geografije, meteorologije. Želimo nekaj narediti na področju političnih, gospodarskih in tehničnih ved. Naš manevrski prostor je zaradi koncepta nekoliko ožji, kot ga imajo druge revije. Vsebina je bolj zahtevna — in zato smo presenečeni, da imamo naročnike že celo v četrtem razredu, saj uravnavamo gradivo na šesti, sedmi in osmi razred. Kar zadeva padec in rast naročnikov, sem ugotovila, da ne velja primerjati števila naročnikov s številom otrok na šoli, pač pa, s številom otrok, ki so listu dorasli. Opažamo - kot pri drugih publikacijah - da z Jeti upada število naročnikov, število bralcev pa ostaja. . Z vsebino želimo opozarjati na probleme, usmerjati otroka ne samo da se informira -ampak da o stvari tudi raz-' mišlja. In seveda postavlja svoja otroška stališča. Včasih se nam to posreči. Dosti smo na terenu, razpisujemo tudi ankete in včasih smo presenečeni, kako so nekateri otroci resni, drugi spet hudomušno iznajdljivi. Opozorila bi na novost: pred leti smo začeli s klubom radovednih. V tej rubriki razpisujemo raziskovalne naloge, ki naj ne bi bile samo znanstvenega značaja; lahko so tudi humane, kulturne ali kakršnekoli. Z njimi dajemo otroku možnost samostojnega, raziskovalnega, razmišljajočega dela. Naj sami iščejo! Naj gredo v naravo, v jedro problema in se o njem sami prepričajo, postavijo svoje stališče in potem napišejo - naj otrokom, ki ne premorejo kupovati dražjih knjig. Izvedli smo anketo med starši in učitelji ter izvedeli, da PIONIRJA prebirajo tudi oni So kmečke hiše, delavski domovi, ljudje, ki nimajo bogatih knjižnic; tam opravljajo naše publikacije tudi kulturno poslanstvo: izobražujejo preprostega delovnega človeka, ne samo njegovega otroka O tem pričajo tudi dopisi. Posebno v naših obmejnih predelih imamo klada narasla Letos je vseh novih naročnikov več kot prejšnja leta, in sicer 1.428. Občuten padec pa je v manj razvitih predelih - saj se je število naročnikov zmanjšalo za 4.00Q. Kar 81 šol je povečalo število izvodov, mnoge pa niso prenesle pritiska novih cen. Tako tudi neka šola v Ptuju, kjer je po-verjenica zelo zavzeta: lani je bilo 251 naročnikov, letos jih je le 146. In vendar bi ta poverje-nica zaslužila naše priznanje. .. bo že prav ali napak Imamo strokovnjake, ki bodo popravljali njihove sklepe. Otrok pa se bo le navadil m raziskovalno metodo dela, imel bo pogum -da he bo mislil samo tisto, kar mu je posredovano iz knjige ali s šolskega katedra, ampak da se bo o stvari prepričal sam, četudi morda na nižji ravni. Odločujoč je občutek, da je nekaj ustvaril. Teh nalog še ni veliko. Odzivnost je pa presenetljiva: včasih se zmenita dva otroka in raziščeta celo vas ali del mesta, tako da dobimo presenetljive izdelke. Letos smo uspeli tudi z izdajo poceni uporabnih knjižic za šolarje. Že dalj časa programiramo tako, da je vsaj tretjina člankov v PIONIRJU takšnih, ki sestavljajo ob koncu letnika ali dveh letnikov sklenjeno celoto. Takšno je besedilo „Z DarvAnom okoli sveta“ in „Kronološki pregled NOB“. Ker je bila litografija izdelana že za revijo, nam to izdajo zdo poceni. Knjige, ki bi sicer stale zelo veliko, prodajamo po 19,00 dinarjev. Za Slovence je naklada 20.000 velika - vendar bodo izvodi kmalu razprodani. Takšen način dela gotovo ni privilegij PIONIRJA, saj lahko tako vsi listi izdajajo mnogo cenejše publikacije. To je gotovo dragocen prispevek šolstvu — predvsem pa posameznim visoke naklade. Za prejšnja leta lahko povem, da so bili v šolah v Pomurju - čeprav je bil PIONIR drag - včasih nanj vsi naročeni Mesta so bila tista, ki so imda manj naročnikov. Letos pa smo presenečeni, da je kljub podražitvi v Ljubljani na- Mislim, da vsa uredništva želimo čim bolje delati; želimo pa tudi, da nas družba v tem prizadevanju podpre. (Prihodnjič naprej) Pogovor vodila: NEŽA MAURER (frfffrfj STRAN 4 Šola izkušenj in iznajdljivosti Prvi ponedeljek letošnjega februarja bo osnovna šola Josip Broz-Tito v Predosljah pri Kranju zaorala ledino celodnevnega bivanja učencev. Čeprav postaja celodnevna šola vse bolj šola sedanjega časa, pa nekateri strokovnjaki na tem področju menijo, da bo celodnevna šola prav zaživela šele čez šest, sedem, osem let, ponekod pa šele čez desetletje. „Vemo, da ne bomo zlahka premagovali začetnih težav celodnevne šole," je rekel v pogovoru ravnatelj osnovne šole Josip Broz-Tito v Predosljah MARJAN KNE, „saj bomo morali skozi vse ,porodne1 težave celodnevnega bivanja učencev v šoli. To bo šola naših izkušenj in iznajdljivosti. Premagovanje težav, s katerimi se bomo srečevali v naši šoli (podobne bodo imele tudi druge šole, ki bodo v začetku letošnjega drugega polletja prešle na celodnevni pouk), bo pomenilo tudi izkušnjo za druge šole, ki se na to šele pripravljajo.11 — Nova oblika šolanja se ne more uveljaviti tako rekoč čez noč ... „Res je, saj smo na tem področju šele začetniki, zavedamo pa se tudi, da je to novost za starše, učence in učitelje. Učitelji ne smemo narediti napake, kajti odgovornost do otrok je le na prvem mestu!“ - In katerih težav je največ? „Manjka nam tehničnega osebja, pogrešamo telovadnico, še nekaj učilnic in prostore za učitelje. Morda bomo potrebovali še kaj. To se bo pokazalo verjetno prav kmalu, saj zdaj pravzaprav še nimamo niti pravih predstav, kako bo vse to!“ - Vaša šola s 413 vpisanimi učenci sodi po učnem uspehu med najboljše osnovne šole v kranjski občini. To vas seveda še bolj obvezuje za delo z učenci v prihodnje. Kako ste „pre-skrbljeni" z učitelji? „Nečesa ne razumem! Skoraj povsod primanjkuje učiteljev za razredni pouk. Mnogi imajo celo pomisleke proti celodnevni šoli. Na naš razpis pa se je prijavilo toliko učiteljev za razredni pouk, da smo jih morali veliko odkloniti. Sicer pa bomo Iz sklada združenih sredstev za štipendiranje učencev, dijakov in študentov slovenjgraške občine prejema štipendije že 91 štipendistov. Med njimi je ker 36 štipendistov iz delavskih družin in 30 iz kmečkih, le 25 štipendistov pa je iz drugih družin. Na višjih šolah prejema štipendijo 9 štipendistov, na visokih 15, vsi drugi pa so učenci gimnazije ah ekonomske srednje šole. Boljši učni uspehi - večje učne obveznosti kadrovsko, vsaj upam, dobro zasedeni. Morda bomo imeli nekaj težav le na začetku, ker se trije učitelji pripravljajo na diplomo, štirje pa so prijavili strokovni izpit. Vendar se kljub vsemu povsem zanesem na ta naš delovni kolektiv. Vem in tudi učitelji se dobro zavedajo, da bodo morali več delati, da bodo nadomeščali starše, da bo vloga na roditeljskih sestankih skoraj zamenjana, pa vendar me še nihče ni vprašal, če bo več ali manj zaslužil!14 - Prehod na celodnevno bivanje je prav gotovo povezan s številnimi večjimi in manjšimi izdatki. Kateri izdatki so trenutno največji? „Za dodatno opremo kuhinje smo morali odšteti kar 56 starih milijonov. Veliko smo dali za omarice, v katerih bodo učenci shranjevali šolske potrebščine, okoli 400 starih milijonov dinarjev pa bomo mordi odšteti letos za ureditev okolice šole, kar smo seveda nameravali storiti v prihodnjih letih.44 — V nekaterih šolah so določili osmo uro za začetek pouka. Za katero uro ste se odločili na vaši šoli? „Prvi, drugi in tretji razredi bodo začeli pouk ob pol osmih, vsi drugi razredi pa že ob sedmih zjutraj.44 — Ta ura je za začetek pouka malce nenavadna. Za tako odločitev imate najbrž posebne vzroke. „Za mnoge je ta ura zaresjie-navadna, za krajane pa ne! Številni starši naših učencev namreč -začenjajo delati ob šestih ali sedmih in učenci vstajajo skupaj s starši. No, o tem smo se namreč temeljito pogovorili s starši na skupnih sestankih, ki jih v pripravah na prehod na celodnevno šolo ni bilo malo!44 TONE URBAS Ravnatelj osnovne šole Josip Broz Tito v Predosljah pri Kranju Marjan Kne. (Foto: T. Urbas) Slovenj Gradec Pri štipendijah ni zastojev Denar za štipendije se namensko zbira na posebnem skladu, v katerega vplačujejo vse delovne organizacije v občini Slovenj Gradec po 0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov na zaposlenega. Najvišja štipendija iz tega sklada znaša 994 dinarjev, najnižja 100 dinarjev, poprečna pa 443 dinarjev. Na širšem celjskem območju, kamor sodijo izrazito razvita in izrazito nerazvita, skoraj siromašna območja, imajo 132 osnovnih šol. V teh je bilo lani vpisanih le nekaj manj kot 29.000 učencev, uspešno pa jih je končalo razred 96,5 odstotka. To je nedvomno velik uspeh. Toda tistih 3,5 odstotka učencev, ki razreda niso uspešno končali, pomeni pri tem številu vpisanih kar 1000 ponavljavcev. Zato so pri analizi uspehov in neuspehov upoštevali vse dejavnike, ki vplivajo na slab ali dober učni uspeli posameznikov, razreda, šole in vsega območja. Prosvetni delavci s celjskega območja menijo, da bi to število že v letošnjem šolskem letu lahko zmanjšah za polovico, in sicer ob_ sedanjih delovnih raz-meidh. Še večji uspeh pa bi bil mogoč le s temeljitimi „pre-miki“: če bi posvetili več pozornosti posebnemu šolstvu, organiziranju celoletne male šole in še nekaterim na videz nepomembnim malenkostim, ki pa precej vplivajo na končni uspeh ali neuspeh. Celoletna mala šola, so poudarjali prosvetni delavci, bi lahko veliko izboljšala učni uspeh v prvem razredu,.ki sodi poleg šestega in sedmega razreda, po učnem uspehu med najslabše razrede na tem območju. Tudi osip osnovnošolcev, ki je bil še pred petimi ali šestimi leti zaskrbljujoč, saj je v osnovnih šolah na širšem celjskem območju takrat končalo šolanje le okoli 60 odstotkov učencev, se je krepko zmanjšal. Lani je bil osip le 25,3 odstotka. Osip je bil pri posameznih šolah zelo različen. Po podatkih, ki so nam na voljo, so imele najmanjši osip osnovne šole v občinah Žalec in Slovenske Konjice. V vseh šolah na celjskem območju so si veliko prizadevali, da bi delo z učenci v šoli in zunaj nje kar najbolje potekalo; to se je zrcalilo tudi v spričevalih ob koncu leta. Ti uspehi so še posebno razveseljivi zato, ker primanjkuje na celjskem območju kar 200 učiteljev; samo v lanskem šolskem letu jih je odšlo iz prosvete več kot 40. Letos se beg učiteljev iz prosvete še nadaljuje. TEŽAVE S KADRI - OSIP MANJŠI Tudi v osnovnih šolah grosupeljske občine imajo veliko kadrovskih težav. Skušajo jih sicer reševati »s štipendiranjem študentov in dijakov. Rezultati takega reševanja se bodo pokazali šele čez nekej let — seveda, če bodo s takim načinom kadrovanja nadaljevali in če se bodo vsi štipendisti tudi zaposlili na njihovem območju. Trenutno pomanjkanje kadrov, posebno še na predmetni, stopnji, rešujejo tako, da zaposlujejo kar 40 učiteljev z neustrezno strokovno izobrazbo. Prav tem težavam so v grosupeljski občini v zadnjem času posvetili veliko pozornost. Zavedajo se, kako pomembno je izobraževanje osnovnošolcev; teh pa je v grosupeljski občini približno 3300. V minulem šolskem letu sta dosegli najboljši učni uspeh med vsemi osnovnimi šolami v občini osnovni šoli Dobrepolje in Stična, saj je razred uspešno . končalo nekaj več kot 99 odstotkov učencev. V vseh šolah v občini pa je bil učni uspeh sko- raj 99-odstoten. Kar ha enajstih osnovnih šolah so izdelali vsi učenci. V vseh osnovnih šolah grosupeljske občine so v zadnjih letih celo dosegli precejšen napredek. Še pred nekaj leti kar tretjina učencev ni končala šolanja, lani pa ni bila uspešna le še slaba petina. Na območju vse občine sta menda le dva učenca, ki sta svojo šolsko obveznost ,.končala44 že v petem razredu, desetina vseh vpisanih pa jo konča v osmem razredu. Prav zato bodo v prihodnje precej pa že letos poskrbeli za to, da bo v višjih razredih osemletk kar najmanjši osip, pa čeprav bo treba še več dopolnilnega pouka in drugega dodatnega dela. Z NAPORI DO USPEHOV Na območju murskosoboške občine se je osip v osnovnih šolah zmanjšal od dobrih 40 na 24 odstotkov. V nekaterih osnovnih šolah pa se „osuje“ le 10 % učencev, čeprav so kadrovske in druge možnosti izobraževanja na tem območju daleč od poprečne republiške ravni. Posamezne šole in, tamkajšnja temeljna izobraževalna skupnost si zelo prizadevajo, da bi v najkrajšem času sodobno opremile z učili kar največ šol, čeprav imajo od nekdanjih 70 osnovnih šol, v letošnjem šolskem letu le 18 dobro organiziranih. S kadri, kot pravijo, kar zadeva število, nimajo težav, pač pa imajo na predmetni stopnji komaj 40 odstotkov kvalificiranih prosvetnih delavcev. Če pa povemo, da so imeli še pred petimi leti na predmetni stopnji komaj 11 odstotkov ustrezno izobraženih učiteljev, jim moramo čestitati, saj je tolikšen premik v strokovnosti prav gotovo zahteval velike napore in vztrajnost. VEDNO BOLJŠI UČNI USPEHI Tudi skupščina občine v Lenartu je pred nedavnim precej časa posvetila šolstvu in uspehu učencev. Še pred osmimi leti - tako so ugotavljali na seji — je uspešno končalo razred 83,7 odstotka učencev, predlani že 96,1 odstotka, v lanskem šolskem letu pa 97,2 odstotka učencev. S tem so presegli vsa pričakovanja, v prihodnje pa si bodo še bolj prizadevali izboljšati uspehe. Zbral in zabeležil: TONE URBAS Maribor Možnosti izobraževanja Po nekaterih podatkih je v Mariboru še vedno okoli 28.000 zaposlenih brez osnovnošolske izobrazbe. Prav zaradi tega je dopolnilna osnovna šola za-odrasle pri mariborski delavski univerzi namenila dopolnilnemu izobraževanju odraslih velik pomen; sedaj je v tej šoli vpisanih več kot 500 zaposlenih. Povemo naj še to, da je že od lani šolanje na tej šoli za slehernega zaposlenega brezplačno; vse stroške šolanja krije mariborska izobraževalna skupnost. Pred dnevi pa smo bili priča skromni, vendar prijetni slovesnosti, ko je ravnatelj osnovne šole za odrasle pri delavski univerzi Janez Arsenjuk podelil spričevala kar 165 duša tel jem. Počitnic je konec, vrata razredov so spet odprta! (Foto: T. Urbas) _ Na obali so za sporazum_________ , V zadnjih dneh lanskega leta je samoupravni sporazum o štipendiranju študentov in učencev podpisalo kar 108 organizacij združenega dela ali več kot dvetretjinska večina, to je okoli 20.000 zaposlenih na obali. S sklenitvijo samoupravnega sporazuma so bila uresničena prizadevanja, da bi novi sistem štipendiranja kar najbolje stekel, kajti ..brezvladje44 (stari sistem je prenehal veljati, novi samoupravni sporazum o štipendiranju na obali pa še ni bil podpisan) so najbolj občutili štipendisti, ki so bili celo nekaj časa brez osnovnih sredstev za preživljanje. Na skupnem sestanku so delegati vseh podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju na obali sprejeli več predlogov o načinu oblikovanja skupne komisije, ki bo upravljala z denarjem in vodila štipendijsko politiko. V tej komisiji bo poleg 42 delegatov organizacij združenega dda in podpisnic sporazuma še osem članov, predstavnikov podpisnikov družbenega dogovora Prevalje Koliko za šole? o štipendiranju v SR Sloveniji-Sedež komisije so za sedaj do- I ločili v skupnosti za zaposlovanje v Kopru, kjer bodo vsaj $ na začetku opravljali vsa teh- f nična opravila v zvezi s šti- c pendiranjem. , Na obali so torej dosegi* -dvetretjinsko večino in si s ten* ^ zagotovili podpis samoupravnega sporazuma o štipendiranju, 180 štipendistom ^ pa redne mesečne štipendije-Mnogi se upravičeno sprašujejo, L zakaj se še druge organizacije združenega dela niso odločile za podpis tega samoupravnega sporazuma Ce sporazuma niso podpisale, potem seveda tudi f niso dolžne prispevati 0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov, kolikor znaša pri- j spevna stopnja. Zato so na j skupnem sestanku v Kopn* menili, naj bi se komisija s po- j1 sameznimi organizacijami zdru-ženega dela dogovarjala o za- c časni nižji prispevni stopnji, 11 predvsem v tistih organizacijah ji združenega dela, kjer je trenutno težak gospodarski po- ? Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v Mežiški dolini bodo v kratkem odločali, kolikšen del ostanka dohodka bodo po samoupravnem sporazumu, ki ga bodo sklenili s SIS in skupščino občine, prispevali za graditev šol na Ravnah, obnovo šole v Črni, v Kotljah, Prevaljah, Strojni... Zaposleni bodo tudi odločali, koliko denarja bodo namenili za gradnjo in preureditev vzgojno-varstvenih zavodov v Črni, na Prevaljah, na Lešah, v Kotljah, -Dobji vasi in drugje. Skupaj bodo odločili, za koliko se bodo prostorske razmere v zdravstvu povečale. Občani se dobro zavedajo-koliko bodo z denarjem, za fo*' < terega se bodo odločili na bliž; njem referendumu, pripomogn e k rešitvi stiske v vzgojnovar-stvenih zavodih, šolah in zdravstvenih domovih in da bodo 5 j tem denarjem rešili marsikateri do sedaj nerešljiv problem. tem V tej številki objavljamo merila za delovni čas učnega osebja, ki Veljajo za območje temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana. Obširnejši komentar k merilom so pripravili strokovni sodelavci temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana, ki so se ljubeznivo °dzvali našemu vabilu k sodelovanju. Objavljeno gradivo naj bi bilo Prosvetnim delavcem in zavodom temelj za razmišljanje in izdelavo trieril o delovnem času in vrednotenju učiteljevega dela, posebno v osnovni šoli Sindikalnim organizacijam svetujemo, naj se začno dogovarjati s Samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki naj bi pospešile dokonč-110 izdelavo meril. Sindikat dpi avcfv Vzgoje in izobraževanja Slovenije " REPUBLIŠKI ODBOR Delovni čas učnega osebja v osnovnih šolah po BERILIH US LJUBLJANA Ob pripravah za uvedbo celodnevne šole se v naši družbi, zlasti Pa med prosvetnimi delavci, kaže vse večje zanimanje za merila o Ssednotenju učiteljevega dela v osnovni šoli, ki veljajo na območju krneljne izobraževalne skupnosti Ljubljana že od leta 1971. Od uveljavitve zakona o osnovni šoli, še posebej pa ob razpravah "samoupravnih sporazumih o delitvi osebnega dohodka v osnovnih °tah, je bila večkrat izražena želja in tudi zahteva, da se enotno "^di vprašanje 42-umega delovnega tedna za učno osebje. To *shtevo so odločno postavile vse občinske skupščine ljubljanskega ?bmočja. Samoupravni organi osnovnih šol so tudi ugotavljali, da J" enotna ureditev tega problema temelj za nadaljnje samoujM-avne "ogovore. Zato je sprejela skupščina temeljne izobraževalne skupiti LjuNjana to nalogo v delovni program za leto 1970. Po Postopku, ki je bil določen v „Sporazumu o postopku za samo-u^avno dogovarjanje11, so osnutek meril obravnavali v vseh osnov-šolah na območju US Ljubljana, pri akciji pa je sodeloval tudi testni odbor Sindikata družbenih dejavnosti Ljubljana. _ Značilnosti omenjenega osnutka so bile v tem, da je vse delo "krega osebja ovrednotil z delovnimi urami, za posamezna opravila pa je določal letne normative, ker delo učnega osebja v osnovnih šolah ni enakomerno razporejeno po tednih — v skladu z 58. členom temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Normativ je v osnutku obsegal skoraj vse delo, ki ga opravi učno osebje v osnovnih šolah v enem letu. Normativi so postali tako vodilo za sestavo letnega delovnega programa vsake šole, ki je časovno ovrednoten po skupnem številu načrtovanih delovnih ur prestavljal resnično osnovo za finančno ovrednotenje učnega in vzgojnega dela posamezne šole. Tako je bilo zadoščeno tudi predpisom 48. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji, kije določal, da „si izobraževalni zavod pridobiva povračila za svoje dejavnosti iz sredstev izobraževalnih skupnosti na podlagi programa in uspehov dela ter po merilih izobraževalnih skupnosti." Med razpravami o osnutku normativov so se pojavile težave in delno odklonilna stališča posameznih šol, še posebno pa nekaterih učiteljev. Vendar je bilo treba upoštevati, daje mogoče reševati ta problem skupno in enotno samo na osnovi objektivnih poprečkov. Zaradi tega so najprej vse učiteljevo delo, načrtovano po osnutku meril, preskušali 6 mesecev na 7 šoldh. Posebna komisija pri US je med preskušanjem osnutek meril večkrat popravila, posebej pa še ob koncu polletnega preskusa V šolskem letu 1971/72 so tako popravljena merila uvedle vse osnovne šole na območju US Ljubljana, komisija pa je izvajanje meril spremljala, sprejemala pripombe posameznikov, strokovnih aktivov šol, zavoda za šolstvo in republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. V oktobru 1972 je bilo v Škofji Loki sklicano posvetovanje predstavnikov sindikata in ravnateljev šol. Po razpravah in kritičnih ocenah je bil enoglasno sprejet sklep, da se z začetim delom nadaljuje in naj razširjena komisija v skladu s sprejetimi pripombami merila popravi. Obenem je bilo po enoletnih izkušnjah ugotovljeno, da merila prvič vrednotijo celotni delovni program šole, da predstavljajo napredek v organizaciji vsega šolskega dela, v redu in disciplini pri izvajanju nalog delovnega programa, v povezovanju šol z okoljem in v celostnem reševanju vzgojne problematike. Izkazalo se je, da merila nagrajujejo delo učiteljev po načelu „za enako delo enako plačilo" in za več dela več plačila. Merila ne merijo kakovosti dela posameznega delavca neposredno, vendar predstavljajo v bistvu tudi bolje opravljeno šolsko delo, predvsem glede boljše organizacije, ustreznejšega načrtovanja in natančnejšega preverjanja dela vse šole in posameznega učitelja ter mnogo bolj seznanjajo javnost z življenjem in delom šole. Na temelju naštetih ugotovitev je dopolnjena merila za vrednotenje delovnih programov osnovnih šol sprejela in potrdila marca 1973 skupščina US Ljubljana. Posebno družbenopolitično potrditev pa so merila za delovni čas učnega osebja v osnovnih šolah prejela s sklepi komisije za idejna in politična vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture pri mestni konferenci ZKS Ljubljana, ki so bili izoblikovani po obširni analizi in razpravi dne 16. 5. 1973. Med temi sklepi je treba poudariti posebno tele: Merila izenačujejo A in B program in enako vrednotijo vse vrste vzgojnega dela, v celoten vzgojnoizobraževalni proces vnašajo načelo delitve osebnega dohodka po vloženem delu in prestavljajo solidno osnovo za sistematično programiranje vzgojnoizobraževal-na dela na šoli in pravilnejše vrednotenje dela tistih učiteljev, ki se v skladu z družbeno vlogo šole angažirajo več, kot določajo predmetniki. Ocenjevanje opravljenega dela po merilih, spremljanje izvršitve opravljenega dela po programih je že ocena vsebine dela in predstavlja tako pomembno prvino tudi za ugotavljanje kakovosti dela. Komisija pri mestni konferenci ZKS je s svojimi sklepi podprla prizadevanja US Ljubljana, da z izvajanjem meril spodbuja načrtovanje vzgojnoizobraževalna dela, uvaja nadzor nad njegovim izvajanjem in uveljavlja načelo nagrajevanja po vloženem delu. Merila izpopolnjuje v skladu s stališči in sklepi 4. seje mestne konference ZKS Ljubljana o vzgoji in izobraževanju ter na podlagi ustavnih dopolnil razvija take samoupravne odnose, v katerih bodo prišli do izraza resnični interesi izvajalcev učnovzgojnega procesa in delavcev v organizacijah združenega dela, občanov v krajevnih skupnostih, učencev in staršev. , Merila, taka kot so danes v rabi, kljub vsem popravkom ob štiriletnem izvajanju v praksi, niso dokončna. Še jih bo treba izpopolnjevati; odločilno vlogo pri tem pa bodo imele nanovo ustanovljene samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje pri skupščinah občin. TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LJUBLJANA sam. svetovalka za osnovne šole ANA KRAGULJ Merila glasbeni pouk likovni pouk gospodinjski pouk letno po 6 DU letno po 6 DU letno po 6 DU *5 DU. ^ Lčna ura pevskega zbora z vsemi pripravami = 2DU. navodilih republiškega sekretariata za prosveto in kulturo °Pravi učitelj in vodja oddelka PB tedensko 26 ur; od tega 20 PU (učne ure in ure organizirane rekreacije) in 6 DU drugega d^a z učena; izračun njegove tedenske zaposlitve znaša: 20 x j >5 DU = 30 DU + 6 DU = 36 DU oziroma letno 36 DU x 38 = ^ 1368 DU rednega dela z učenci. Normativi za interesne dejavnosti: "latična šda (entralna ali samostojna): na 1 učni oddelek po 50 El; podružnična šola: na 1 čisti učni oddelek po 30 PU, na 1 ^ kombinirani učni oddelek po 20 PU. Ure nadomeščanja: s pripravo =1,5 DU, brez priprave = 1 DU. Ltegjed in poprava učenčevih izdelkov: ^ razredni pouk — letno: 1. in 2. razred 150 DU 3- in 4. razred 200' DU b) D ^redmetni po uk — na oddelek: ^ slovenski jezik letno po 80 DU ^ otatematika letno po 50 DU ^ tuji jezik od 6.-8. razreda letno po 40 DU ^ tuji jezik v 5. razredu letno po 20 DU " srbsko-hrvatski jezik: o. razred letno po 16 DU ^ 2. razred letno po 8 DU fizika, kemija, biologija, zemljepis, zgodovina letno po 20 DU " tehnični pouk (na 1 skupino = po 8 DU, če je oddelek deljen) 3. Delo razrednika in delo drugih učiteljev v oddelku (z učenci in starši) a) administrativni posli letno 40 DU b) roditeljski sestanki letno 12 DU c) govorilne ure letno 40 DU d) drugo razrednikovo delo 1.--8. r. letno 40 DU e) izpolnjevanje telesnovzgojnih kartonov od 1,—8. r. na oddelek letno 3 DU — če je oddelek deljen, za vsako skupino letno 1,5 DU f) . posebno, dodatno delo za razredništvo v 1. razredu letno 40 DU 4. Izdelava podrobnih učnih načrtov in letpfli individualnih delovnih programov: a) od 1. do 4. razreda za vsak predmet po 10 DU b) od 5. do 8. razreda za vsak učni načrt po 10 DU c) za učni načrt pevskega zbora in učni načrt fakultativnega gospodinjstva po 10 DU d) načrt za oddelke PB letno po 60 DU e) načrt za posamezni krožek interesnih dejavnosti po 5 DU 5. Konference: a) konference učiteljskega zbora in kolektivni študij v šoli (na učitelja) letno po 40 DU b) konference razrednih učiteljskih zborov (na učitelja na 1 učni oddelek od 5. do 8. razreda po 4 DU 6. Strokovni aktivi in hospitacije: a) strokovni aktivi in hospitacije v organizaciji šole — na učitelja _ letno do 30 DU b) sektorski aktivi v organizaciji ZŠ na učitelja za vsak aktiv a 7 DU 7. Strokovno izpopolnjevanje Obvezno izpopolnjevanje v organizaciji ZŠ dnevno a 7 DU na učitelja 8. Mentorstvo za pripravnike a) mentor letno po 40 DU b) pripravnik letno po 40 DU_ 9. Vodstvo knjižnic (če šola nima samostojnega knjižničarja): — na vsakih 1000 izposojenih knjig letno po 140 DU 10. Varstvo in skrb za učila — jeziki (2), matematika, zemljepis, zgodovina, glasbeni pouk, PB, gospodinjski pouk letno do po 20 DU — razredni pouk, biologija, kemija, fizika, telesna vzgoja letno do po 40 DU — tehnični pouk/likovni pouk letno do po 60 DU (Če je več varuhov učil, se določen normativ deli.) 11. Športni dnevi: a) priprava in izdelava poročila za Vsak športni dan (učit. telesne vzgoje) po 4 DU b) vodstvo in udeležba za vsak športni dan (za vse prisotne učitelje) po 7 DU 12. Ekskurzije in izleti a) priprava — za vsako ekskurzijo po 4 DU — ža vsak izlet po 2 DU b) udeležba (potrebno vodstvo in spremstvo): — krajše (v kraju) po 4 DU — celodnevne (v kraju in zunaj kraja) po 7 DU 13. Proslave in prireditve: a) organizacija in vodstvo: — matična šola skupaj (šolske proslave in prireditve — za krajevne proslave — podmžnična šola skupaj b) za nastop pevskega zbora na proslavi (vodja pevskega zbora) c) samostojni koncert pevskega zbora d) udeležba (spremstvo) 14. Mentorstvo za organizacijo a) ZMS, RK, TAB b) ŠŠD c) PO s samoupravno dejavnostjo d) druge organizacije e) na 1 do 3-oddelčnih podružničnih šolah letno po 200 DU letno po 30 DU letno po 40 DU po 2 DU po 8 DU po 1 DU letno do 40 DU letno do 80 DU letno do 150 DU letno do 40 DU letno po 40 DU 15. Vodstvo šolske kuhinje na centralnih in samostojnih šolah a) malico samo delijo b) kosilo samo delijo c) malico pripravljajo in delijo d) kosilo pripravljajo in delijo e) zajtrk pripravljajo in delijo — na podružničnih šolah: a) za 1 oddelek za 2—4 oddelke za 5 ali več oddelkov 16. Izpiti za redne učence: — na učenca: — izpit s pismeno nalogo — ustni izpit — delo v kohiisiji 17. Varstvo učencev: letno po 50 DU letno po SODU letno po 100 DU letno po 120 DU letno po 80 DU po 40 DU po 60 DU po 80 DU po 40 minut po 30 minut po 20 minut a) jutranje varstvo, varstvo vozačev in počitniško varstvo b) sobotno varstvo vrednotimo tako, da efektivno opravljeno delovno uro pomnožimo z 1,5. 18. Šola v naravi: — dnevno po 7 DU (zunaj kraja) ~"v kraju: smučanje 4 DU x 7 = 28 DU ^ “ —__ plavanje 2 DU x 10 = 20 DU 19. Drugo delo: Po 90 DU letno na učitelja (skupni šolski fond ur). Med to delo štejemo: — za uvajanje nove matematike (prvo leto) — tedensko 1 DU (38 tednov) — delo za bralno značko — tehnično delo pri šolskem glasilu — tehnično delo s testi, učnimi listki, pisanje zapisnikov,izdelava raznega didaktičnega materiala — mentorstvo učiteljem razrednega pouka za likovni pouk, glasbeni pouk in telesno vzgojo — spremstva na prireditvah in tekmovanjih — sodelovanje pri JPI — organizacija razstav — nabava raznega materiala in učil — delo v komisijah — dodatno delo v zvezi z raznimi akcijami — posebno delo za strokovno izpopolnjevanje članov delovne skupnosti — izdelava raznih analiz — nadzorstva — spremljanje in analiza realizacije delovnega programa. TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LJUBLJANA PIŠE: SILVO TERŠEK Tovariš Leopold in tovarišica Sonja sta zdrava občana; kanarček v kletki pa je samo kepica živega nesmisla. Pravkar se je pognal m gugalnico. Kdo ve, če bi še znal letati. Česar dolgo ne počneš, se odvadiš. Samo trikrat v osemnajstih letih je bila Leopoldova družina na počitnicah. Ne, otroci so odšli skoraj vsako poletje. Leopold je odprl balkonska vrata. Opazil sem pisano, morda celo perzijsko preprogo, ki je visela z balkona v višjem nadstropju. Gozd televizijskih anten, ki so bile pritrjene na balkonu v spodnjem nadstropju, je zakrival pogled na pobočje Nanosa. ,JPrišli bodo, “ je rekla tovarišica Sonja, ko se je oglasila stenska ura. Prišli naj bi Maja, Blaž in Dušan ter zvrhana mera neukročeno sti. ,Na govorilnih urah ali na roditeljskih sestankih slišim samo eno: vaš otrok je živahen, pravzaprav je kar preveč živahen, skoraj nemiren. Na stolu se ves čas premika; celo škriplje s stolom in se obrača na vse strani. Moram reči, da so problemi z vašim otrokom. .. Domov se vračam razburjena. Svoje otroke poznam Vem, da so nemimi in vem, da so popolnoma dmgačni, kadar so bolni. Jezim se pa ne zaradi njih. Jezna sem na učitelje. Rada bi razumela, da imajo učitelji probleme, ki so našim podobni. Ampak učitelji opravljajo vzgojno-pedagoško službo. Živahni otroci bi jih ne smeli spravljati ob živce. Ni dovolj, da nam v šoU postrežejo z ugotovitvami, ki jih sami že od nekdaj poznamo. Morali bi nam svetovati - saj so vendar strokovnjaki ... “ Leopold je prižgal televizijski sprejemnik. Čez nekaj trenutkov se je drgetajoča mreža obesila na ekran. „Gospod doktor v zgornjem stanovanju spet vrta po zobeh — pa ne po svojih. Sam se nerad daje v zobe, čeprav so mu že očitali popoldansko delo doma.“ Leopolda to ni nikoli motilo; motilo pa je njegov televizijski sprejemnik. Sedimo na otomani. Tovarišica Sonja je nestrpna, ker bo morala v službo — dopoldne ona, popoldne Leopold In oba skupaj zaslužita za srednje imenitno plačo. Leopold je letos skromno upal, da bo moral izpolniti davčno prijavo. Nič ni bilo. Gospod doktor v sosednem stanovanju je gojil prav nasprotno upanje. Kadar je le utegnil, je dokazoval, kako hudi časi so in kako človek nima od življenja skoraj ničesar. „Človek si komaj privošči avto, pa kakšno .počivališče' na morju in v hribih, a mora zaradi tega vsaj dvakrat na teden jesti mineštro. In koliko te stane otrok? Kaj otrok - šola! Ne gripa, šola je naša bolezen! Govorijo o ustavni pravici do brezplačnega šolanja in sploh ne vedo, da te dandanes stane šolar več kakor vzdrževanje avtomobila. Kadar pa po naključju z žulji zaslužiš nekaj več, ti to pobere davkarija. Je to socializem...? “ „Kadar se razjezi na naše otroke, mu pravimo, da so otroci naše edino bogastvo," pojasnjuje tovarišica Sonja. „Hoče me prepričati, da so naša revščina. Dokler je človek zdrav in pošten, ni reven. Doktorjevi imajo samo enega otroka. V šoli ni bil naročen na malico in tudi s seboj je ni nikoli prinesel Nekaj časa jo je zaradi tega dobival brezplačno. Mislim, da se temu sme reči revščina. Sedaj doktorjeva gospa rešuje vprašanje otroškega varstva. Vsak dan varuje tri otroke in pri tem ne zasluži malo. Mislite, da bo pri- javila osebni dohodek? Sicer pa je to njena zadeva. Socialno razlikovanje pa me kljub temu moti. Gospa doktorjeva je v svetu staršev. Morda se motim, a zdi se mi, da gre tudi v tem primeru za socialno razlikovanje. Učiteljica je predlagala v svet staršev samo ljudi iz .imeni tnejših' družin. Tri otroke hodi v drugi razred osnovne šole, Blaž v sedmega, Dušan pa bo šel drugo leto v drugo gimnazijo. Mislil sem, da bo postal inženir kemije. Fant je odšel v Ljubljano, da bi se vpisal v vojaško gimnazijo. Vem, da imajo tam imenitn'e možnosti za šolanje Z vsem tem ni bilo nič, ker imam v šoli, v različnih razredih so in nikjer nisem v razrednem •svetu staršev.. Leopold je ugasnil televizijski sprejemnik. Steklenici je izpulil zamašek in natočil kozarce skoraj do roba. ..Življenje ni bilo nikoli poceni. Še dovolj kmalu sva spoznala, da se z eno plačo ne bo mogoče prebiti. Pred koncem meseca nama je vedno spodrsnilo. Lačni nismo bili nikoli! Kadar o teh stvareh razmišljam, sem res prepričan, da smo srečna družina. Maja Dušan nima dobre krvi; slabokrven je. Če bi pozneje ne padel v drugem razredu gimnazije, bi morda celo dobil štipendijo ....“ Tovarišica Sonja se poslavlja. Čez nekaj trenutkov bo stopala proti visokemu tovarniškemu dimniku, ki pomaga onesnaževati okolje. Leopold se vozi na delo v Ljubljano - petdeset kilometrov vsak dan. V domačem kraju se je zameril .gospodom’. Pozneje je bil preponosen, da bi zaprosil za delo 31. I. 1975 — štj Tiste kilometre že nekako premaga, hudo pa je, ker večina družinskih skrbi ostane na Sonji Če bi ne bila zaposlena . ..? Vsi trije otroci so začeli socialno življenje v vrtcu in pozneje v mali šoli. Leopold meni, da se to v marsičem pozna: otroci so samozavestnejši, navajeni ljudi, imajo delovne navade. Seveda kljub temu izrabljajo materino dobroto. Oče je le oče, se zasmeje Leopold. ,,Navadili smo se delati za naše otroke. Mislite, da bom delat za avto? Če bi ga hotel imeti, bi ga tudi imel. Nisem pa med tistimi, ki ga kupijo samo zato, da ga sredi nedeljskega dopoldneva postavijo pred hišo in perejo. Prepričal sem se, da avtomobila ne potrebujem. Otroci seveda mislijo drugače. Lahko si ga bodo kupili, ampak najprej morajo priti do kruha. Nikomur nisem predlagal bližnjice, pri nikomer ne vztrajam, da bi prišel do kruha po najkrajši poti. Moja dolžnostjo, da jim v življenju pomagam. In nikar ne mislite, da od otrok karkoli pričakujem; morda spoštovanje. Otroci so vendar last družbe, ki v njej živijo. Pomagam jim, da se bodo lahko čim hitreje osamosvojili in zaživeli v tej družbi. CELODNEVNA ŠOLA? V družinah, kakršna je naša, bo celodnevna šola rešitev mnogih težav. Nekateri govorijo, da se bo tako otrok odtujil od staršev. Tako govorijo mnogi, ki so že do sedaj namenili otroku zelo malo pozornosti. Pri nas je že bilo tako. Z ženo naju je nenehno skrbelo, kaj počno otroci, kadar sva midva v službi Med potjo v Ljubljano sem razmišljal: bodo naredili domače naloge, se bodo pripravili za pouk, bodo jedli, bodo. . .? Vseh teh težav pa še kopica drugih zdaj ne bi bilo več treba. Mislim pa, da je ta celodnevna šola še vedno pod vprašajem, čeprav jo v nekaterih šolah že preskušajo. Kako bo s prehrano otrok, kako s financiranjem? Bo šlo vse to na pleča staršev? Otrok in staršev ne zbližuje samo čas, zbližujejo jih medsebojni odnosi, razmere v družini. Ali bo celodnevna šola pr d" vsem potuha, takšnim, kot s0 naši sosedje, bo omogočala š‘ večjo tekmo za denarjem, $ večjo brezbrižnost nekaterih prezaposlenih staršev d0\ otrok? “ Leopoldovi otroci niso W srečni; živijo skoraj tako ko! doktorjev Benjaminček. Kruf jedo samo, kadar je namazal smetano, kadar je posladkana, >’ beli kavi mora biti tudi mak turške, pijejo samo sadne sč kove, v vodi se pa samo urd\ vajo. Sin Dušan kadi in oče m!' kupuje cigarete V lanskih p0’\ čitnicah se je zaposlil v tovarni Veliko večino prisluženep denarja je pozneje po tV umnosti zapravil. Sicer pa je \ mladosti sploh kaj, čemur stnč reči - neumno? „Včasih računam, kadar N radi doktorja ne morem gledati, televizijskega programa: šolski potrebščine, malica in kosilo, izleti in počitnice, obleka žepnina, knjige in kino. ■ ■ Moja žena pravi, da so otroci sreča; povem vam, tudi revščid so. Ampak tako bo še nekaj Id \ Zanima me, kakšen občutek imaš, ko spoznaš, da si narediti kar se od staršev pričakuje '■ dobrih staršev. Mislite, da vedo vsi učitelji kaj se od njih pričakuje - od dobrih učiteljev. .. ? “ SODOBNA POTA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA !_ ___________: : ; : :---:----------—— HSE: DR. ANA KRANJC Od prvih delavskih univerz do danes Petnajst let delavskih univerz Tak jubilej kot je 15-letnica delavskih univerz na Slovenskem ne more mimo nas. V Ljubljani smo dobili prvi zametek delavske univerze „Boris Kidrič" že leta 1957. V šolskem letu 1960/61 pa je bilo po Sloveniji že 70 delavskih univerz. Takrat je začel pri nas delovati prvič v zgodovini sistem izobraževanja odraslih. V podobnih obrisih se je izobraževanje načrtno institucionaliziralo po vsej naši republiki Dane so bile možnosti za povezano in enotno delovanje ter kakovostno delo. Osem let pozneje sta kadrovska politika in splošna družbenopolitična reorganizacija naše družbe povzročili, da se je število delavskih univerz zmanjšalo; leta 1968/69 jih je bilo še 53 v preteklem šolskem letu pa 46. To, da se je število delavskih univerz zmanjševalo, še ni pomenilo, da se krči obseg dejavnosti vzgoje in izobraževanja odraslih. Nasprotno, proces je vedno bolj napredoval. Ustanov res ni bilo več toliko, zato pa so bile kadrovsko močnejše. Njihova dejavnost je bila obsežnejša, programi bogatejši, prostora je bUo več. Čeprav je bilo ustanov manj, pa so s svojim delom pokrile prav tolikšno območje kot prej. Kaj se je v teh 15 letih dogajalo v delavskih univerzah? Z dejavnostjo delavskih univerz lahko enačimo vse izobraževanje odraslih. Že same številke nam povedo veliko, čeprav z njimi težko predstavimo tudi povečevanje kakovosti vzgojnoizobraževalnega dela z odraslimi. Kljub temu da se je število ustanov zmanjševalo, je bilo slušateljev vedno več. Večalo se je tudi število učnih programov za odrasle, število učnih ur, učna sredstva so postala bolj raznovrstna. Izobraževanje odraslih lahko razdelimo v tri temeljne usmeritve: — splošno izobraževanje — strokovno izobraževanje in — družbenopolitično izobraževanje. Število seminarjev in tečajev se je zvečalo od 1.423 v prvem šolskem letu na 3.228 v zadnjem šolskem letu. Tudi število slušateljev na seminarjih se je povzpelo od 45:889 na začetku na 132.262 v lanskem šolskem letu. V istem obdobju pa se je število posamičnih predavanj zmanjšalo. Posamična enkratna predavanja so bila nulo učinkovita v primerjavi z drugimi oblikami izobraževanja in vzgoje. Od približno 6000 takih predavanj po vsej Sloveniji, so jih imeli lani le še približno 4000. Očitno je, da so se odrasli raje vpisovali v trajnejše oblike izobraževanja - razne seminarje. / Družbeno izobraževanje je temeljna dejavnost delavskih univerz, saj so s tem najbolj uresničile svojo družbeno funkcijo. Pri tovrstnem delu so jih podpirale razne družbene organizacije ZK, SZDL, Zveza sindikatov, Zveza mladine Slovenije in nekatere strokovne organizacije. Samo med letom 1970 se je število slušateljev, ki so se pripravljali za samoupravljanje, zvečalo od 3.800 na 16.600, tistih, ki so se usposabljali za člane družbenopolitičnih organizacij od 11.000 na 23.500, politične šole pa je obiskovalo na začetku približno 600 ljudi, sedaj pa jih je absolviralo že več kot 1.000. Družbenopolitična izobraževalna dejavnost pa je potekala še po mnogih drugih poteh. Delovne organizacije so najbolj podpirale strokovno izobraževanje. Splošnega strokovnega izobraževanja, namenjenega pridobivanju kvalifikacije, je bilo na začetku deležnih nekaj več kot 9.000 delavcev, danes pa jih je že skoraj 28.000 v enem šolskem letu. Pot do kvalifikacije ubirajo že kar pogosto tudi odrasli (zaposleni) ljudje. Delovno mesto zahteva dodamo znanje o novi tehnologiji dela ali pa o novih predpisih in podobnem, zato se delavci znova vračajo na šolanje v delavske univerze. Splošno izobraževanje je najbolj razvejano in posega na vsa področja znanja, pa tudi težnje po vzgojni učinkovitosti je v splošnem izobraževanju več. Seminarjev splošnega izobraževanja je bilo v začetku 418, na koncu pa že 1.235 (indeks porasta je 295). Na teh seminarjih se je povečalo tudi število slušateljev (od 15.000 na začetku do 63.300 v preteklem šolskem letu). Indeks porasta števila slušateljev, če jemljemo prvo leto za osnovo 100, je bilo v zadnjem letu 422. Sočasno je bil indeks za strokovno izobraževanje izračunan po isti poti samo 293, pri družbenem izobraževanju pa le 192. Po sprejetju nove ustave in pomembnih dokumentov X. k0' gresa ZKJ in VIL kongresa ZKS ter z uvajanjem novih oblik safl1 upravnih socialističnih odnosov se je začelo družbeno izobrazb nje naglo razvijati. Posamezniki se zanj vedno bolj zanimajo, zav® no pa ga podpirajo in mzvijajo tudi TOZD in OZD ter družbe^ politične organizacije. Uresničevanje zamišljene prakse in nd, samoupravnih odnosov terja poseben intenziven razvoj vzgoje izobraževanja odraslih prav na družbenopolitičnem področju. PF videvamo, da bo razmerje med splošnim, strokovnim in družbe11 političnim izobraževanjem in vzgojo dobilo v naslednjih letih n° \ podobo: družbenopolitično izobraževanje bo še bolj poudarjen Pod vplivom razvijanja znanosti in tehnike ter proizvodnje* vedno bolj veča vpliv splošne izobrazbe na strokovno izobrazil ..Splošna izobrazba je najboljša strokovna izobrazba" — berenN.. publikaciji Petnajst let delavskih univerz Slovenije, ki jo je izdf. Zveza delavskih univerz Slovenije/. 1974. Ker bodo dovolj spj°s,j. izobraženi, bodo delavci bolj usposobljeni za svoje sedanje in P. hodnje delo. Če bo potrebno, se bodo lahko hitro usposobil1,, nov delovni postopek, novo delovno mesto, pa tudi menjava strc ne bo zanje več nepremagljiva ovira. Predznanje v splošni izobtC noanje aeio. ce do poireonu, se oouo larusu noro ,■ nov delovni postopek, novo delovno mesto, pa tudi menjava s tri ne bo zanje več nepremagljiva ovira. Predznanje v splošni izobrf bo hitro obogatilo še tako zahtevno poklicno izobrazbo ali pasir, kovno znanje, čeprav bo le-to predstavljalo nekaj povsem noVft Razvoj nakazuje, da bo v prihodnje splošna izobrazba # bolj K udarjena, ker bo tako zagotovljeno dovolj ažurno in sodobno kovno usposabljanje, sočasno pa splošna izobrazba podpira 11 družbenopolitično izobraževanje. Ko govorimo raslih, mislimo predvsem na prihodnost. Sedanjost pa zahteva, najprej postavimo solidno kvalifikacijsko strukturo in nadalje asF, sabljamo odrasle za poklicno delo in pridobivanje kvalifi^ o smernicah razvoja splošnega izobraževanja ^ u ----- .------ . - . %(: Struktura strokovne izobrazbe v naših delovnih kolektivih N nizka Nikar torej ne zavračajmo tistega, česar še sploh nima17^ To bi bilo podobno tistim deželam, ki prevzemajo iz tujine paN„ „dol s šolami", sami pa niso zgradili niti svoje šolske mreže. 5^ kovno in poklicno izobraževanje odraslih in mladine je našega časa, današnjih razmer in sedanje stopnje našega družb6 u ekonomskega razvoja. Aktualnim problemom izobraževanja za je prisluhnilo usmerjeno izobraževanje. Ob njem pa ne zanc" uj jamo /udi splošnega in družbenopolitičnega izobraževanja, sic bil naš vzgojni smoter že na začetku zgrešen. RADIO IN ŠriLA [' ______________:- J i It, D' Izdaja publikacije Radijska šola za II. polletje se je zakasnila, zato vas prosimo za razumevanje. Da bi oddaje radijske šole vseeno lahko vključili v pouk, objavljamo program za februar. NENAVADNI POGOVORI: 3. in 5. februarja: Ne maram svojih staršev 17. in 19. februarja: Družina in otrokovi prijatelji !•! RŠ NIŽJA STOPNJA: 7. februarja 1975 ob 9.05 I. program: Pesniki in pisatelji naši h prijatelji t 7. februarja 1975 ob 14.00 II. program: Pesniki in pisatelji naši i’ prijatelji — ponovitev J 14. februarja 1975 ob 9.05: Zemljevid - obisk v kartografski r delavnici i 14. februarja 1975 ob 14.00 - II. program: Zemljevid — obisk v 'J kartografski delavnici — ponovitev y 21. februarja 1975 ob 9.05 -I. program: Domače živali 21. februarja 1975 ob 14.00 — II. program: Domače živali — t ponovitev s ‘ 28. februarja 1975 ob 9.05 — I. program: Glasbena pravljica o Nižja stopnja Spoznavanje družbe - geografija Zemljevid (obisk v kartografski delavnici) Sinopsis: dipl. inž. Jože Rotar avtorica: Jasna Tepina 14. februarja 1975 ob 9.05 I. program 14. februarja 1975 ob 14.00 II. program malem zvončku • 28. februarja 1975 ob 14.00 - II. program: Glasbena pravljica o malem zvončku RŠ SREDNJA STOPNJA: 4. februarja 1975 ob 9.05 - I. program: Fran Levstik, pesnik za otroke 5. februarja 1975 ob 14.00 - II. program: Fran Levstik, pesnik za otroke — ponovitev 11. februarja 1975 ob 9.05 - L program: Potovanje v deželo tisočerih jezer 12. februarja 1975 ob 14.00 - II. program: Potovanje v deželo tisočerih jezer — ponovitev 18. februarja 1975 ob 9.05 — L program: Izdajalec 19. februarja 1975 ob 14.00 - II. program: Izdajalec -ponovitev 25. februarja 1975 ob 9.05 — L program: Glasbena, Izštevanka — nagajivka 27. februarja 1975 ob 14.00 - II. program: Glasbena, Izštevanka — nagajivka — ponovitev RŠ VIŠJA STOPNJA: 6. februarja 1975 ob 9.05 - L program: Tvoj čili polet, mladi Kajuh - Kanjuh 13. februarja 1975 ob 9.05 - L program: Besede in glasba -Mum 20. februarja 1975 ob 9.05 - L program: V deželi zlata in kakaa 27. februarja 1975 ob 9.05 — L program: Projekt ,,črna luknja" KNJIŽEVNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV IN NARODNOSTI 4. februarja 1975 ob 14.00 — II. program: Sodobna slovenska “ lirika L 11. februarja 1975 ob 14.00 — H. program: Sodobna slovenska lirika II. 18. febaruarja 1975 ob 14.00- H. program: Sodobna slovenska lirikam. 25. februarja 1975 ob 14.00 - U. program: Povojna hrvaška poezija V današnjem času imamo skoraj vsi vsak dan opravka z različnimi kartami. Nekateri uporabljajo karte pri svojem delu v službi, drugj pa v svojem prostem času. Veliko je poklicev, ki bi svoje delo brez kart težko opravljali — piloti, mornarji, vojaki, vozniki avtomobilov in ne nazadnje profesorji zemljepisa in zgodovine. Poleg že naštetih poklicev uporabljajo karte pri svojem delu tudi drugi, kotna primer: geologi, gozdarji, urbanisti, geografi itn. Uporabljajo jih tudi v vsakdanjem življenju na izletih in potovanjih, pri reševanju križank itd. Karte prikazujejo in objavljajo v časopisih in na televiziji, jih prodajajo v knjigarnah in kioskih. Kupujemo jih kot posamezne liste ali karte, vezane v knjige - atlase. Malodko pa se vpraša, kaj je karta in kako je. izdelana. In kaj je karta? Zelo poeno-stavljen-o bi lahko rekli, da karta pokaže pomanjšano tisto, kar vidimo v naravi ali: karta je pomanjšana in posplošena tlorisna risba dela zemeljske površine, ki je sestavljena po določenih matematičnih zakonih. Stroko, ki se ukvarja z izdelavo kart, imenujemo kartografijo, strokovnjake, ki izdelujejo karte, pa kartografe. Karte se razlikujejo med seboj po velikosti, obliki, namenu, po merilu, načinu izdelave, prikazu zemljišča itd. Kako ločimo karte? Karte lahko ločimo po velikosti merila — Poznamo karte v merilih do 1:5000, ki jih imenujemo tudi načrti, karte v srednjih merilih do merila 1:1000000 in karte v majhnih merilih (merilo manjše od 1:1000000). Merilo oziroma imenovalec merila pove, kolikokrat je ista razdalja v naravi pomanjšana na karti. Karte pa lahko ločimo tudi po namenu oziroma vsebini — poznamo fizične, politične, gospodarske, zgodovinske in dru-gp karte. V vsakdanjem življenju se srečujemo z različnimi avtokartami, turističnimi in planskimi kartami, mestnimi načrti itd. Preden se seznanimo, kako nastaja — oziroma kako izdelujemo karto, moramo e de ti, kaj in kako naj bo na karti predstavljeno zemeljsko površje. Poznati moramo matematična pravila prehoda iz krogje (ggoida) na ravnino. Torej poznati moramo kartografske projekcije. Poznati moramo osnovno vsebino kart, kije: 1. Vode (hidrografija) v kartah predstavljamo s posebnimi znaki vodne izvire, potoke, reke, jezera, morje itd. 2. Relief - gore, griči, ravnine, doline — z različnimi znaki (plastnicami, senčenjem) skušamo predstaviti oblikovi-tost zemljišča. 3. Vegetacija — na karti z različnimi znaki prikažemo razprostranjenost gozda, travnikov itd. 4. Naselja - s posebnimi znaki prikazujemo posamezne hiše, vasi, mesteca in mesta. 5. Prometna mreža — prikazujemo različne vrste poti in cest, železnico, vzpenjače, itd. 6. Meje — ločimo občinske, republiške in državne meje in druge. 7. Imena na kartah. Karta nima prave vrednosti, če niso reke, vrhovi in naselja opisana z imeni (Triglav, Ljubljana). . Ker ne moremo karte izrisati tako, kot jo vodimo iz letala, uporabljamo posebne znake — kartografske znake, s katerimi prikazujemo določeno vsebino na karti. Pojasnilo, kaj pomeni posamezen znak, dobimo na vsaki karti v tolmaču znakov — legendi. Izdelavo karte lahko delimo v tri stopnje in to: - pripravljalna dela - izdelava kartografskega originala — in - izdelava založniškega originala. Pripravljalna dela imenujemo tudi redakcijsko pripravljalna dela. Dela, ki jih opravljamo na tej stopnji so: določitev oblike, velikosti, merila in vsebina karte, izbor kartografskih projekcij, pregled obstoječih kartografskih materialov — že izdelane karte za določeno področje, letalski in satehtski posnetki. Strokovnjaki, ki opravljajo ta dela, si torej zamislijo postopek izdelave karte in kakšna bo karta, ko bo natisnjena. V drugi stopnji iz obstoječih materialov in po navodilih iz redakcije pripravljalnih del izde- lamo kartografski — imenovan tudi avtorski — original. Avtorski original izdelamo na posebnem listu (papir, plastična masa). Na takem originalu je že izrisana prihodnja karta, vendar ne v taki obliki, da bi bila že uporabljiva za splošno rabo. Zato moramo izdelati še založniške originale. Založniški original je pravzaprav lepo izrisan kartografski original. Založniški original izdelujemo s posebnimi postopki — risanjem ali graviranjem na plastične mase, montažo imen na film itd. Za vsako barvo, ki je na karti natisnjena, izdelamo poseben založniški original, tako za modro, zeleno barvo itd. Določeni barvi seveda ustreza določena vsebina karte. Tako voda ne prikazujemo v rdeči barvi, ampak v modri, gozdov ne v modri, ampak v zeleni barvi. Na karti se z barvami skušamo približati barvam v naravi. Iz barvno ločenih originalov potem v tiskarnah na posebnih tiskarskih strojih natisnejo karto. Karta je sicer podobna pogledu oziroma posnetku iz'letala ali satelita. Vendar je karta po eni strani poenostavljena, po drugi pa dopolnjena slika zemeljskega površja. — Iz letala vidimo reke, gozdove, naselja, gore itd., ne vidimo pa (in ne vemo), kako se reka, gozd, naselje imenuje. Iz letala ne vidimo občinskih, republiških in državnih mej. Vse to pa na karti lahko prikažemo — torej s karto predvsem lahko orientiramo. Smotri: pri RŠU učenci: obnovijo pri pouku pridobljene pojme (karta — zemljevid, merila, fizična, politična, zgodovinska, geografska karta); — spoznajo nove pojme: kartografija, kartograf, kartografska projekcija, kartografski znaki, legenda; — spoznajo postopek nastajanja karte. ARMADA SMCTVSI ★ ★ ★ ★ ★ Prebiramo priročnik za vojaški i poklic (I) _________________ r r f- r t fi I r t I i. 1 t I i D t ,i r l r r f| !': l r: h r i\ r. ti Priročnik „Kaj nudi oficirski Poklic mlademu človeku" bo Pomagal učiteljem, da se bodo bolj nadrobno seznanili z načinom šolanja in z delom poklicnih vojakov. Tako bodo lahko bolj natančno seznanjali dijake in njihove starše ter neposredno prispevali k novemu pojmovanju vojaškega poklica in |ika ljudi, ki ga opravljajo. Kako je to pomembno, vedo tisti, ki se pri svojem delu neposredno spopadajo z zastarelim, klasič-n*m pojmovanjem lika oficirja al' mlajšega oficirja (prej „pod-°ficirja“); tisti, ki iz prakse Vedo, kako zelo ovirajo takšna Pojmovanja mlade ljudi pri od-Jočanju za ta poklic, pa tudi njihove starše, ki naj bi potrdili Pravilnost otrokove odločitve. Radi bi opozorili na nekatera teh pojmovanj in na dejstva, ki potrjujejo nasprotno; ta pa lahko najdemo prav v omenjenem priročniku o vojaškem poklicu. Tokrat se bomo zaustavili ob klasičnem pojmovanju „ofi-Clrja“ ali širše ..vojaškega sta-mšine". Prav v tem je namreč Prelomnica med zakoreninjenim starim in premalo podanim novim. Opozarjamo le na nekatere zadeve, ki naj bi spodbudile k nadaljnjemu raz-nhšljanju in ne iščemo ne- kakšnih novih ..vzorcev", ki bi zamenjali stare. Kakšen je bil včerajšnji vojaški starešina, nam lepo prikaže risba v Delovnem zvezku za prvi razred osnovne šole (I. del, stran 14, ki ga je izdala DZS v Ljubljani leta 1974). Prvošolcem je v tem zvezku predstavljen ,,klasični oficir", ki pa ga še zdaleč ni mogoče primerjati s sodobnim pojmovanjem oficirja, pa čeprav doslej še nismo ničesar povedali o spremembah, ki so nastale v njegovem načinu šolanja, dela in življenja, mesta in vloge v naši samoupravni družbi. Zakaj? Konjenica kot rod vojske je bila ukinjena že veliko prej, preden so se rodili sedanji prvošolci (leta 1955), šola, v kateri se je šolal predstavljeni konjeniški oficir pa nekoliko kasneje (leta 1959). Ostal je torej brez svojih konjeniških škornjev in ostrog, pa tudi brez sablje, ki že zdavnaj ne sodi več k oficirjevi opremi, pa tudi ne simbolizira več njegovega dostojanstva. Prav taka usoda je doletela tudi njegove epolete, ki jih oficirji JLA ne nosijo že več kot dve desetletji. (Ukinjene so bile leta 1953.). Kljub temu pa si mnogi še vedno predstavljajo oficirja z vsem paradnim bliščem, v skla- du s tem pa pojmujejo tudi njegov delovni dan, delovno dobo in življenje. V resnici ne polemiziramo z avtorjem omenjene risbe, temveč samo ugotavljamo, da si moramo vsi skupaj prizadevati, da bomo mladim predstavili tak lik vojaškega starešine JLA, ki bo v skladu z našo sodobno organizirano in moderno opremljeno vojsko ter s potrebami, za katere ga šolamo. Samo taka predstavitev našega oficirja ali mlajšega oficirja bo zanimala dijake in njihove starše ter jih spodbudila k razmišljanju. Prvine, ki bodo temelj za predstavitev takega lika, pa bomo našli v vsaki informaciji, ki izhaja iz naših vojaških šol in akademij, iz naše armade. Da je to res, se lahko prepričamo, že če površno prelistamo omenjeni priročnik: v njem je namreč vojaški starešina povsem drugače predstavljen. Vzemimo na primer samo podatek, da se šolajo v naših vojaških šolah in akademijah sedaj vojaški tehniki in inženirji - njihovo šolanje pa traja kar štiri ali celo pet let. Tako celostno in dolgotrajno šolanje prav gotovo ni predvideno zato, da bi imelo tovrstno osebje v naši družbi popolno srednjo ali visoko izobrazbo. Gre za nekaj drugega: naše enote so opremljene s ta- kimi tehničnimi pripomočki in z orožjem, ki zahtevajo, da z njimi ravnajo visokošolsko usposobljeni strokovnjaki. Utemeljitev za to ni treba iskati samo na tistih področjih življenja in dela naše armade, kjer imamo očitno opraviti samo s tehniko, za katero pripravljamo tudi _ ustrezno tehnično osebje. Če si bolj natančno ogledamo programe šolanja naših prihodnjih koman-diijev in komandantov, posebno za potrebe kopenske vojske, se lahko prepričamo, da morajo tudi ti obvladati številne splošne in vojaške strokovne predmete. Zato morajo na primer prihodnji starešine pehotnih enot natančno spoznati ..skrivnosti" elektrotehnike in elektronike, osnove raketne tehnike, mehanike balističnih sistemov, oklepnih vozil in drugega. Zato ni čudno: današnji starešina „pešak“ je že zdavnaj postal organizator združenega boja; njegove enote se pre-mticajo po bojišču v oklepnih vozilih, pomaga jim ogenj topništva, raket in letal; na sovražno ozemlje se spuščajo iz letal in helikopterjev, čez reke se prevažajo z amfibijami. Na voljo so jim številna bojna in druga sredstva, s katerimi se lahko gibljejo; tako zasledujejo in uničujejo sovražnika podnevi in ponoči, ob vsakem vremenu in na vsakem terenu. Tudi tisti današnji oficir, ki klica, ki se nenehno spreminja nima neposrednih komandant- in razvija, skih ali štabnih zadolžitev, ni zgrešil življenjskega poklica. Spregovorili smo le o neka-Lahko se usmeri v katero od terih prvinah, ki pa nam jasno vojaških znanosti in veščin, si rišejo novi lik starešine naše pridobi naziv magistra ali spe- armade. Razvoj tega poklica je cialista za ožje področje, postane doktor znanosti in tako napravi vojaško kariero. Tovrstne strokovnjake in znanstvenike armada vedno bolj potrebuje. Zato tudi podpira starešine, ki želijo to doseči. Ne gre le za to, da vojaške starešine prehajajo v znanost, temveč za mnogo več: za spremembe po- bil tako korenit in preraščanje starešine v visoko izobraženega predstavnika te družbene dejavnosti tako naglo, da še vedno slišimo zven njegove sablje in ostrog, ki jih je že zdavnaj zavrgel. FRANC VRANČIČ Odlomki iz odgovora na delegatsko vprašanje_______________________ „Kakšne so realne možnosti, da bi bile vse šolske knjige v prihodnjem šolskem letu cenejše in v naslednjih 3—4 letih vsaj m učence osnovnih šol brezplačne? “ (Vprašanje je za-s tavi Igor Ponikvar.) Cene učbenikov so v primeijavi z lanskim letom višje, ker so se bistveno zvišali vsi elementi, ki vplivajo na prodajno ceno, med njimi predvsem papir, tiskaiske storitve in avtorski honorarji, precej višje pa so tudi družbene dajatve. Javnost je obveščena, da za šolske knjige ni subvencij in tudi nikakršnih drugih ugodnosti. Zalaganje šolskih knjig je popolnoma izenačeno s proizvodnjo kateregakoli drugega proizvoda Cene učbenikov so se torej zvišale skladno s porastom drugih cen in so v primerjavi z lanskim letom višje od 30 do 50 odstotkov, odvisno pač od vrste papirja, tiska in višine naklade. Trdi se, da so založniki že večkrat opozorili na težak položaj, ki nastaja ob neprestanih podražitvah materiala (predvsem papirja, ki se je v enem letu podražil za več kot 100 odstotkov) in tiskarskih storitev. Nujno je, da učbeniki dobijo potrebno subvencijo, založniki pa ugodnejše gospodarske možnosti za zalaganje šolskih knjig. Dokler izdajanje šolskii knjig ne bo vsaj delno podprto, bo cena učbenikov v skladu z'zviševanjem drugih cen — še naprej rastla V šolskem letu 1973/74 so šole skupno zbrale 95.302 učbenikov, iz družbenih sredstev so jii nabavile 65.422, zaloge iz prejšnjih let so znašale 84.250 učbenikov. Skupno imajo osnovne šole v skladih za izposojanje 244.974 učbenikov ali 11,5 % vseh učbenikov, kolikor bi jih potrebovali za vse učence v osnovni šoli. Več kot tri četrtine vsega zbranega denarja v letu 1973 za nakup učbenikov in učnih pripomočkov so prispevale temeljne izobraževalne skupnosti iz namenskih sredstev (78,6 %), petino (19,5 %) so prispevale šole iz svojega denarja in le 1,9% denarja so dale delovne organizacije in starši. V________________________________________________ J Podiplomski študij za profesorje fizike Lanskega junija se je končal na odseku za ftziko prvi podiplomski tečaj za učitelje fizike, ki se je začel oktobra leta 1972 v sodelovanju z oddelkom za pedagogiko filozofske fakultete. Prvi tečaj je obiskovalo deset slušateljev. Naslednji tečaj se bo pričel, ko bo prijavljenih dovolj kandidatov. Zato objavljamo kratko informacijo o programu in pogojih študija, ki morda zanima vas ali vaše kolege. Veseli bomo, če boste sporočili odseku za fiziko, da se za študij zanimate, in povedali, v katerem letu bi najraje začeli študirati. Med študijem si kandidati poglobijo in posodobijo znanje iz fizike in se izpopolnijo v eksperimentiranju in merjenju. Spoznajo sodobno pedagoško teorijo in prakso in se seznanijo z osnovami kibernetike in nevro fiziologije. Obravnavajo novosti in težnje v pouku in uku fizike in si pridobe izkušnje z novimi možnostmi. Študirajo razvoj fizike in filozofske misli o naravoslovju. S študijskimi in eksperimentalnimi nalogami se kandidati uvajajo v samostojno obravnavo problemov in se usposabljajo za raziskovanje in snovanje novosti na področju pouka fizike. Predavanja in vaje so bile na prvem tečaju ob petkih in so- ootan, poprečno po deset ur tedensko. Poudarek študija je na samostojnem delu in reševanju izbranih problemov ter na seminarskih referatih in razpravah. Kandidati imajo na voljo obsežno knjižnico, opremljen laboratorij, demonstracijsko zbirko za poskuse ter računalnik IBM 1130 in vhod v Cyber 72. Na dveletni podiplomski tečaj se lahko vpišejo diplomirani fiziki, matematiki in drugi, ki se ukvaijajo s poukom fizike. Vsak kandidat ima že od začetka študija svojega mentoija, ki spremlja njegov študijski napredek, seminarske in šolske nastope ter ga vodi pri magistrskem delu. Kandidati so imeli zmanjšano učno obveznost na šolah in povečini štipendijo raziskovalne skupnosti SR Slovenije. Kandidati opravijo delne izpite in magistrski izpit, ki obsega prve štiri predmete. Predložiti morajo magistrsko delo, v katerem samostojno obdelajo nekatere probleme fizike in pouka fizike. Po uspešnem javnem zagovoru dela dobe pravico in naslov magistra fizike. Dodatna vprašanja o študiju ali prijave naslovite na Odsek za fiziko, Jadranska 19, 61001 Ljubljana pp 543, tel. 061-61432. f JUGOSLOVANSKA SOLA V LUŠA KI Pobudo za ustanovitev jugoslovanske šole v Lusaki so dali starši učencev, podprlo pa jo je zambijsko-jugoslovansko podjetje ZECCO. V ta namen so se starši odrekli otroškemu dodatku, denar za ustanovitev šole pa je dalo tudi podjetje. Okrog petdeset učencev v Lusaki ima prav tak pouk kot njihovi vrstniki v domovini; ko se bodo vrnili, bodo brez težav nadaljevali šolanje. POMOČ PRI DOMAČIH NALOGAH Na pobudo pokrajinskega Združenja žena so v Lucernu odprli za otroke tujih delavcev tako imenovano „Do-poscuolo“ - dopolnilni pouk za pomoč pri izdelavi domačih nalog. Tak pouk so organizirali tudi v sosednjih mestih. Eden od komitejev staršev skrbi tudi za obveščanje o našem šolskem sistemu in možnostih, ki jih ta daje. Dejavnost tega komiteja zbuja veliko pozornost. Razumljivo je, da se zanjo \___________________________________________________ Poskus zasnove modela sistema usmerjenega izobraževanja po intencijah resolucije 10. kongresa ZKJ o vzgoji in izobraževanju Pedagogi Jugoslavije smo pred neposrednim uresničevanjem nalog, ki nam jih postavlja resolucija o vzgoji in izobraževanju, sprejeta na 10. kongresu ZKJ. Med njimi je tudi zahteva - oblikovali tak sistem usmeijenega izobraževanja, kot ga je začrtal navedeni partijski dokument v tehle izhodiščih: Razvoj naše družbe zahteva, da se celotna vzgojnoizobraže-valna dejavnost v temelju usmeri k izobraževanju in vzgoji z delom za delo. Delo je nenadomestljiv del procesa izobraževanja in vzgoje. Delovna politehnična vzgoja in izobraževanje, vzgoja za ustvarjalnost pri delu, povezovanje pouka in izobraževanja s proizvodnim in drugim družbeno koristnim delom z življenjem, s samoupravno prakso in vsakdanjim bojem delavskega razreda morajo prežemati ves sistem in vsebino vzgoje ter Celotno organizacijo, oblike in vsebino usmerjenega izobraževanja je treba zasnovati tako, da se lahko učenci, potem ko dokončajo ustrezne faze usmerjenega izobraževanja, neposredno zaposlijo v ustreznih poklicih, in da lahko — v prožno organiziranem sistemu izobraževanja — nadaljujejo izobraževanje ob delu ali v določenem odnosu do združenega dela. Vse stopnje in oblike izobraževanja po osnovnem morajo izobraževati za vključevanje v delovni proces in za nadaljnje permanentno izobraževanje. Nobena Na navedenih zahtevah je zasnovan poskus modela za sistem usmeijenega izobraževanja. OSNUTEK SISTEMA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA (priloga) Razlaga modela: Učenci po uspešno končani obvezni osemletni šoli nadaljujejo šolanje v prvem razredu usmerjenega izobraževanja ali pa se usposobijo za specializirano delo. Usmerjeno izobraževanje za vpisane učence vključuje tri področja: obvezni, usmeijevalni in usmerjeni del. Obvezni del V obveznem delu bi bile podane tiste učne vsebine, ki za- proces šolanja. S tem bi odpraviti ponavljanje. Program drugega leta usmerjevalnega procesa omogoča, da se učenci sami na podlagi izbranih predmetov po končanem drugpm razredu usmerijo v ustrezna področja in smeri. Preusmeritve so še vedno možne zaradi vodoravne povezanosti temeljnih znanj. Tudi po drugem letu usmerjenega šolanj a je mogoče učence na podlagi pouka poglobljene tehnologije dela hitro usposobiti za delo v ustrezni delovni organizaciji, od koder pa se lahko ponovno vključijo v proces šolanja. Usmerjeni del Vzgoja in izobraževanje v usmerjenem delu zgubi elemente organizacije pouka po razredih, oddelkih in šolskih letih. Dolžina šolanja za določeno stopnjo je odvisna od ob- [USHBRJENI DEL OSNUTEK SISTEMA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA [obvezni del [usmerjevalni del| po 2. razr. usm. izorir. 2. razr. usm. izobr. 1. razr. usm. izobr. visoki1 iz dela višji srednjij iz dela v delo 1 slov.jezik |matematika | samoupravij. Is tem.marks. tuj jezik obrambna in telesna vzgoja obvezno izborni predm.: fizika, kemija, vzpor. biologija itd. prakt. poglobljena delo tehnolog.dela k A P. 'H rH O *H P« ^ poklicno izobraže- vanje oj U ra _ a oj o a n-d m 04= 0 ^ *H m ^ H 0 _ $ U G m •P T-3 '1-3 O *H o p a H 4= m ch o o o M > n . •H Co O N P H -P 0 Co ‘H *H •'“3 E za .iz za gimnazij. Usbbraže- delo deli <--- delo dela v —- delo — -> slov.jezik matematika zgodovina zemljepis tuj jezik obrambna | zdrav.in f tel.vzg, j T tehnolog.dela glavnih gospodarskih panog policentra vzpor. prakt. delo j uspešno zaključen 8. razred obvezne šole . iz dela , v delo iz dela ,v delo izobraževanja kot glavna značilnost in eno izmed temeljnih načel socialistične samoupravne vzgoje, izobraževanja, življenja in delovanja vseh dejavnikov vzgoje in izobraževanja. Zato je potrebno, da se vsa mlada generacija bolj zgodaj vključi v delo in družbeno življenje in da se ob delu nadalje izobražuje Tako bomo bolj odločno premagali razdvojenost med izobraževanjem in delom. Vse stopnje izobraževanja je treba funkcionalno povezovati in presegati obstoječo razdvojenost med njimi. Izoblikovati je treba prožen, vertikalno in hori-zontalno povezan ter celosten sistem, v katerem bo obstajalo bazično izobraževanje (zdajšnje predšolsko in osnovno ter usmerjeno izobraževanje (zdajšnje srednje, višje in visoko) z vrsto izobraževalnih poti in funkcij dela ter s številnimi ravnmi strokovnosti. šola in nobena oblika izobraževanja ne more pripravljati mladih izključno za študij. Zato je treba v ličnih načrtih in programih na začetku usmerjenega izobraževanja zagotoviti skupno vzgojno izobrazbeno osnovo, ki zajema splošno kulturne , dru žbenoekonomske, naravoslovno-matematične in proizvodnotehnične vsebine s politehnično usmeritvijo. Na to skupno vzgojnoizobraževalno osnovo se navezuje usmerjen in prožno zasnovan sistem vsebine, trajanja in organizacije izobraževanja, ki upošteva zahteve in spremembe v strukturi dela tako v temeljnih poklicih kakor v osebnih in družbenih potrebah za permanentniih izobraževanjem.00 (x) Priloga Komunista, dne 3. 6. 1974 gotavljajo temeljito obvladanje materinščine, matematike in tujega jezika (le-te predstavljajo ključ do vseh nadaljnjih znanj - informacij) ter marksistično-humanistično — obrambno-zdravstveno področje znanj za oblikovanje socialistično osveščene osebnosti. Pouk navedenih predmetnih področij spremlja ves čas in vse oblike srednjega usmerjenega izobraževanja. Učenci lahko napredujejo v naslednji višji razred, četudi so negativno ocenjeni iz tujega jezika, vendar se lahko usmerjajo le v oblikovanje za poklice. Usmerjevalni del V prvem letu usmerjevalnega dela vzgoje in izobraževanja se učenci seznanijo na podlagi znanj iz obvezne šole s tehnologijo dela ter z delom ključnih gospodarskih panog regije. Pouk tehnologije dela s praktičnim delom seznani učence z gospodarstvom regije, omogoča procesionalno zasnovano poklicno usmerjanje. Ob poznavanju dela jih navdušimo za delo v določenih organizacijah združenega dela, da bodo preverjali svoje sposobnosti in interese z zahtevnostmi praktičnih in teoretičnih znanj, s tem pa bi pripomogli k pravilni poklicni odločitvi in ustrezni izbiri predmetov v obvezno izbirnem programu. Učenci, ki ne bi zmogli usmerjenega programa izobraževanja, se lahko na podlagi znanja iz tehnologije dela hitro usposobijo za delo v ustrezni delovni organizaciji, od koder se lahko ponovno vključijo v sega usmerjenega učnega programa, oddelki se formirajo po predmetih in ravneh učnih uspehov. Usmerjeno izobraževanje na srednji stopnji se navpično povezuje s programi višjih in visokih šol. Vmes so možne zaposlitve in vrnitve za nadaljevanje študija. Zasnovani model sistema postavlja vso generacijo v enak položaj učenja in dela, omogoča procesionalno zasnovano poznavanje dela za poklicno odločanje — izbiranje, zagotavlja gospodarstvu kadre in odpravlja očitke, da šole ne pripravljajo ustreznih kadrov in da so odmaknjene od življenja. Učenci se lahko po vsakem obdobju usmerjenega šolanja hitro usposobijo za delo in se ponovno vračajo vanj; vsakemu večjemu kraju omogoča organizacijo dveletnega srednjega usmerjevalnega šolanja, kar občutno skrajša čas profilskega oblikovanja v ustreznih strokovno-spe-daliziranih šolskih centrih, povezuje izobraževanje vodoravno in navpično, odpravlja ponavljanje, zagotavlja bolj kakovostno znanje učencev in povezuje delo z učenjem. Problemi, ki zavirajo uresničitev predstavljenega sistema " modela: — odklonilna stališča malomeščanske miselnosti do usmerjenega izobraževanja; — pomanjkanje ustrezno oblikovanih kadrov; — nerešene materialne mož; nosti (kapacitete za dosedanji periodično organiziran pouk)! — neustrezna pripravljenost gospodarstva za organizacijo h1 izvajanje praktičnega dela LORENČIČ BRANIMIR zanimajo tudi naši delavci v tujini, saj jim ni vseeno, kakšna bo prihodnost njihovih otrok. Kmalu bodo ponatisnili informacijo o šolanju iz leta 1973 in jo dopolniti na temelju kritičnih pripomb. DELOVNA VZGOJA IN POKLICNO USMERJANJE V SSSR V vorošilovski četrti mesta Donecka je ustanovljen poli-tehniški center za delovno vzgojo in poklicno usmerjanje. V tem centru se šola tri tisoč učencev višjih razredov splošno izobraževalnih šol. Izkušeni mojstri — proizvajalci iz več podjetij te četrti usposabljajo fante in dekleta za poklice iz 20 strok, ki so v vsakdanjem življenju najbolj potrebni. Tukaj se učijo obrti ključavničaiji, mizarji, stenodaktilogfa-finje, krojači in drugi. Profil strokovnjaka izberejo glede na potrebe okoliša. V Donecku je to že drugi potitehniški center. ti I 1 •Ni % h S« C 0, ii e/ nt d, 0| Pi h P n k t n, k n S( n i i i j j I Razstave Miha Maleša v Moderni galeriji po 16. februarja trajajoča razstava Mihe Maleša v Modemi gale-f opozarja na umetnika, ki je pet desetletij umetniško pričujoč, a fndar je bilo kar premalo njegovih razstav v naših galerijah. Retro-pktiva daje vpogled v Maleševo, delavnico od dvajsetih let do, S^aj, od slik v raznovrstni tehniki pa do velikega deleža v grafiki. P izločimo njegovo knjižno ilustracijo, smo navedli osrednja biriočja njegovega likovnega ustvarjanja, nikakor pa ni izčrpano ffgo Maleševo delovanje. V izrazno in vsebinsko razvejanem ppresionizmu sta Malešu blizu lirizem in igrivost, skrajno racio-Pna poteza se spontano veže s čustvenimi prvinami. V njegovih e‘ih praviloma ni dramatičnosti, zato pa je naklonjen intimizmu, panientalnosti, sugestivnim barvam, kjer zadobijo drobne igri-°sti njemu lasten izraz. Tu in tam se da govoriti ne le o igrivosti, Pa tudi o lahkotnosti. Verjetno je na Maleša impulzivno vplival & Matisse. Prav gotovo pa je Maleš samosvoja umetniška oseb-čutnost in lirizem sta zanj elementarnega pomena. Že gra-pfi delež Mihe Maleša je zavidljivo obsežen in ga je ob B. Jakcu jP treba upoštevati. Bibliofilske, ilustrirane knjižne izdaje - npr. efernov „Sonetni venec", „Maj“ Karla Hyneka Mache, pa „Dva-lpt“ Aleksandra Bloka, „Rožice iz Rezije" - so značilne za Ma-iPv° pojmovanje ilustrativnosti na literarne teme. Predvojna kri-j/e bila precej nasprotujoča si glede njegove umetnosti, zato bi jJ**/ pričakovali mnogo bolj zaokrožen in vseobsežen študijski f°gled v njegovo ustvarjalnost. Ob celotnem pregledu Maleševe tstave ne kaže pozabiti na konstantnost njegovega izraza. Medvedek zleze vase To je nova slovenska lutkovna igrica, ki jo je priredil po že istoimenskem radijskem besedilu Frane Puntar. V igrici je i,s in zanimivo prikazan svet fantazijskih konstrukcij, ki niso n^ ei najbolj dojemljive mlademu gledalcu, s svojo zvočno in likov-^Irtspodobo pa dajejo vtis novosti. Dogajanje sproži konflikt rf~; deklico z imenom Medvedek in njenim sošolcem Jurkom. tez 01 v iez‘ pogoltne divji kostanj in zato jo boli želodček. Iz ^kV T Pomaga Plezalček, ki jo popelje'v njeno notranjost in z sftpo pomočjo reši svoj in dekličin problem. Zato tudi njegova bf?dobi svoje mesto v punčkinem srcu. In kdo je Plezalček? b^Bfna bitja, ki so včasih tudi zamotana, zaživijo v Puntarjevem ji tudi zaradi odlične režije in še boljše likovne opreme, ki bi J^ko dali naslov Oder barv in odličnih zamisli nove likovne ^ n‘ke. Običajnim lutkam so namreč dodane še ploske, prosojne, Pffnagajo ustvariti vtis globokega odra. ^Uri en‘ti ie treba tudi kitaro Tomaža Pengova, znanega truba-beat glasbe, ki je s svojo odsotno sanjskostjo pripomogel k še B optični in glasovni ubranosti ^T>ISLAV LESAR Veliko zanimivega Ob izidu 5. številke revije Vzgoja in izobraževanje Uvodnik prinaša nadaljevanje in konec prispevka Mata Jergoviča V čem je nadaljnja reforma sistema usmerjenega izobraževanja. Avtor razpravlja o prehodu iz srednje na višjo in visokošolsko stopnjo izobraževanja, o programski strukturi, vlogi vzgojnoizobra-ževalne ustanove v novem sistemu izobraževanja in nakazuje nekatere družbenoekonomske vidike novega sistema usmerjenega izobraževanja. Zelo aktualen je prispevek Dragoljuba Marjanoviča O koncepciji celodnevne šole - cilji, naloge in organizacija. Avtor razčlenjuje pomembne komponente, naloge in organizacijo celodnevne osnovne šole ter njeno pedagoško strukturo. Ivan Furlan piše o ekoloških vsebinah v vzgojnoizobraževalnem delu šole. Dokaj zanimiv in aktualen je tudi prispevek Jožeta Trčka, saj govori o pomembnosti šolskega svetovalnega dela. Avtor analizira sedanje stanje na področju šolske svetovalne službe, nakazuje nekatera odprta vprašanja razvoja svetovalnega dela na šolah in podaja rešitve teh problemov. Jože Ažman piše o čustvenih in volitivnih pripravah športnikov na tekmovanje. Zelo dragocen je prispevek Dragutina Frankoviča Didaktično-metodične misli o pouku predmeta samoupravljanje s temelji marksizma. Avtor govori o uvedbi tega pomembnega predmeta v šolah, o izboru in kombiniranju učnih metod in sredstev, o ocenjevanju ter aktivnosti učencev in učiteljevi vlogi pri tem pomembnem predmetu. Skupinske zaposlitve v vzgojnovarstvenih zavodih - to je pri-, spevek Brede Cilenšek. Avtorica obravnava razliko med organizacijsko obliko skupnih in skupinskih zaposlitev, posebej pa svetuje, kako naj se vzgojiteljica pripravi na skupinske zaposlitve. Prispevek Stiske učencev v domovih sta napisali Jožica Korpar in Angela Škrobar. Avtorici pripovedujeta o težavah in stiskah, ki jih doživljajo učenci prvih letnikov štiriletnih šol ob prihodu v dijaške domove in med letom. Jure Gartner nas seznanja s sistemom šolstva v Sovjetski zvezi, Franc Porenta pa s socialnim delom v vzgojnih zavodih zahodne Nemčije. Revija prinaša tudi tokrat ocene, informacije in novosti iz knjižnice zavoda, obvestila o potrjenih učbenikih ter učilih in drugo. DRAGO NOVAK Spacal in Kras Lojze Spacal - Prešernova nagrada 74 Lojze Spacal, Prešernov nagrajenec '74, likovni umetnik, ki je znan doma in po svetu, je kraški rojak, sin kamnoseka, rojen v slovenski družini 15. junija leta 1907 v Trstu. Z dušo in telesom pripada krasu, o tem nas prepričajo njegove umetnine, ki so zveste podobe kraškega obraza. Približa in priljubi nam trd, samoten kraški kamen, belino, zavito v burjo, ki čuva rdečkasto, skopo zemljo z njenimi trdoživimi bori in nemirnim morjem. V Spacalovem odkrivanju krasa čutimo sporočilo: ljubezen do trdega življenja, do lepe kraške zemlje, ki je postala vodilo njegovemu umetniškemu ustvarjanju. Ni naključje, da se je vrnil na to zemljo iz svojih nemirnih iskanj po svetu. Njen klic ga je privabil domov, kjer je našel svoje potrdilo kot umetnik in človek. Spacalov kras zveni. Umetnik prepleta v svojih delih na svojstven način spomine in sanje. Čiste, trdne ploskve njegovih znanih Lojze Spacal „kraških dvorišč" delujejo sugestivno, postanejo naše notranje bogastvo. Presenetljiva je njegova fantastična formula združevanja prvin kamna in lesa, združevanja kraške vasi in mesta. Ob umetnikovi razstavi, ki je bila . pred nedavnim v Moderni galeriji, je izšla čudovita publikacija SPACAL IN KRAS, ki nam z izvrstnimi barvnimi reprodukcijami njegovih del približa umetnikovo ustvarjanje. Vodnice so nam izredne fotografije, ki so prijetno dopolnilo in hkrati izhodišče sedanje Spacalove umetnosti. Publikacija je brez dvoma veliko zadoščenje umetniku, hkrati pa priznanje oblikovalcu Oskarju Kogoju, fotografijam Itala Zanniera m založbi Lipa. TEA DOMINKO Knjiga kot prijateljica r~ " ~ \ Slovenski knjižni sejem, ki bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 7. do 16. februarja in je že tradicionalna prireditev te vrste, bo tudi tokrat priložnost za izmenjavo mišljenj, pregleda slovenske knjižne produkcije in dogovor za . nadaljnje delo. Naprosili smo direktorja letošnjega knjižnega sejma Tineta Stiploška, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Vabilu se je ljubeznivo odzval: Tine Stiplošek — Kakšne so glavne značilnosti letošnjega sejma in kdo vse bo na njem sodeloval? ,f!lovenski knjižni sejem organizira zbor delegatov TOZD založništva in knjigotrštva pri gospodarski zbornici SRS v sodelovanju s kulturno skupnostjo Slovenije. Sejem bo osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku in ima namen predstaviti slovensko založniško proizvodnjo zadnjih treh let. Do sedaj se je prijavilo osemnajst založb, kar pomeni, da bodo sodelovale vse slovenske založbe in nekatere znanstvene ustanove ter druge družbene organizacije, ki se ukvarjajo z izdajanjem knjig. Razstavljenih bo več kot 2000 knjig. Knjige bo možno kupiti z 10% sejemskim popustom. Zveza prijateljev mladine bo uredila posebno razstavo knjig za bralno značko, narodna univerzitetna knjižnica pa bo poskrbela za izbor knjig slovenskih avtorjev v tujih jezikih. Ob sejmu bo izšla tudi posebna številka revije Knjiga, kjer bo pregled dejavnosti vseh založb in njihov knjižni program. Na sejmu bomo podelili tudi dvanajst nagrad za najboljše opremljene knjige. “ Pomen knjige danes, njena funkcija in njena perspektiva: kaj mislite o tem? ,JZad bi opozoril, da so v naši družbi še številne slabosti, ki pomagajo, da pozabljamo na kulturne vrednote. Vedno bolj se vključujemo v standard porabniške družbe in njene miselnost. Vse preveč imamo formalnih kulturnih predstavnikov (pri SZDL, sindikatih, ZKPO, kulturnih skupnostih, itd.. ..), ki govorijo o kulturnih potrebah življenja, bore malo pa prispevajo h konkretnim akcijam. Zato menim, da bi morali skrbeti za kulturne dejavnosti tisti, ki jim je blizu duhovno življenje, ljubijo dobro knjigo in jim je pri srcu slovenska beseda! Tudi pot knjige od avtorja do bralca je predolga. Ker knjiga ne bi smela biti zgolj tržno blago, ampak predvsem kulturna dobrina, bi morala imeti vsaka založba poleg ekonomskega cilja, predvsem kulturne, to se pravi humanistične cilje Tako na zahodu kot na vzhodu ima založništvo izredno pomembno kulturno in družbeno nalogo. Premalo se zavedamo, da je knjiga eden najpomembnejših členov pri ohranjanju in razvoju naroda. Človeku moramo približati napredno in dobro knjigo! Prav tako pa moramo bolj poskrbeti za prebujanje kulturnih potreb. Posebno priporočamo obisk šolskim ekskurzijam in prosvetnim delavcem, saj bodo na sejmu ne samo informirani o najnovejših dosežkih slovenske knjižne produkcije, temveč bodo imeli priložnost navezati neposredne stike s predstavniki založb. Za šolske ekskurzije pa bo poskrbljeno s posebnimi vodniki po razstavi." - Pogovor pripravil: LADISLAV LESAR Andrej Ajdič v galeriji Ars Galerija Ars v prostorih ljubljanske Mladinske knjige je pripravila razstavo grafik Andreja Ajdiča, ki bo trajala do 12. februarja. Sedanja metamorfoza izraznosti v Ajdičevi grafiki daje vrsto kombiniranih grafik, kjer gre za povezovanje fotografskih retušev predmetnega sveta, predstavi jih z različno tehniko in skromno pridene trak barvnega spektra, ki je kontrapunkt čmo-beli prevladujoči osnovi Opazimo, da se je Andrej Ajdič zgledoval po J. Berniku in A. Maraževi, popredmeteni svet (zmečkan časopis, pisalni stroj, koš z odpadki, nosorog, muha itd.) lahko pojmujemo ironično ali v povezanosti s porabniškim svetom. Motivika ni izvirna, je celo nekoliko „pozna", priznati pa je treba tehnično izdelanost, ki je bila že poprej značilna za Ajdiča Težnja za minucioznim obvladovanjem tehnike prav gotovo ostaja avtorjeva odlika, osamosvojitev v tematiki in umetniškem spročilu pa zagotavlja brez dvoma nadarjenemu umetniku, da bo znova našel izvimejšo in obogateno možnost umetniških upodobitev. j STRAN 10 PROSVETNI DELAVEC 31. I. 1975 — St.; * IzBER ITeMedNoVI M iKnJIGAM I France Pibernik September Četrta pesniška zbirka Franceta Pibernika kaže dvoje značilnih potez: izrazno-izpovedno raznolikost z novimi motivnimi obogatitvami ter izid zbirke, ki tokrat ni v zamudi. Ciklus „Razlage“ pomeni novost ne le v Pibemikovi liriki, pač pa tudi v širšem sodobnem pesniškem območju; gre namreč za svojevrstno projekcijo zgodovinskih silnic, ki spodbujajo k razmišljanju o sodobnem času, kot neka vez v narodnoeskistenčnem sporočilu (npr. „Brižinski //“, „Peter Klepec", „Štirinajsto štirinajst'' idr.). Tu se zrcali pesnikova nevsiljiva angažiranost na eksistenčnem območju naroda. Ciklus „Veliki sanjski možje'' razodeva pesnikovo premišljujočo naravo in ob tem osebno občutljivost. Prevladujoči resnosti pa se zna pridružiti ironija, čeprav je pesnikova etična in eksistencialna zavzetost tudi tu prvotnega pomena. Mnogo bolj oseben je v ciklu „Oranžna ilovna sled". Morebiti tu pesnik nadaljuje občutene vzgibe z odzivanjem naravi, kjer domačija ni zgolj osebna projekcija razpoloženj in refleksij. Sklepno poemo .September" bi lahko imenovali lirična avtobiografska refleksija v najboljšem pomenu te sicer nepriljudne oznake. Kot že poprej je Pibernik tudi v ..Septembru" asociativno smotrn in v celoti gledano večplasten v izpovednem sporočilu. Intelektualni lirizem je v sozvočju s čustveno in miselno kategorijo. Kakor je na odmerjenem prostoru težko podati bolj celostno oznako pesniške zbirke, pa ne kaže pozabiti, da spada Pibernik med pesnike, ki so nastopili neopaženo, samostojno, brez ekshibicijskih preračunljivosti; zato zrcali samosvoje lirično sporočanje, ki zasluži pozornost. Zbirko je barvno in likovno estetsko opremil Matjaž Vipotnik. L G. / Bojan Štih Osnutki ..Osnutki" Bojana Štiha - izšli so pri Cankarjevi založbi - so zbir študij in razprav o nekaterih vidnih in tudi osrednjih književnikih med obema vojnama. Kot je avtor sam zapisal, je pričujoča knjiga nekolikanj polemična in posreden odgovor tistim oficialnim optimističnim estetskim nazorom, kakršni so se uveljavili v doktrinarni in utilitaristični književnosti-Posamezni prispevki torej branijo načelo naravne kontinuitete razvoja naše literature tudi v povojni čas. Že samo to govori o knjigi, na katero je treba opozoriti; koristno bi bilo o njej bolj obširno spregovoriti, kot to dopuščajo informativne možnosti Bojan Štih je zaobjel tele avtorje (vendar ni pri vsakem upoštevaTcelostnega literarnega opusa): L\ Kraigher, Izidor Cankar, F. Albreht, Danilo Lokar, J. Kozak, Prežihov Voranc, F. Kozak, J. Vidmar, M. Jarc, S. Grum, V. Kralj, M. Kranjec, C. Kosmač, I. Bmčič, M. Bor, I. Potrč. To so pretežno študije, ki jih je avtor sicer skromno poimenoval „Osnutke“, s čimer je dopustil misel, da pričujoča vsebina ni nekaj zanj že ustaljenega ali izkristaliziranega, ali da dopušča možnost, da se še povrne k imenom in delom književnikov. Pri tem upošteva, da literarno delo različno odmeva v različnem času in okoliščinah. Štihov izbor avtorjev je značilen. Omejuje se na tista imena in dela, ki so izoblikovala določen profil literarnega ustvarjanja. To pa ni brez pomena za povojno književnost do petdesetih let. Preprosto knjižno opremo je zasnoval Nils Otrhaber. I. G. Spomini velikega pevca__________________________ Avtor knjige NA TISTA LEPA POTA je Ladko Korošec, operni pevec - basist mednarodnega slovesa. Rojen kot peti otrok v rudarski družini v Zagorju se je zaradi svojega naravnega pevskega daru, zaradi izredne vztrajnosti in zaradi nesebične strokovne pomoči priznanih slovenskih glasbenih pedagogov povzpel v sam vrh svetovne pevske poustvarjalne operne elite. Zdaj ko je za njim že polnih 30 let nepretrganega umetniškega dela, obogatenega z zavidljivimi uspehi, doseženimi v številnih opernih hišah od Daljnega vzhoda do Amerike, je z njemu lastno šegavostjo opisal svojo trdo umetniško pot od neznanega zborovskega pevca do iskanega in zelo slavnega basista. Vse njegovo pisanje je prežeto z ljubeznijo do ljudi, do resnične umetnosti in do domače grude, ki ji je ostal zvest kljub temu, da se mu je nemalokrat ponujala zapeljiva priložnost za kraljevsko plačan angažma v tujini. Zakoreninjen v domači zemlji in vdan ljubljanski operni hiši je Ladko Korošec čvrsto povezan z delovnimi ljudmi, z njihovim kulturnim izročilom, pa tudi z vrhunsko glasbeno umetnostjo drugih narodov. Kot tak nam je še bolj simpatičen, še bližji, še bolj človeški. Knjigo, ki je opremljena s številnimi fotografijami iz umetnikovega življenja, priporočamo zlasti mladini, še bolj pa nikdar zadovoljnim nergačem, ki polni zaslepljenega veličanja vsega, kar je tuje, pozabljajo na kulturne vrednote slovenskega naroda ali pa jih sploh nočejo videti. Zanimiva knjiga NA'TISTA LEPA POTA, ki nas popelje na razgibane odre mnogih opernih gledališč po svetu, stane 100 din. Izdala jo je založba Partizanska knjiga v Ljubljani. V. T. ARHAR Nove strokovne knjige Školska knjiga, Zagreb, Masarikova 28: 1. Raič — Ranogajec: Odgojna uloga osnovne škole i sata pionirske razredne zajednice. 2. Sveto Marušič: Metode i tehnike profesionalne orijentacije u školi. 3. Planiranje nastave tjelesnog odgoja u srednjim školama. Uputstvo. 4. Furlan Ivan: Pedagogizacija čovjekove sredine. 5. Vladimir Mužič: Programirana nas tava. 3. izdanje. Sto let ljubljanskega učiteljišča Zbornik, izdala gimnazija pedagoške smeri v Ljubljani, strani 200, uredil profesor Venčeslav čopič Zbornik. Izdala gimnazija pedagoške smeri v Ljubljani 1973. Str. 200. Uredil profesor Venceslav Čopič. Take spominske izdaje, čeprav skromne kot je pričujoča, so potrebne za pregled preteklega dela in za utrditev ljudske zavesti o pomembnosti določenega prispevka v prosvetni in kulturni dejavnosti naroda. Težišče publikacije je vsekakor na članku profesorja V. Čopiča, ki podaja kratek, zgoščen pregled razvoja učiteljišča v sto letih. Ni šlo vedno vse tako gladko, kakor bi kdo mislil. Iz pregleda spoznamo, kako počasi so prodirale novosti, kako so morale reformne težnje tako rekoč prekljuvati železne obroče, da so zrasle iz semen skromne sadike. Ustanovitev učiteljišča je bila zagotovljena z državnim šolskim zakonom z dne 14. maja 1869. Učiteljišče je začelo sicer takoj delati, toda brez deželnega šolskega zakona, ki je bil odobren 29. aprila 1873. Štiri razrede pa je dobilo učiteljišče v resnici šele s šolskim letom 1877/78, in še to po večkratni intervenciji dunajskega ministrstva za bogočastje in pouk. Razprava navaja vrsto zanimivosti iz dolgega življenja, največ prostora je posvečenega raznim organizacijskim zadevam, predmetnikom in učnim načrtom, potem nenehnemu boju za slovenski pouk, nenehno se spreminjajočim določbam o zrelostnih in uspo-sobljenostnih izpitih, o raznih tečajih za dopolnilno izobraževanje. Zbornik objavlja razne preglede učnega osebja in piše o materialnih možnosti za delo - učiteljišče je dobilo svojo stavbo leta 1884. V knjižici beremo seveda tudi o gibanju in delu mladine na šoli, ki je vseskozi nosilo pečat naprednosti ter o zavodu v odločilnih trenutkih naše zgodovine. Tako je bil 7. novembra leta 1918 napisan prvi slovenski konferenčni zapisnik. Takrat je prevzel zavod dr. Anton Dokler. Zelo obširno razpravlja prof. Čopič o delu med NOB. Delo za O F je bilo na učiteljišču zelo razgibano tako med profesorji kot med dijaki. Stvarni podatki osvetljujejo marsikatere dogodke, pojasnjujejo pa tudi močan pritisk reakcije na zavod. Za čas po osvoboditvi navaja vrsto organizacijskih in drugih sprememb, učnih načrtov, predmetnikov ter rastoče zanimanje dijakov za kultumo-prosvetno življenje. Razprava je dopolnjena s podatki o dijakih, ki so padli ali bili ubiti med NOB. Pri teh spiskih pogrešam podatkov o padlih in . ubitih učiteljih, ki so maturirali na učiteljišču pred letom 1941, saj vendar govori brošura o sto letih in predstavljajo ti padli svetel vzor tudi za prihodnje rodove. Teh podatkov danes ni več težko zbrati, imamo pa jih na več mestih lepo urejene. Če se je dalo to urediti pri spisku kulturnih delavcev, pri sicer potrebnem seznamu diplomantov, ne bi bilo tako zelo naporno tudi zbiranje teh podatkov. Knjižica objavlja poleg d nagega tudi nekaj zanimivih spominskih zapisov, tako Edvarda Kardelja (kot učit. abiturienta) o prof. dr. Fr. Čibeju, Erne Muserjeve o Anici Černejevi ter dr. Ive Šegule impresije o knjigi pokojne sošolke Ančke Galetove. Kljub vsem pripombam podaja knjiga zanimiv in bogat pregled dela ljubljanskega učiteljišča. Vsi, ki so izšli s tega zavoda, bi jo morali imeti za spomin in za notranji obračun s seboj. V. W. V surovem zraku vojne________________________ Letalstvo je prav v drugi svetovni vojni doživelo izreden razmah. Nekateri vrhunski letalci so v mirnih povojnih letih pisali svoje spomine, ki jih danes beremo kot najbolj napete romane. Eden izmed teh piscev je tudi sovjetski letalski veteran Vasilij Jemelja-nenko. V svoji knjigi V surovem zraku vojne popelje bralca od prvih dni Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo vse do zloma nacionalsocialistične Nemčije oziroma do povojnih let. Avtor, ki ga odlikujejo osebna skromnost, predanost domovini in velika hrabrost, nam brez patosa prikaže težak boj sprva maloštevilnih letalskih sil, številne bojne operacije in nazadnje tehnično in številčno premoč sovjetskega orožja nad sovražnikom. Pisec le malo govori o sebi, vendar pa je kot aktivni udeleženec vojne nenehno navzoč, saj odpira pred nami galerijo svojih vrstnikov letalcev. Pri tem pa ostaja vedno stvaren, človeški in nepristranski. Jemeljanenko ni velik pisatelj, je pa zvest kronist številnih vojnih dogodkov. Zato je njegovo pisanje privlačno za vsakogar, pa naj gre za učenca višjega razreda osnovne šole ali za odraslega bralca. Knjigo V surovem zraku vojne je v solidnem prevodu Mileta Pavlina izdala založba Partizanska knjiga v Ljubljani. Stane 140 din. V. T. ARHAR V Matjaževi knjižnici je izšlo________________________ Tomo Rebolj: GOLDENBR UK IN SANJA Nenavadno prisrčno, do resničnosti doživeto napisana zgodba o dečku. Ta ima svoj zaliv in svoj sanjski svet. Vse, kar želi, je tam -tudi nevidni duh, s katerim se pogovarja v urah samote. In tako ne občuti, da je sam. To spoznanje mu prinese šele srečanje s Sanjo, z deklico, ki po naključju zaide v njegov svet. Igrata se in vse ji razkaže. Potem pa deklica odide in se ne vrne. Ker vsakdo sodi druge po sebi, nujno doživljamo razočaranja. Tako tudi deček z zvenečim imenom Goldenbruk. Ko samoten išče Sanjo, ga fantini grdo nalažejo, napadejo. Stepe se z njimi, zavoljo tistih laži, krivice, ker ga napadajo za nič. Kdor čuti, da se mu godi krivica, je zelo močan. Zato jih Goldenbruk prežene. Ko končno najde Sanjo - tudi ona ni več takšna, kot je bila v zalivu. Ljudje se spreminjajo. Le njegov zaliv ostaja kot prej. Vsak ima svoj zaliv. Knjiga bo dragocena za mlade bralce - posebno če bodo našli sobesednika, s katerim se bodo o njej pogovarjali. Ob izidu II. knjige slovenske mladinske eciklopedije_______ Že prva knjiga slovenske mladinske enciklopedije „Od A do Ž' pod naslovom „Mladi v e dež" v izdaji Mladinske knjige v Ljubljani^ letu 1973 me je zaposlila s prebiranjem, preverjanjem in še posebd s soočenjem samega sebe kot prosvetnega delavca, ki je iskal, dvO" mil in upal, da bomo nekoč znali ubrati v vzgojno izobraževalne^ sistemu tudi pot, ki ne bo samo institucionalno določena, marvd, uglašena z interesi našega mladega pokolenja. Tako sem ob prvi izdani knjigi (izmed petih), sodim, dostojne izrazil največje zadovoljstvo, da je zagledala „luč sveta". Kot knjig* 1 2 3 4 5 premnogih potrebnih informacij učencem osnovne in tudi ni' daljnjih šol, kot spodbuda za drugačen način izobraževanja, koti1 bU v navadi, pa tudi kot knjiga, ki lahko odvrne odrasle — starše ij1 učitelje od tradicionalnih načinov posredovanja resnic, ki smo /$ bili vajeni. Sodim, da so prvo kar obsežno knjigo tako sprejeli učenci, učitelji, starši in vsi, ki jim je vzgoja mladega rodu pri srcu. V njej s« bili namreč prispevki mnogih sodelavcev, ki jim naša družba pti znava strokovno razgledanost, pedagoško učinkovitost, didaktični doslednost, etično usklajenost med besedami in dejanji in estetski okus. Ne bom ponavljal že v istem letu izraženega mnenja v dnevneP časopisu. Po enem letu uporabe lahko samo potrdim nezgrešenoš poti, ki je vodila dvajset sodelavcev ob tej izdaji. V isti sapi je bila za naslednje leto 1974 napovedana že drugi knjiga iz zbirke petih, pod naslovom „Od Vikingov do astrP' nav tov". Njen avtor je Tomaž Weber, profesor na pedagoški akademiji1 Ljubljani in seveda množica avtentičnih pričevalcev; zbral jih je k3 iz bogate zgodovinske zaloge. Ta knjiga slovenske mladinske enciklopedije nas je ugodno pti senetila. Presenetila glede razporeditve snovi, izbire vsebine pte čevanj raziskovalcev, besednega in slikovnega bogastva, predvsem pa s psihološko, metodično in didaktično poglobljenostjo usmerjenostjo za bralca, da za vsako področje, ki ga obravnavi najde veliko pobud za nadaljnje poglabljanje, dopolnjevanje in tj ponovno lastno ovrednotenje. Prvič se je zgodilo, da smo v knjigi našli nedvoumno ocen0 raziskovalnih odkritij, ki so celo nepismene ljudi ob raziskovalne^, nagonu privedla do dosežkov, odkritij, izumov. Prav podatki 0 mnogih posameznikih, ki so sledili temu nagonu (po uveljavljanju)' pa nas in mladi rod lahko prepričajo, da ni vsaka težnja za noviP hlastanje za materialnimi dobrinami, saj zvemo, da je večina rož’ _ iskovalcev, domiselnežev in novatorjev pristala v revščini, v katef so jo pahnili lakomni pridobitniki - izkoriščevalci. Posebno vrednost predstavljajo ne docela ali vsaj ne „na ves gl& izražene resnice, ki jih kar mrgoli v knjigi. V njej beremo npr. tol0 „Težko bi rekli, kaj je mikalo človeka, da jih je hotel osvojiti (go1) — op. pisca). Morda izrazimo to najlepše z mislijo osvajala Ewer e s ta E. Hilaryja, ki je dejal: „Mikajo me zato, ker so...“ Prof. Tomaž Weber tako ne razglaša samo „svojih" resnic. Zbt&i razporedil in objavil je poročila tistih pričevalcev, za katere f značilna zgodovinska, geografska in družboslovna verodostojno^ Če je ob tem dal z izpovedanimi in nedorečenimi resnicami poseben poudarek možnostim sklepanja in vrednotenja, je storil 1°; česar smo se mnogi pedagoški delavci izogibali Namreč da bi spo° bujali svoje mlade sodelavce tudi k temu, da bi nas po svojih sp°\ sobnostih z razmišljanjem in ustvarjalnostjo tudi presegli. Prav v tem pa je v drugi knjigi enciklopedije storjen skorajd' prestopen korak. Tisti, ki bo nenehno spodbujal k umevanju zff dovine in družboslovja v preteklosti kot praktičnega spoznavanj Za zaznavanje, sedanjosti ter za žrtve in dejavnost v korist P* hodnosti. Avtor je postavil znanosti in zanimanje zanje ne-le na pU'/ mesto, marveč prav na brezkončen tir uveljavljanja mladega rod0' \ Nemajhno uslugo pa je storil tudi današnjim prizadevanjem za id1 Ijavljanje šole s celodnevnim delom in življenjem v njej. IVAN BERCE Pavle Zidar Kože_________________________________________________^ (IZDALA DRŽA VNA ZALOŽBA SLOVENIJE) Zbirka treh pripovedi, katerih osrednje težišče sta ljubezen^ smrt. V prvi zgodbi „Maščevanje je jed" načenja pisatelj p0f.. odnosa moža in žene še vprašanje otroka in matere. Namreč želenega otroka, ki vede ali nevede vse življenje hlepi po mateh i jo išče. Mnogi od takšnih moških poskušajo milo ali s silo iz sVf. žena napraviti matere. Tako nastajajo nesporazumi, Ar katere tf . rekoč ni krivca. Obstoji zlo dejanje, krivda je. A komu rUtjh naprtimo? Mrtvi materi? Sinu, ki ni zmogel odrasti? Ženi, & . zmogla biti mati svojemu možu? In pisatelj razpreda rast in Pl zadevanja takih otrok, ki v podzavestni želji po ljubezni naNf človeštvu toliko dobrega, kakor le redki zaželeni otroci. Kadar P. zmanjka moči, se umaknejo v samomor. Tako je tudi v tej zgod0 ,,Na gmajni" je skoraj pesem preproste, enovite in trajne Ijub^C dveh kmečkih ljudi: mnogo dela, otrok, muk — ih pripadnosti.f -dan, ki je nad vsa pričakovanja lep, živ in vznemirljiv, se odpre že) preteklost, kot da se je zgodila včeraj. Mož odide v gmajno P, steljo. Čuti v sebi mlade moči — čeprav jih ima čez sedemdes0 Vse svoje življenje začuti v sebi. In tam na kupu stelje - smrt. ;, „Maša“ je pripoved o kmečkem očancu, ki je desetletja vnaFJ' v spanju „slišal datum svoje smrti". Ko ta dan pride, prinese hj j strahu. A glej, prinese mu že tudi moč. Tisto, ki jo človek-zaC pred pomembno odločitvijo. Umre mimo ob svojem čebelnjak^. N. M. r-------------------------------------------------------------------------------------N Še o obletnici partizanskih učiteljev____________________________________________ Pri branju dopisa Obletnica partizanskih učiteljskih tečajev, objavljenem v Prosvetnem delavcu 27. decembra 1974, so ob podatku o majhni udeležbi nastala vprašanja in celo mnenja, da je zapustil pretežni del teh učiteljev prosvetno stroko zato, ker jih povojna prosvetna uprava ni dovolj upoštevala zaradi njihove izobrazbe, zato ker so od učiteljev preveč zahtevali, jim premalo pomagali pri njihovi nadaljnji izobrazbi itd. Od 82 gojencev obeh tečajev v poletju in jeseni 1944 v Dobličah je bilo na obletnici 35 udeležencev. To seveda ne pomeni, da je toliko teh učiteljev zapustilo učiteljsko službo iz navedenih, v resnici pa namišljenih razlogov. Ker so k prireditvi sestanka spodbudili nekdanji tečajniki, ki so sedaj razkropljeni po vsej Jugoslaviji in so med seboj v slabih pismenih zvezah, niso organizatorji prireditve vedeli za njihova bivališča Pošte so vračale pismena vabila, ker so se naslovniki preselili. Sestanek jubilantov je podprl republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Prisrčno je bilo srečanje mnogih, ki se niso videli od konca tečaja. To je trideset let. Takrat so se razšli polni vedrine, tovarištva, volje do dela, na pot - skozi sovražne ovire, zasede in neštete nevarnosti na določena učna mesta. Vodila jih je tista delovna zagnanost, ki so jo povzeli v tečaju od predavateljev, intendantov in vaščanov, ki so mlade tečajnike vzljubili. Vedeli so, kaj od teh mladih ljudi, ki so hoteli postati v hudih časih učitelji, lahko pričakujejo. Ti tečajniki -mladinci so imeli ustrezno poprejšnjo izobrazbo, bili so aktivisti OF, preganjal jih je okupator, ena udeleženka pa je bila celo obsojena na smrt; rešili so jo tik pred ustrelitvijo. Delovni dan tečajnikov je trajal od jutra do večera: predavanja, študij, hospitacije v razredih, pevske vaje, pisanje priprav na pouk, učni nastopi, izpiti, pevski nastop v radio OF v Črnomlju, kar so izvedli z veseljem in pri tem drug drugemu pomagali Okrajna prehranjevalna komisija v Črnomlju je tečaju v glavnem nakazovala meso in maščobo, drugo hrano pa so iskali in dobavljali šolski upravitelj Dušan Kavšek, Lojze Kramberger in France Marolt. Mnogo je tečaju pomagala s prehrano družina Štuparjeva in Križevske vasi pri Metliki. Predavatelji: France Brenk, Jože Dolgan, Marija Drnovšek, Bogomil Gerlanc, Beta Hudales, Drago Korošec, Martin Mencej, Vilma Sirko, Karel Štrbenk, Drago Vončina in Venceslav Winkler so v tečajih podali in utrdili učno snov, ki je bila predpisana v posebej za te tečaje določenem učnem načrtu. Pri pevskem pouku in zboru se je posebno izkazal pevovodja Drago Korošec, ki je s pevskim zborom nastopil v OF radiu v Črnomlju. Za vedro razpoloženje tečajnikov je skrbel s priložnostnim petjem Dušan Kavšek. Končni izpiti tečajnikov so bili ob prisotnosti odposlanca predsedstva SNOS in so pokazali nepričakovan učni uspeh. Od 82 gojencev je bilo 58 odličnih, 20 prav dobrih in 4 dobri. To je bil rezultat skupinskega in individualnega učenja, ki se je začelo že v zgodnjih jutranjih urah v vseh kotih šolske zgradbe ali celo v šolski drvarnici in v trtju Dobličke gore. Mladi učitelji iz prvega tečaja so bili nameščeni večinoma na dolenjskih in belokranjskih šolah, iz drugega tečaja pa so se vrnili nazaj v Zasavje, na Koroško ali Štajersko. Vsi so v najtežjih časih do osvoboditve in prvih letih obnove mnogo prispevali v korist šolstva in zapolnili velike vrzeli, ko je primanjkovalo učiteljev. Ljudska oblast je te tečajnike in njihovo delo nenehno spremljala, jih upoštevala, jim pripravila izobraževalne tečaje, omogočila prehodne izpite, učiteljski zrelostni in usposobljenostni izpit in podpirala tudi njihov nadaljnji študij na višji in visoki šoli, da so dosegli naslov predmetnega učitelja, profesorja in celo zdravnika. Priznanje njihovemu delu in pedagoškim uspehom je bil sprejem na republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo ter spodbudne besede sekretarke Ele Ulrih-Atene in profesorja Borisa Ziherla Zato je bilo to snidenje tako veselo, živahno in polno pripovedovanja o osebnih doživetjih v teh letih. Soglasno je bilo sklenjeno, da bo prihodnji sestanek letos poleti v Dobličah. Nanj so že sedaj vabljeni tudi vsi tisti, ki so bili lani zadržani ali niso vedeli zanj. DRAGO VONČINA V __________________________________________________________________________________-J Delo, ki nam je lahko zgled____________________________________________________________ Na gradbeni tehniški šoli v Ljubljani je bila prejšni mesec prva seja sveta za ljudsko obrambo, ki so se je udeležili tadi družbenopolitični delavci, Predstavniki vojaških starešin in Predstavnik za šolstvo. Govorih 80 o civilni zaščiti na gradbeni tehniški šoli ter o pouku obramba in zaščita. Na začetku seje je tov. Hoče-. Var, direktor gradbene tehniške ^ole, spregovoril nekaj besed o Pomembnosti ljudske obrambe *er o pomembnosti predmeta obramba in zaščita. V svojem Sovoru je ugotovil, da tema dve-11,3 nalogama na vseh šolah povečajo premalo pozornosti. Na *^lost se povsod zgovaijajo, da 111 denaija. Da pa se kljub po-nianjkanju denarja, seveda z dobro voljo vseh in z nekaj iznajdljivosti, da marsikaj narediti, so pokazali prav na gradbeni tehnika šoli; Zatem je tov. Udovič seznanil udeležence z delom civilne zaščite v lanskem letu. Na gradbeni tehniški šoli delujejo štiri enote, in sicer; gasilci, prva pomoč, enota za red in varnost ter enota RKB. Člani teh ekip so profesorji in dijaki. V minulem obdobju so večkrat izvedli nekatere akcije, kot na primer evakuacijo dijakov iz razredov v primeru potresa. Ob tej akciji so dijaki in profesorji pokazah izredno zavzetost. Lahko celo trdimo, daje uspeh presegal pričakovanja. K temu so pripomogli tudi načrti, ki naj se v takem primeru izvajajo. V vsa- kem razredu gradbene tehniške šole so navodila, kako naj dijaki in profesorji ravnajo, če bo vojna ah elementarna nesreča. Poleg tega je v razredu tudi skica, kje naj tisti razred bo, ko zapusti šolski prostor. Za enote prve pomoči in gasilce je bil v preteklem letu organiziran tečaj. Na izpostavljenih mestih v šoli so tudi orodja in pripomočki, ki bi bila potrebna ob nesreči. O poteku pouka obramba in zaščita je spregovoril prof. Lipovec. Najprej je povedal, da je pouk o obrambi in zaščiti v zadnjem letu kakovostno zelo nepre-doval. Tako so dijaki gledali kar 61 ur šolskih filmov o obrambi in zaščiti. Med najbolj množične akcije je v preteklem letu sodilo streljanje z zračno in vojaško puško. Ta tečaj so opravili vsi dijaki, skupno 910 fantov in deklet. Kot zanimivost naj povemo, da je bilo med strelci kar 225 odhčnih in le 31 slabih. Slabi so nato opravih dodatni tečaj. Ob dnevu JLA so Organizirali razstavo fotografij v prostorih gradbene tehniške šole. Na njej je bilo prikazano delo civilne zaščite na šoli ter življenje v JLA. To razstavo, ki se je lepo posrečila, so si ogledali vsi dijaki šole, skupina mladink in mladincev pa si je ogledala tudi inženirski center v Karlovcu. V začetku letošnjega leta je bila na Rakitni praktična vaja za dijake četrtih letnikov. Prikazovala je, kako se postavi zaseda in izvede orientacijski pohod. Dijakom tretjih letnikov je bil namenjen orientacijski pohod. Tudi ti so dobro opravili svojo nalogo. Za letos so si na gradbeni tehniški šoli zadeh podoben, vendar razšijen program dela. V ta namen bodo tudi razširili odbor od 15 do 20 članov.Ko smo slišali to poročilo, smo bili vsi enotnega mnenja, da je gradbena tehniška šola lahko zgled mnogim šolam. Seveda pa so ti dosežki odsev uspešnega dela in sodelovanja tako med profesorji kakor tudi med profesorji in dijaki. ROMAN PROSEN 150-letne §ole Šola v LOKVAH (občina Sežana) je bila ustanovljena leta 1824. Poučeval je duhovnik Tomaž Kariž, in sicer v nemščini. Učilnico so imeli v župnišču. Leta 1827 je prišel na šolo učitelj Janez Tosti, ki je imel učilnico v svojem privatnem stanovanju. Leta 1884/85 so šolo razširili v dvorazrednico. Novo šolsko stavbo so zgradili leta 1886 in šdo leta 1903 razširili v tri, leta 1922 pa v štirirazred-nico. Leta 1927/28 so Italijani premestili slovenske učitelje in popolnoma odpravili slovenski jezik. Leta 1943 so odprli slovensko partizansko šolo. Sedaj je v Lokvah podružnična šola osnovne šole Sežana. Leta 1824 je bil poslan v KAPELE pri Dobovi (občina Brežice) kot prvi učiteljski kandidat cerkovnik in organist Jakob Koprivšek. Učilnico je imel v privatni hiši. Od leta 1829—1867 so imeli pouk v kupljeni in preurejeni leseni hiši. Leta 1867 so zgradili novo šolsko poslopje z eno učilnico in leta 1900 drugo s štirimi učilnicami ter šolo razširili v šti-rirazrednico. Leta 1941 je imela kapelska šola v šestih oddelkih 262 učencev. Med okupacijo je bil reden pouk v nemščini. Poučevali so nemški učitelji, in sicer otroke Kočevarjev, ki so jih naselili Nemci, in bukovinskih Nemcev. Oktobra leta 1941 so skoraj vse domačine preselili v Nemčijo. Med njimi je bilo 252 šolskih otrok, ki so se vrnili v domači kraj po osvoboditvi. Sedaj deluje v kraju podružnična šola osnovne šole Dobova in ima okoli 40 učencev. Leta 1824 so v DORNAVI (občina Ptuj) zgradili prostornejšo hišo, ki je imela eno učilnico in dve stanovanjski sobi. Stavba je bila zgrajena za takratnega učitelja Jakoba Muel-lerja, ki je poučeval do leta 1828. Leta 1827 je šola dobila naziv „občinska“. Zanimivi so podatki o učiteljevih dohodkih iz leta r849, in sicer: iz šolskega sklada 13 fl 54 iz lokalnih virov v denarju 31 fl v naravi 12fl Skupno 56 fl 54 Prve podatke o številu šolskih otrok imamo iz leta 1839, ko je v zimskem času obiskovalo pouk 78 učencev, v letnem pa 65. Ker pa je bilo otrok vsako leto več, so leta 1889 šolo razširili v dvorazrednico, saj je bilo na šoli to leto 195 šolskih otrok. Šolo so še nadalje širili vse do leta 1938, ko je postala šestrazredna. Šolsko stavbo so leta 1903 dvignili za eno nadstropje in leta 1930 pondvno preuredili. Šola ima danes ime po nekdanjem učencu domav-ske šole in znanem pedagogu dr. Franju Žgpču. SLAVICA PAVLIČ V Lomu pod Storžičem Osnovna šola Lom pod Storžičem šteje skupno le 26 učencev - ki pa imajo kljub temu svoj pionirski odred G-34, imenovan po kurirski javki v tem kraju. Eden izmed njihovih pokroviteljev — Elektrotehna iz Ljubljane jim je za novo leto pripravil presenečenje: v Lom se je pripeljal pravi dedek Mraz z dvema medvedoma in z darili za vsakega šolarja. To je bilo veselja in improviziranega deklamiranja, petja, odgovorov na vprašanja iz preteklosti, na tista, kako živijo zdaj — pa tudi na vprašanje, kaj bodo postali. Zahvala in pohvala pokrovitelju Elektrotehni! Ob tem pa še podjetju IMKO iz Ljubljane (tudi to je eden izmed pokroviteljev), ki je za letošnje novo leto poslalo v Lom bogato knjižno zbirko! Albina Možina ^t osnovne šole •^OF. DR. JOSIP PLEMELJ BLED r a z p i s u j e prosto delovno mesto računovodje za nedoločen čas. ^ 0 g o j i: kandidati morajo imeti poleg potrebnih moralno-poli-“črrih lastnosti tudi končano ekonomsko srednjo šolo in .5 let ^lovnih izkušenj na delovnem mestu računovodje, poskusna doba 2 meseca. Nastop službe po dogovoru. ^OSEBNA osnovna šola v laškem Razpisuje prosto delovno mesto učitelja za tehnični pouk ^top službe s 1. februarjem 1975. Drugo po dogovoru. Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE SLOVENSKE KONJICE r a z p i s u j e delovni mesti: • ravnatelja posebne osnovne šole v Slovenskih Konjicah • ravnatelja osnovne šole „Boris Vinter“ Zreče Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje Posebne pogoje: " Pod 1: da ima visoko izobrazbo ortopedagoške smeri in 3 leta izkušenj ali višjo izobrazbo ortopedagoške smeri in 5 let izkušenj. ~~ pod 2: da izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šele, določene z ^akonom o osnovni šdi, ter najmanj 5 let vzgojnoizobraževalnih izkušenj. " °d kandidatov se zahteva, da se odlikujejo v pedagoškem delu " da imajo organizacijske sposobnosti " in da so moralno-politično neoporečni. pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je reba poslati komisiji za vditve in imenovanja skupščine občine Slovenske Kraljice v roku 15 dni od dneva objave razpisa. UT (Ul M LJUBLJANA, TRG OF 15 Td.: 31-542 organizira ogled 13. mednarodne razstave učil v NUERNBERGU DIDACTA — 4-dnevno avtobusno potovanje z odhodom 9. 3. — 2-dnevno avionsko potovanje z odhodom 12. 3. Prijave sprejemajo poslovalnice PUTNIKA do zasedbe razpoložljivih mest. Brala PROSVETNEGA DELAVCA imajo 10-odstotni POPUST pri prijavi do 20. H. in če ob prijavi predložno kunon. S PUTNIK0M NA DIDACT0 10% POPUST VZGOJA,VARSTVO Otroci niso več somi Starši so prihajali na delo. Mnoge med njimi, tiste, ki niso bili tako srečni, da bi imeli otroke v vrtcu, je vseh osem ur obremenjevala skrb za otroka Otrok je v neprimernem varstvu, že izčrpani stari starši ne krotijo več malega neugnanca, otrok je sam doma . .. Kam z njim? Osnovna organizacija Zveze komunisvov Pivovarne Union je začela akdjo; da bi začasno rešila problem varstva otrok, je poiskala notranje rezerve. Kako dati otrokom delavcev družbeno organizirano predšolsko vzgojo? Najbližji vrtec take dodatne obremenitve ne bi mogel sprejeti. V Pivovarni Union pa že dolgo skrbe za družbeni standard delavcev. Korak naprej? Vrtec! V letu dni je Pivovarna Union kupila 12 dvosobnih stanovanj za svoje delavce. Tako so pridobili nadomestna stanovanja za družine, ki so prebivale v spodnjem nadstropju njihove vile na Celovški cesti 20. Ovire? Ni jih bilo malo, vendar za takšno akcijo, za katero so se zavzemali skoraj vsi člani kolektiva, katere uresničitev so starši nestrpno pričakovali, in za katero so bili zadolženi ljudje, delovni in trdno odločeni, da bo novo leto prineslo tudi nov vrtec, nobena ovira ni bila nepremagljiva. Projekt za preureditev je napravila inž. Majda Prijon, uresničiti pa so ga pomagali organi skupščine občine LjuNjana-Šiška, predvsem tovariš Vlado Košir, sodeloval je vzgojnovarstveni zavod Milan Majcen, denarje dala Pivovarna Union. Tri stanovanja so preurejena v tri igralnice, osrednjo garderobo, razdelilno kuhinjo, umivalnico s sanitarijami, higienske prostore za osebje ter pedagoško sobo z izolirnico. Vse prostore veže vzdolžni hodnik, steklena stena loči vrtec od stopnišča. Pred zgradbo bo urejeno dvorišče s peskovnikom, zeleno površino in klopicami ter zavarovano z nasadom in ograjo. Otroci bodo v rekreativne namene uporabljali Tivoli. Vzgojnovarstvena enota Pivovarne Union je izročena v upravljanje VVZ Milan Majcen, ki je najbližji vrtec. Medsebojne odnose sta VVZ in tovarna uredila z dogovorom, s katerim VVZ prevzema vse organizacijske, kadrovske in podobne obveznosti. V Pivovarni Union deluje komisija, ki je zadolžena za sprejem otrok v svoj vrtec. Član delovne skupnosti Pivovarne Union je član sveta zavoda. Če ostanejo mesta nezasedena, lahko sprejme otroke komisija za sprejem otrok VVZ Milan Majcen. Vzgojnovarstveni zavod Milan Majcen se je obvezal, da bo vsako šolsko leto sprejel v svoje oddelke dojenčkov pet otrok delavcev Pivovarne Union v starosti do 2 let in menjal starejše otroke. Prehrambeno je enota vezana na matični zavod, pri prevozu hrane pomaga tovarna. Oskrbna cena za otroke v tej enoti je enaka kot za otroke v matičnem vrtcu. Vzgojnovarstvena enota Pivovarne Union lahko sprejme največ 60 otrok treh starostnih skupin: malčke, sredinčke in starejše, ki bodo tudi v tem šolskem letu deležni programa male šole. Pediatrinja vzgojnovarstvenega zavoda Milan Majcen dr. Božena Duler in patronažna služba sta prevzela zdravstveno nadzorstvo tudi nad otroki v tej enoti. Pivovarna Union je dokazala, da predšolska vzgoja ni le družbena skrb, temveč skrb vseh, ki nam ni vseeno, v kakšnih razmerah in s kakšnimi socialnimi razlikami se razvijajo otroci v najbolj občutljivem obdobju za razvoj človekove osebnosti, v predšolski dobi. V občini LjuNjana-Šiška ravnanje Pivovarne Union ni osamljen zgled. Za širjenje materialne baze predšolske vzgoje in varstva so poskrbele še druge delovne organizacije: Litostroj, H je prispeval h gradnji in razširitvi VVZ Litostroj, Slovenija avto, kije pripravila prostor za 38 otrok svojih delavcev, Klinične bolnišnice, ki so priskrbele prostor za 39 otrok staršev, zaposlenih v bolnišnici Petra Držaja, tovarna Lek za 52 otrok, v Medvodah pa so prispevali k nakupu dveh stanovanj za potrebe predšolske vzgoje Donit, Cdor, Kmetijska zadruga, Veletigovina Loka. Krajevna skupnost Milan Majcen, Slovin in Fructal Alko pa so prispevali k preureditvi prostorov za 20 otrok v VVZ Milan Majcen. Kljub posluhu nekaterih podjetij v občini Ljubljana-Šiška pa trenutno čaka na prostor v vrtcih še vedno 928 otrok. Potrebno bo torej še veliko razumevanja, pomoči in dela. ZMAGA GLOGOVAC Ni prehoda za pešce. (Foto: D. Metljak) Kdaj in kako varno prečkamo cesto? V roke nam je prišlo poročilo delavcev milice iz Ljubljane, ki ugotavlja, da šolska mladina kaj malo upošteva prometne predpise o prečkanju ceste. Med drugim je zapisano tudi tole: „Zlasti otroci 4. in 5. razreda prečkajo cesto zunaj prehoda za pešce, čeprav je v bližini označen prehod, nedaleč od tega pa je celo prehod, zavarovan s semaforom. Toda prav na tem prehodu otroci često prečkajo cesto tedaj, ko gori na semaforu rdeča luč, torej, ko je ne bi smeii.“ Ker ta primer gotovo ni izjemen, smo se odločili, da napišemo nekaj prav o varnem prehodu čez cesto. Mnogi pešci namreč menijo, da jim je z novim prometnim zakonom dovoljeno prečkanje ceste na prehodih kdajkoli in kakorkoli. Najprej povejmo, da je to vprašanje eno izmed najbolj pomemb-■ih, ko je govor o varnosti človeka na cesti. Prehod čez cesto pomeni stopanje na prometno površino, ki ni samo peščeva, ampak je namenjena tudi motornim vozilom in drugim. To so najbolj nevarne prometne površine, kjer se smrtno ponesreči največ pešcev. Novi cestno prometni predpisi natančno predpisujejo odnose med vozniki in pešci na cestah. Prav je, da mora voznik paziti na pešce, ki so na vozišču ali stopajo nanj; ko se približuje zaznamovanemu prehodu za pešce, mora voziti še posebno previdno in s •tolikšno hitrostjo, da lahko ustavi vozilo pred prehodom, če je to potrebno. Prav je tudi, da mora pešec, preden stopi na zaznamovan prehod za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki, in tudi ne z znaki, ki jih daje pooblaščena oseba, paziti na oddaljenost in hitrost vozil, ki se mu približujejo. Kaj to pomeni, ni težko razumeti. Pomeni, da tudi pešci ne smejo stopati na prehod kadarkoli in da so pri tem dolžni paziti tudi na promet drugih vozil. Kar pa zadeva prečkanje ceste zunaj prehodov za pešce, je pešcem to dovoljeno le tedaj, če v bližini kraja prečkanja ni vozil, ki bi jih pešec lahko oviral in pa daje najbližji zaznamovan prehod oddaljen več kot 100 m od nameravanega kraja prehoda čez cesto. Predpisi so jasni, s tem pa tudi dolžnosti in pravice voznikov in pešcev. Treba f je le paziti, da drug drugega ne bodo ovirali ali z nepravilnim ravnanjem spravljali v nevarnost. Šolska mladina, tako menimo, ve, kje in kdaj lahko gre čez cesto. Vendar tega ne upošteva, vsaj za nekatere lahko to trdimo. Zato se bodo morali starši in učitelji še zelo prizadevati, da bomo obvarovali otroke pred nesrečami na cesti. MARJAN METLJAK Obvestilo naročnikom Letošnji drugi številki Prosvetnega delavca smo spet priložili položnice, zato prosimo naročnike, naj nam čimprej nakažejo naročnino za tekoče leto, ki znaša 50,00 din. Še posebej prosimo tiste naročnike, ki so nam konec lanskega decembra kljub opozorilom in opominom še vedno dolgovali nad 6 milijonov starih dinarjev, naj čimprej poravnajo svoj dolg, ker nam s svojo nerednostjo povzročajo samo veliko dela in finančnih težav. UPRAVA PROSVETNEGA DELAVCA ( ; ; ■ ~ ' : \ List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina: 50 din za posameznike, za šole in druge ustanove 80 din. Št. tek. računa 50100-601-16915 Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 Po mnenju sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije je list .prosvetni delavec41 prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko L odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu). V___________________________________________________________y Z > , VSEH % 4VETROV* V ŠVEDSKIH VRTCIH: VEČ PROSTORA IN VEČJI STROŠKI Že lani je švedska vlada povečala pomoč občinam za vrtce od 1500 na 6500 kron za vsakega otroka. Stroški za enega otroka v vrtcu znašajo letno 16.000 kron; kljub ,temu morajo občine še vedno prispevati 7.500 kron. Preostalih 2000 kron plačajo starši. Zadnji podatki so pokazali, da je v švedskih vrtcih prostora za 115.000 predšolskih otrok; kar 40 do 50 % jih je na območju Stockholma. V vsej državi je okrog 300.000 predšolskih otrok in 200.000 otrok v nižjih razredih osnovne šole, katerih matere so zaposlene tedensko 20 ah več ur. Komisija za predšolsko vzgojo meni, da bodo do leta 1981 potrebovah prostor za približno 150.000 predšolskih otrok. Predlaga, naj bi zaposlovali samo kvalificirane učitelje, na vsakega pa naj bi prišlo 16 do 18 otrok. Če bi bil ta predlog sprejet, bi potrebovah do leta 1981 še 8.300 kvalificiranih učiteljev. Izobraževah naj bi jih v reformiranih pedagoških šolah. Študij bo trajal tri leta. ZDAJ ŠTUDIJ ZDAJ DELO Zveza za proučevanje širjenja znanstvenoraziskovalnega dela (A. E. E. R. S.) je lani organizirala kolokvij, na katerem so razpravljah o možnostih, da bi študenti med študijem tudi praktično opravljali poklic, za katerega se pripravljajo. Tako stahšče temelji na ugotovitvi, da se po vsem svetu zmanjšuje zanimanje mladih za študij na univerzi. Mladi namreč menijo, da je današnja univerza ,,izolirana in neprilagojena ustanova, ločena od resničnega življenja44, ki s tem „podaljšuje mladoletni status mladih44. Vedno več visokošolskih- učiteljev si prizadeva, da bi organizirali take oblike študija, ki bi motivirale mlade. To dokazujejo poskus/ v Kanadi, ZDA, Vehki Britaniji, ZR Nemčiji, na Kubi, na Švedskem, v SSSR in Romuniji. Udeleženci kolokvija so predlagali, naj bi na francoskih univerzah poskusno organizirali tako imenovani izmenični pouk. Predlagali so celo model, po katerem naj bi študent po določenem času študija na univerzi tudi praktično preveril ■ pridobljeno znanje. To ..preverjanje44 naj bi se v prihodnje ne imenovalo več „staž ali praksa44, temveč ..začasna zaposlitev44. Trajati ne bi smela manj kot šest mesecev: V tem času bi študent prejemal ustrezno nadomestilo in užival vse pravice, ki jih imajo zaposleni. Če je le mogoče, naj bi bila prva ..začasna zaposlitev44 -organizirana na univerzi; tako bi se študent lahko že v začetku (večina meni, naj bi bilo to v II. letu študija), spoznal z družbeno stvarnostjo. Druga ..zaposlitev44 bi bila ob koncu študija v kaki delovni organizaciji. Udeleženci kolokvija so menili, naj bi bilo to praktično preverjanje organizirano na vseh fakultetah, ne samo na tehniških ah tehnoloških. Ni dvoma, da bi uresničitev te zamisli omajala ustaljene navade in obstoječe strukture. Gotovo pa je - tako so menili udeleženci kolokvija — da bi sprememba zelo koristila ne samo študentom in učiteljem, temveč tudi delovnim organizacijam. POMOČ OGROŽENIM Lani so v Avstraliji ustanovili zvezno komisijo za šole. Naloga te komisije je bila proučiti, kakšne so možnosti za izobraževanje ogroženih otrok. Komisija je obljubila 45 milijonov dolarjev pomoči tistim državnim šolam, v katerih se izobražujejo ogroženi otroci. Šole dobe to pomoč le tedaj, če temeljito spremenijo programfe dela s temi otroki. Menijo, da je v 200 državnih šolah Avstralije 60.000 ogroženih’ otrok ah takih, ki nimajo možnosti za izobraževanje. Otroci so zbrani v osrednjih šolah Melbourna iz Sidneya; tam je namreč veliko priseljencev. Menijo, da morajo programi, po katerih naj bi pomagali tem otrokom, vsebovati: skupinske počitnice, taborjenje, obiske muzejev in galerij. ZAKONI VARUJEJO NARAVO Japonci so znani ljubitelji narave, slovijo pa tudi po tem, da znajo izvajati ukrepe za varstvo narave. Prvi zakoni s tega področja so bili izdani že leta 1868 (zakon o zaščiti kulturnega bogastva). Leta 1919 je začel veljati zakon o zaščiti zgodovinskih in naravnih znamenitosti, nato je izšel zakon o zaščiti glede lova na ptice in divje živali (1. 1918); ta zakon je leta 1963 zamenjal nov zakon, ki velja še sedaj. Velja tudi še zakon o narodnih parkih, kije bil sprejet leta 1931, zamenjan pa leta 1957. Zakon o zaščiti predmestnih zemljišč na območju prestolnice je bil sprejet leta 1966. Leta 1971 je vlada ustanovila agencijo za življenjsko okolje. Najpomembnejše naloge agencije so skrb za naravne parke in zaščita življenja v naravi, pa tudi izvajanje zakona o zaščiti narave. INŠPEKTOR Z MODRO IZKAZNICO Na podlagi navodil republiškega sekretarja dobijo makedonski inšpektorji modre izkaznice, ki veljajo — če ni drugače označeno — eno šolsko leto. Inšpektor s tako izkaznico lahko preverja izvajanje zakonskih in drugih predpisov v vzgojnoizobraževalnih zavodih določenega območja — po zakonu o prosvetni inšpekciji. prosvetni delavec Naš ptičji svet____________________________ Prodnik si išče hrano PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE je odpri razstavo „NAŠ PTIČJI SVET44, v katerem so prikazane ptice rek, potokov in močvirij. Naš namen ni bil predstaviti vse ptice iz omenjenih biotopov. Z razstavo smo skušali opozoriti na naš pestri ptičji svet, ki ga civilizacija čedalje bolj ogroža. Ždeli smo poudariti, da je na vseh nas, da se zavzamemo za dr ranitev narave in njenih prebivalcev. Zavedati se moramo, da je živalski svet zaradi dvilizacije že tako ogrožen, da se brez takojšnjega človekovega posredovanja ne bo mogel izogniti propadu. Skrajni čas je, da se vsi skupaj zavemo, da je narava s svojimi prebivala tudi za človeka neprecenljive vrednosti in da jo moramo kot tako obravnavati. Človek bi se moral končno že zavedati, da s tem, ko odreka gostoljubje rastlinskemu in živalskemu svetu, uničuje okolje, v katerem živi. Predvsem pa je važno, da na omenjeni problem opozarjamo mladino in jo tako vzgajamo. Sicer ne moremo upati, da bo dobil človek pravilen odnos do narave. Razstavo in stalne muzejske zbirke si lahko ogledate vsak dan od 10. do 18. ure, razen ponedeljka, ob sredah pa tudi od 16. do 18. ure. Če želite strokovno vodstvo, sporočite nekaj dni prej na telefon 22-451 ali pa pismeno. IVO BOŽIČ V____________________________________________________J OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA JOŽETA KEREN ČIČA MIKLAVŽ PRI ORMOŽU izredno razpisuje prosta delovna mesta: — učitelja telesne vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas ■=- učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas — učitelja likovne vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas Rok prijave: 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj priložijo prijavi dokazila o šolski izobrazbi. O izbiri bodo vsi kandidati pismeno obveščeni 10 dni po preteku roka za prijave.. Stanovanje po dogovoru. ------------------------------------------------------- OSNOVNA ŠOLA OSKAR KOVAČIČ ŠKOFIJE razpisuje prosto delovno mesto učitelja telesne vzgoje. Nastop službe TAKOJ ah po dogovoru. Pogoj: — PRU ali P telesne vzgoje za nedoločen čas — absolvent ali študent ustrezne višje ali visoke šole za določef čas. Stanovanje zagotovljeno. ______________________________________________________- kinematografi prikazujejo STRAH je po svojem hotenju pozornosti vreden film. Scenarist in režiser Matjaž Klopčič metaforično prek dogodkov v preteklem stoletju, ki so vezani na potres v Ljubljani, razgrinja doživetje svojega okolja v prostora in času, ki ga živimo. Zanimiv način obravnave in tudi zanimiva tema. Izkušena kamera Tomislava Pintarja, solidna igra in izredno močna igralska zasedba so se vključile funkcionalno v zasnove Klopčičeve zamisli. Žal pa dialogi — kot je večkrat v slovenskem filmu — razbijajo vizualno in ritmično zasnovo. Mogoče prav to, kljub avtorjevemu velikemu znanju in sposobnosti, odtujuje film gledalcu. Film namreč deluje hladno in tuje. — mb POMLADNI VETER je dragi film režiserja Ranka Ranfla, ki je vse svoje znanje in izkušnje, pridobljene na televiziji, uspeš- no prenesel na film. Film je dobro posnet (kamera Jure Pet' vanja), dobro zmontiran, škrat' ka, lepo gaje gledati. Vendar p9 gledalca ne zadovolji. Zgodb9 temelji na zapletih, ki sp0-minjajo na dobrega stričk9 Capa v naših mladostniških le' tih. Težko pa v njej najdem0 tistega duha, ki bi nam dal uri' co in pol žlahtne zabave. — m0 AGENT 007 je film o Jamesu Bondu, ki prihaja na zaslone z blestečo akcijo. Ponovno nam tiho in neopazno vsaj9 predsodke do ljudi dragih ras. Seveda pa to tudi zatemni bli^ izvedbe. - mb SNOOP je prijetna risanka 0 psičku, ki zaradi simpatije neke deklice zapusti last: (tudi otroka), pa fe vend; vrne. Ljubezen ni preprosta re< Vendar film ni namenjen m mlajšim. Asociativno plat film9 bo dojel le zrelejši gledalec, mb NORČIJA JERRVJA LE^ S A je novejši film z Jerryj0{? Lewisom v glavni vlogi. Situacjj' ska komika, ki naj bi bfla omega tega filma, naj bi b#9 tudi dokaz za didaktično po3°' to filma; vendar pa je v vs°^ tako malo duha, da je p m'/* škoda, da film sploh predvajaj; v naših kinematografih. -