lf_.
f

PRILOGA DELAVSKE ENOTNOSTI
—
Na 3. seji republiškega sveta ZSS dne 26. januarja so najprej člani poslušali informacijo o lanskem gospodarjenju, o letošnjih načrtih družbenoekonomskega razvoja in dilemah, s katerimi se srečujemo v teh naporih. O tem je govoril Janez Zemljarič, predsednik izvršnega sveta skupščine SRS. Osrednja tema seje je bila delitev po delu in rezultatih dela, člani Republiškega sveta so sprejeli program aktivnosti or-X____________
ganizacij in organov pri uresničevanju delitev po delu in rezultatih dela.
V današnjem Poročevalcu objavljamo povzetek razprave v republ. svetu, uvod Braneta Mišiča, člana predsedstva RSZSS, zaključno razpravo Marjana Orožna, predsednika rep. sveta ZSS in nekatere podatke iz ankete o usklajenosti samoupravne zakonodaje v organizacijah združenega dela z družbenimi usmeritvami.
Iz vsebine
Iz sklepne razprave Marjana Orožna, predsednika RS ZSS
Merilo za uspešnost so rezultati dela
iiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMMiiiiiiiimiiiiiimiiiiimiimiiiiiiii Brane Mišič, član predsedstva RS ZSS
Uresničevanje politike po delu in rezultatih dela je pogoj za ekonomsko stabilizacijo in večjo materialno in socialno varnost delavcev
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
Sklepi, ugotovitve in usmeritve 3. seje Republiškega sveta ZSS
iiiiiiiiiiiniiiinmiinimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiMiii
Roman Albreht v Koprivnici
Ugotavljanje in delitev osebnih dohodkov na osnovi minulega dela
imiiiimiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimimiiiiiiii
^ IZŠEL JE DOGOVOR O	^
URESNIČEVANJU DRUŽBENE USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA V LETU 1983 Z METODOLOGIJO IN KOMENTARJEM!
Naročite ga na naslov:	5
DE, Ljubljana, Celovška 43 in :> KNJIGARNA DE,	] "
^ Ljubljana, Tavčarjeva 5_f
Menim, da moramo v ospredje razmišljanj in tudi delovanja organov in organizacije Zveze sindikatov Slovenije — tako razumem današnjo razpravo — postaviti zlasti vprašanje, koliko nam nove prvine V delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke omogočajo nadaljnji družbeni razvoj, zdrav in na trdnih gospodarskih temeljih zgrajen sistem. Očitno je že čas, ko se ne smemo več le ponavljati, poudarjati splošno znana dejstva o tem, da moramo uveljaviti delitev po delu in rezultatih dela in hkrati dopuščati, da stvari v praksi gredo po starih kolesnicah, kajti vse to gotovo ni prispevek h graditvi takšnega samoupravnega urejanja razmerij, kot smo jih zapisali v naših temeljnih družbenih dokumentih. Kajpak pri tem takoj naletimo na vprašanje, ali se urejanja odnosov in razmerij pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke lotevamo z vidika odpravljanja deformacij in vzrokov zanje, ali pa to stvar zajamemo z vidika graditve siste-. ma, ki bo imel trajnejšo vrednost.
Med osnovnimi vprašanji lahko navedemo odnos do dograjevanja samega sistema delitve. Gfe za sistem, po katerem delavci sami urejajo medsebojne odnose in po drugi strani tudi za vprašanje družbenega dogovora, še posebno pa mislim ob tem na panožne sporazume o delitvi dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, s katerimi naj bi dosegli čimbolj enotne osnove in da bi uresničili znano načelojza približno enako delo približno enako plačilo. Predvsem pa ne mislim le na delo, temveč na rezultate dela, saj je znano, da vsako delo ni nujno koristno in tudi ne družbeno potrebno.
Prednostna naloga
Pred kratkim smo tudi na seji CK ZKS rekli, da je delitev pö rezultatih dela in združevanje dela in sredstev ključna v sedanjih stabilizacijskih prizadeva-njifr. Pri tem imamo v naši družbi to prednost, da ne začenjamo na novo, da imamo podlage, zlasti pa družbeni dogovor o razporejanju dohodka in delitvi sredstev
Iz sklepne razprave Marjana Orožna, predsednika republiškega sveta ZSS
MERILO ZA USPEŠNOST
SO REZULTATI DELA
za osebne dohodke, ki je vendarle, sodeč po anketi, pokazal svojo potrebnost. Toda pri dograjevanju sistema delitve je le potrebno videti, ali imamo skupne osnove za delitev tako izpeljane, da v osnovi ne dopuščajo za iste rezultate dela različne dohodke ali celo različne pravice. Pri tem moramo upoštevati, kdo je vlagal sredstva v razširjeno reprodukcijo, kajti od tega je seveda tudi odvisna pravica in možnost za večje ali manjše osebne dohodke v primerjavi z drugimi.
O vsem tem se je potrebno družbeno dogovarjati in samoupravno sporazumevati in ta sistem uveljaviti kot trdnejšo osnovo in oporo pri premagovanju sedanjih ovir tudi pri delitvi po delu in rezultatih dela. Družbeni dogovori in samoupravni sporazumi bi gotovo imeli več veljave, če bi jih sprejeli združeni delavci, delavci v organizacijah združenega dela, saj je nenazadnje tudi po ustavi to njihova pravica. Ob tem ne smemo zanemariti vloge družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in zlasti še ne sindikata.
Celovito o prisvajanju osebnih dohodkov
V sistemu delitve po delu in rezultatih dela je potreben kakovosten skok naprej. Po eni strani gre za to, da najdemo še trdnejše in močnejše spodbude za boljše opravljanje posameznih del in opravil. Vendar, če bi se pogovarjali samo o tem, bi bržkone pristajali na to, da imamo v sistemu še zmeraj nekaj prvin mezdnih odnosov. Zato se mi zdi zelo pomembno poudariti zlasti tiste misli iz razprave, ki zahtevajo, da moramo hitro in bolj odločno preiti na oblikovanje takšnih mehanizmov spodbujanja delavcev v združenem delu, ki bodo omogočah družbenoekonomsko bolj racionalno upravljanje dela in poslovanja v organizacijah združenega dela. To je po mojem temeljno vprašanje v stabilizacijskih prizadevanjih, kajti govoriti o stabilizaciji in ob tem ne upoštevati, da imamo petdeset — ali šestdesetodstotno
izkoriščene proizvajalne zmogljivosti, v resnici pomeni, da se vseh rezerv še zmeraj ne zavedamo. Potemtakem je ob tej nalogi zelo pomembno tudi, kaj dobimo v gospodarjenju z minulim delom. To pomeni, da ostaja vprašanje, kako naj maksimiramo pridobivanje dohodka glede na vložena sredstva v naprave, proizvajalna sredstva, razvoj, v znanost itd. O tem naši sistemski akti bore malo govore, da ne rečem, da v praksi celo zanemarjamo delež, ki ga imajo družbena sredstva, ki so angažirana v pridobivanju dohodka kolektivov. Zato tu in tam slišimo tudi, da je važna le enostavna reprodukcija, če že ne le cena »delovne sile«.
Razprav o minulem delu, merilih določanja prispevkov posameznim kolektivom in posameznikom (zdi se mi, da zares preveč preprosto gledamo na te stvari v praksi) nam ne manjka, zategadelj bi rad opozoril, da se mora, namerno poenostavljam, izražati osebni dohodek delavca v treh delih; to mora biti rezultat živega dela, rezultat upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi in poslovnega uspeha organizacije. Menim, da b: kazalo v vseh razpravah o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju o pridobivanju dohodka in njegovega razporejanja pa tudi v delitvi sredstev za osebne dohodke, upoštevati vse tri sestavine.
Kako pa se vede sindikat
Sodeč po razpravi, pogrešamo zlasti oceno, kako se sindikat vede pri spreminjanju sistema delitve, spreminjanju in sprejemanju samoupravne zakonodaje o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke na vseh ravneh organiziranosti. Zakaj opozarjam na to? V temeljnih družbenih in samoupravnih dokumentih ima sindikalna organizacija velike možnosti. Podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, kajpak glede na raven organiziranosti, torej lahko podpiše ali tudi ne družbeni dokument. Vsiljuje pa se vprašanje, ali smo or-
ganizirani tako dobro, da bi občinski sveti pomagali tovarišem v osnovnih organizacijah ali v konferencah osnovnih organizacij sindikata. Ob vsem tem si lahko zastavimo vprašanje o načinu dela v Zvezi sindikatov in tudi o uveljavljanju ustavne vloge sindikata v naši družbi, kajti gre za pomemben segment družbenoekonomskih odnosov, če govorimo o razporejanju dohodka in delitvi sredstev ža osebne dohodke, ki živo zadeva delavčev interes.
Prav iz delavčevega, razrednega interesa pa, mislim, moramo gledati na celotno vsebino družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Izhajajoč iz ustavnih načel, da morajo biti odnosi delitve urejeni na enotnih osnovah, je povsem na mestu vprašanje, kako to dejansko uresničujemo. Če pogledamo anketo o tem, so odstotki sorazmerno majhni in kljub družbenemu dogovoru teh odnosov nimamo urejenih tako, kot bi jih morali imeti. Tudi zategadelj smo prišli v Jugoslaviji tako daleč, da nekateri večkrat pretijo z zakonskim urejanjem teh odnosov in razmerij, kar je gotovo voda na mlin protisa-moupravnim silam in ne nazadnje, če bi se to zgodilo, dokaz nemoči delavcev in njihove razredne organizacije v samoupravnem sporazumevanju.
Tudi pri nas, v Sloveniji, zato, ker stvari nismo izpeljali, kot smo se dogovorili in kot bi jih morali, posegajo v urejanje delitvenih odnosov namesto sindikata. V tem procesu izvršni sveti dostikrat nastopajo s svojimi kvantitativnimi in večkrat tudi restriktivnimi ukrepi pri razporejanju dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke, kar gotovo ni najboljša rešitev. Jasno pa je, da je to reakcija na nered, ha tako ravnanje v praksi, ki povzroča neenakopravnost delavcev samih. Vendar mislim, da smo se lani, ko smo — sindikat, izvršni sveti in drugi — razreševali nekatere probleme pri uveljavljanju družbenih usmeritev razporejanja dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, marsikaj naučili. Rekel bi, da imamo vse možnosti, da akcijo peljemo tako tudi v letošnjem letu.
Brane Mišič,
član predsedstva RS ZSS
URESNIČEVANJE POLITIKE DELITVE PO DELU IN REZULTATIH DELA
JE POGOJ ZA EKONOMSKO STABILIZACIJO IN VEČJO MATERIALNO IN SOCIALNO VARNOST DELAVCEV
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je v svojem programu dela za letošnje leto kot osrednjo nalogo opredelil poglabljanje in uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov na vseh področjih pridobivanja in delitve dohodka ter odločnejše in celovitejše uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela.
Preobrazba odnosov pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije mora pripeljati do tega, da bodo z njimi upravljali in gospodarili delavci v združenem delu, ki z njimi razpolagajo, in da bosta njihov družbeni dohodek ter njihova sredstva za osebne dohodke odvisna od rezultatov gospodarjenja z njimi, kar je v sedanjih družbenogospodarskih razmerah ključnega in odločilnega pomena za celotni razvoj in utrditev socialističnega samoupravljanja ter položaja združenega delavca v njem. Uveljavitev načela delitve po delu in rezultatih dela ima izjemen pomen za povečanje zavzetosti delavcev za boljše delo ter smotrno upravljanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi.
Vzpostavitev odnosa med produktivnostjo dela, uspešnostjo gospodarjenja ter ravnijo osebnih dohodkov in skupne porabe v organizacijah združenega dela pomeni eno od osnovnih razvojnih spodbud v gospodarstvu in družbi nasploh. Posebno aktualno se odpirajo vprašanja delitve po delu in rezultatih dela ob dejstvu, da moramo s celovitim in učinkovitim sistemom na tem
področju ustvarjati možnosti za uresničevanje naše razvojne strategije ter dograjevanje in uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, v katerih bodo delavci ustvarjali vedno večji dohodek in z njim v celoti gospodarili.
Prehod na urejevanje odnosov v združenem delu na samoupravnih in dohodkovnih osnovah terja uskladitev proizvodne in razvojne politike z razpoložljivimi sredstvi družbene reprodukcije in prehod na gospodarjenje, ki upošteva objektivne ekonomske zakonitosti reprodukcije ter delitve po delu in rezultatih dela.
Pridobivanje in razporejanje dohodka — dve plati iste medalje
Zato ni smotrno, da se ukvarjamo le z razporejanjem dohodka in čistega dohodka neodvisno od proizvodnje in pridobivanja dohodka. Poudariti je treba, da sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ne morejo biti izključno odvisna od absolutne višine doseženega dohodka in da se pri tem ne upoštevajo pogoji pridobivanja dohodka ter raven dosežene produktivnosti dela in vpliv kakovostnih dejavnikov gospodarjenja v organizacijah združenega dela. Če bi se masa sredstev za osebne dohodke in skupno po- |
rabo oblikovala izključno v odvisnosti od doseženega dohodka, predvsem pa ne od prispevka delavcev k povečani produktivnosti dela, bi s tem v družbenoekonomskem pogledu zameglili družbeni značaj dohodka in ustvarili vtis, kot da je doseženi dohodek le rezultat delavcev posamezne temeljne organizacije združenega dela, ne pa tudi skupnega razvoja proizvajalnih sil družbe, minulega dela, pogojev pridobivanja dohodka in podobno. Ugotavljamo, da je tako obnašanje v praksi prisotno v večini organizacij združenega dela, kar vodi v prisvajanje osebnih dohodkov mimo rezultatov dela, v tozdovsko zapiranje.
Vzroki za taka pojmovanja in tudi tako stanje v praksi so v premajhni uveljavitvi delavcev pri odločanju o tokovih družbene reprodukcije, in zaradi tega so v mnogih okoljih delavci objektivno v položaju, da razpravljajo in odločajo le o delitvi sredstev za osebne dohodke. Dosedanje izkušnje so potrdile spoznanje, da je za odpravo takega stanja predpogoj uveljavitev celovitega planiranja pogojev pridobivanja dohodka in hkrati smotrnega razporejanja za vse oblike porabe. To je tudi osnova za uresničevanje delitve po delu in rezultatih dela. Dejstvo je namreč, da ni mogoče do'sledno uresničiti delitve po delu in rezultatih dela, če se tudi dohode1' ne pridobiva na podlagi družbeno potrebnega dela. Poglavitna naloga gospodarske politike v razmerah socialističnih
IZ ANKETE CENTRA ZA SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV PRI REPUBLIŠKEM SVETU ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
V Centru za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije so predlanskim in lani anketirali 532 organizacij združenega dela, da bi ugotovili usklajenost samoupravnih splošnih aktov o delitvi osebnih dohodkov z družbenimi usmeritvami. V obrobju današnjega Sindikalnega poročevalca objavljamo nekaj, po našem mnenju, najbolj zanimivih podatkov, ki so jih zbrali v Centru v lanskem septembru. Nanašajo pa se predvsem na razvid del in nalog v organizacijah združenega dela, ugotavljanje zahtevnosti del in nalog in na nekatera druga aktualna vprašanja, ki so povezana zlasti z individualnim delovnim prispevkom delavca ter politiko delitve po delu in rezultatih dela.
Razvida del in nalog še ni v številnih OZD________________________
Od 532 anketiranih organizacij združenega dela jih je 392 (73,8 odstotku) zapisalo, da imajo razvid del in nalog. V 92 (17,3 odstotka) anketiranih OZD imajo razvid del in nalog v osnutku, v 48 (9 odstotkih) anketiranih OZD razvida nimajo. Skupaj torej nimajo razvida v 141 (26,3 odstotka anketiranih OZD). V lanski anketi je bilo ugotov-
Ijeno, da v 26,9 odstotka anketiranih OZD niso imeli razvida del in nalog. V tem pogledu se stanje iz lanskega leta na letošnje ni kaj bistveno spremenilo.
Iz podatkov o tem, kdaj so v anketiranih organizacijah združenega dela sprejeli razvide, lahko sklepamo, da gre. za kvalitativne premike. Ge primerjamo podatke iz lanske ankete s podatki predlanske, ugotovimo, da se manjša število razvidov, sprejetih do vključno 1979, in veča število tistih razvidov, ki so bili sprejeti v naslednjih letih. Na primer: , v predlanski anketi smo ugotovili, da je bilo do leta 1979 sprejetih 260 (51,7 odstotka) razvidov, iz lanskih podatkov je razvidno, da je bilo do leta 1979 sprejetih 211 (39,7 odstotka) razvidov. V posameznih anketiranih organizacijah združenega dela so k vprašanju zapisali tudi, da je razvid del in nalog v postopku dopolnjevanja. V lanski anketi tudi ugotavljamo, da je manjše število organizacij združenega dela (27), v katerih so zapisali, da imajo analitično oceno del in nalog kot v predlanski anketi (35 OZD).
Kakšen je namen razvida del in nalog
Kot pri prejšnjem vprašanju, so tudi tu v anketiranih organizacijah združenega dela navedli več namenov, za katere uporabljajo razvid del in nalog, in sicer:
—	največ za planiranje dela in delavcev, v 372 (69,9 odstotka) anketiranih OZD, in prav v toliko OZD za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog;
—	za organiziranje dela v 366 (68,8 odstotka) anketiranih OZD;
—	za zaposlovanje v 238 (44,8 odstotka) anketiranih OZD;
—	za izobraževanje delavcev v 236 (44,4 odstotka) anketiranih OZD;
—	za ugotavljanje rezultatov dela v 215 (40,4 odstotka anketiranih OZD);
—	najmanj, za varstvo delavcev pri delu, v 198 (37,2 odstotka) anketiranih OZD. Med temi je malo organizacij s področja družbenih dejavnosti.
V lanskem vprašalniku je vprašanje prilagojeno vsebini iz strokovne podlage »Skupna metodološka izhodišča za oblikovanje razvida del in nalog«. Zato ni možna primerjava lanskih podatkov s predlanskimi.
samoupravnih družbenolastnin-skih odnosov je v tem, da usmerja proizvodno in poslovno dejavnost nosilcev združenega dela ter da ustvarja taka razmerja v proizvodnji in na trgu, ki delavcem v TOZD omogočajo, da v blagovni menjavi proizvodov svojega in skupnega združenega dela pridobivajo približno enak dohodek za približno enako količino blagovnih vrednosti oziroma za približno enako količino družbeno potrebnega dela, ki je v njih opredmeteno.
Zaradi pomembnosti uveljavljanja delitve po delu in rezultatih dela v sedanji fazi našega družbenega razvoja ter krepitve razvoja prizvajalnih sil in osebne ter družbene produktivnosti dela je Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije uvrstil nalogo delitve po delu in rezultatih dela v prioritetne naloge za leto 1983.
Vodenje in uresničevanje te naloge bo temeljilo na razpravi in sklepih 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, sprejetih nalogah za uresničevanje družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, usmeritvah CK ZKS ter spoznanih pozitivnih izkušnjah v organizacijah združenega dela.
Namen naše aktivnosti je, da v sedanjih pogojih ekonomske stabilizacije in nadaljnjega razvoja socialističnih samoupravnih odnosov delavce spodbudimo in mobiliziramo, da bodo na podlagi zakona o združenem delu, družbenega dogovora in skupnih metodoloških izhodišč pripravili sistem in spremembe samoupravnih splošnih aktov s področja oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke tako, da bodo dosledneje uresničevali načelo: za enako delo in rezultate dela — enak osebni dohodek.
Spodbuditi politično in strokovno aktivnost za dograjevanje sistema delitve
Pri tem ni naš namen ponovno opredeljevati že znana in v družbi dogovorjena izhodišča in usmeritve, temveč na zakonitih in dogovorjenih osnovah ter pozitivnih rešitvah iz prakse spodbuditi široko politično in strokovno aktivnost vseh organov in organizacij zveze sindikatov za dograjevanje sistema delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela. To velja zlasti za osnovne organizacije zveze sindikatov in tudi sindikate dejavnosti, ker le-ti lahko veliko prispevajo k opredeljevanju takšnih rešitev, ki ustrezajo načelu za enako delo oziroma rezultate dela — enak osebni dohodek.
Za Zvezo sindikatov Slovenije je posebej pomembna politična mobilizacija vseh delävcev za konkretno ugotavljanje delovnega prispevka delavcev v sleherni TOZD in delovni skupno-1 sti na podlagi:
—	živega dela,
—	inovacije, racionalizacije oziroma drugih ustvarjalnosti,
—	gospodarjenja s sredstvi razširjene reprodukcije (minulega dela).
Zahtevali bomo, da se te osnove in merila vgradijo v ustrezne samoupravne sporazume in samoupravne splošne akte organizacij združenega dela ter spremljali njihovo uresničevanje. Organi in organizacije Zveze sindikatov Slovenije pri dograjevanju in spremljanju samoupravnih splošnih aktov s področja delitve po delu in rezultatih dela ne bodo smeli sprejeti in podpisati nobenega samoupravnega sporazuma oziroma pravilnika o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, če v teh aktih ne bo uresničeno načelo ustreznega vrednotenja proizvodnega dela, dela v težjih pogojih dela in stroko vno-kreativnega dela. Vztrajali bomo, da bodo tudi tam, kjer danes še nismo sposobni izdelati osnov in meril za ugotavljanje vseh sestavin delovnega prispevka vsakega delavca, razlike v delovnem učinku, še zlasti v kvaliteti in gospodarnosti dela, dobile svoj materialni odraz v osebnem dohodku.
Prav je tudi poudariti, da ne sprejemamo nobene metode, ki temelji na ocenjevanju osebnosti delavca; kot začasna merila so možne metode ocenjevanja delavcev na podlagi vnaprej določenih kriterijev za količino, kvaliteto in gospodarnost dela in tista, pri katerih se delavcem delovni prispevek ugotavlja na podlagi programa dela ter ocene njegovega uresničevanja.
Krepiti moramo zavest o odgovornosti slehernega delavca za upravljanje družbenih sredstev, vestno delo in gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za doseganje rezultatov dela, ki se izražajo v dohodku temeljne organizacije združenega dela. Biti moramo odločni v boju zoper vse pojave uravnilovke, nagrajevanja po delovnem mestu in neodvisno od rezultatov dela, nedisciplino in lažno solidarnost, neodgovoren odnos do dela in izmikanje delovnim obveznostim.
Potrebno je stalno sistematično delo
Družbene usmeritve na tem področju je možno uresničiti le s stalnim in sistematičnim strokovnim delom, ne pa le z občasnimi akcijami. Neprestani na-
predek tehnologije dela in znanosti zahteva stalno spremljanje in prilagajanje organizacije dela tej tehnologiji. Delitev dela, ki zaradi tega nastopa, zahteva stalno dograjevanje sistema delitve po delu in rezultatih dela.
Odbor podpisnikov družbenega dogovora je po daljši javni razpravi objavil^pet strokovnih podlag, ki jih ni mogoče uporabljati, ne da bi upoštevali družbeni dogovor. Na podlagi skupnih metodoloških izhodišč bodo delavci nekatere prvine delitve po delu in rezultatih dela urejali na enotnih izhodiščih, kar bo prispevalo k uresničevanju načela za enako delo in enake rezultate dela — enak osebni dohodek.
Objavljena skupna metodološka izhodišča so:
—	skupna metodološka izhodišča za oblikovanje razvidov del in nalog,
—	skupna metodološka izhodišča za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog,
—	osnove in merila za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti dela delavcev, ki opravljajo dela in naloge poslovodnih organov v gospodarstvu,
—	izhodišča za oblikovanje izplačil iz sredstev skupne porabe v OZD,
—	izhodišča za sestavo obroka hrane med delom.
Navedene strokovne podlage za tiste organizacije združenega dela, ki so že doslej ravnale v skladu z zakonom o združenem delu in sprejetimi družbenimi usmeritvami o delitvi osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela, ne predstavljajo bistvenih novosti, temveč so jim pripomoček za ponovno preverjanje lastnih rešitev na tem področju. Za hitrejše uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela je odbor udeležencev družbenega dogovora sprejel konkreten program priprav posameznih metodoloških izhodišč. Zahtevali bomo, da vsi nosilci dosledno in odgovorno spoštujejo roke priprav metodoloških izhodišč, ker je to osnova za kontinuirano aktivnost na področju delitve po delu in rezultatih dela. Podatki, s katerimi razpolagamo iz opravljenih anket v organizcijah združenega dela, kažejo, da od 532 anketiranih nima le 9 % OZD sprejetega razvida del in nalog, kar je veliko bolj uspešno kot v preteklosti. V 69 % anketiranih OZD imajo sprejeto metodologijo za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog.
Konkretni podatki iz ankete kažejo tudi, da se je v 25,9 % anketiranih organizacij izboljšalo vrednotenje proizvodnega dela, v 75,4 % organizacij združenega dela ugotavljajo zahtevnost del in nalog poslovodnih delavcev po enaki metodologiji kot za ostale delavce, da se izboljšuje ugotav-
Ijanje prispevka administrativnih in strokovnih delavcev itd. Te ugotovitve veljajo zlasti za področje industrije. Hkrati pa ugotavljamo, da se boljše vrednotenje strokovno-kreativnega dela uveljavlja prepočasi.
Podlaga za prisvajanje osebnih dohodkov je delovna uspešnost, ki izhaja iz količine, kakovosti in gospodarnosti delavca z živini in minulim delom. Za ugotavljanje uspešnosti delavcev v neposredni proizvodnji so v družbeni praksi razviti normativi, premalo pa je doslej bilo storjenega za merjenje učinkovitosti dela in nalog delavcev na admini-strativno-upravnih in strokovnih opravilih.
Premalo je bilo tudi storjenega na področju razvijanja osnov in meril za nagrajevanje delavcev iz naslova minulega dela. Problem minulega dela pa je predvsem problem družbenoekonomske vloge sistema razširjene in družbene reprodukcije nasploh. Do-sedaj smo v praksi pod pojmom minulo delo razumeli pogosto samo leta delovne dobe in v tej zvezi materialne in druge pravice, ki jih na tej podlagi pridobivajo delavci. Nedvomno je to eden pomembnih vidikov vprašanj minulega dela, vendar s stališča razširjene reprodukcije kot sistema drugotnega pomena.
V dosedanji aktivnosti smo ocenili, da je bila Zveza sindikatov Slovenije dokaj uspešna pri normativnem urejanju inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela. Predložena stališča Zveze sindikatov Slovenije o osnovah in merilih za prisvajanje osebnega dohodka na podlagi delavčevega prispevka v povečanju dohodka na podlagi inovcije, racionalizacije ali druge ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi so vključena v samoupravne splošne akte večine organizacij združenega dela. Dejstvo pa je, da smo pri izvajanju teh določil manj učinkoviti.
Prav tako ne razpolagamo s celovitimi informacijami in pogledi, niti po dejavnostih niti po organizacijah združenega dela, o vrstah inovacij, možnosti njihove uporabnosti v sorodnih in drugih organizacijah združenega dela ter o deležu inovacij pri doseženem družbenem proizvodu.
Našia stališča morajo biti izraz potreb in interesov delavcev
Ni dvoma, da mora biti sindikat kot najodgovornejši dejavnik na področju prisvajanja osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela ter v prizadevanjih za boljše gospodarjenje in uresničevanje razvojne politike aktivnejši. Svoj večji in bolj organiziran vpliv moramo zagotavljati tudi v delegatsko izvoljenih
skupščinah, samoupravnih organih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih. Svojo vlogo pa bomo utrjevali, če bodo naša stališča argumentirana in izraz interesov in potreb delavcev v TOZD.
Svojo vlogo bomo potrjevali tudi s tem, da bonio do vseh bistvenih vprašanj imeli lastna stališča ter da se bomo kot sopodpisniki samoupravnih sporazumov in samoupravnih splošnih aktov ter družbenih dogovorov odločno zavzemali za njihovo uveljavljanje. Le na ta način bomo zagotavljali kontinuiteto aktivnosti ter ustvarjali družbeno vzdušje za strokovno in politično učinkovitost dograjevanja in spremljanja sedanjega stanja na področju delitve osebnih dohodkov.
Namen naše aktivnosti v letošnjem letu je, da s koordinirano in usklajeno aktivnostjo dosežemo pripravo in sprejem sporazumov dejavnosti o razporejanju čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter hkrati z aktivnostjo v temeljnih organizacijah dosežemo preverjanje in dograjevanje lastnih sistemov delitve po delu in rezultatih dela. Priprava in sprejem samoupravnih sporazumov dejavnosti je podlaga, da se v dejavnostih in med dejavnostmi hitreje uveljavi načelo za enako delo in rezultate dela — enak osebni dohodek. Sprejeti panožni sporazumi naj bi v celoti nadomestili sedanji letni dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in čistega dohodka, kar bi nas odvedlo od sedanjega (pa če si hočemo priznati ali ne) administrativnega poseganja v področje razporejanja dohodka in čistega dohodka.
Panožni sporazumi kot akt trajnejše narave predstavljajo družbeno potrebno analitično podlago za primerjanje uspešnosti gospodarjenja in ustreznosti razporejanja ustvarjenega dohodka med delavci temeljnih organizacij istih dejavnosti. Hkrati je tudi ena izmed podlag za določanje osnov in meril pri ugotavljanju delovnega prispevka delavca k rezultatom skupnega dela in dohodka v temeljni organizaciji združenega dela.
AKCIJA »50 OZD«
S to aktivnostjo je tesno povezana akcija spreminjanja in dopolnjevanja sistemov nagrajevanja v 50 organizacijah združenega dela različnih dejavnosti, kjer bi na podlagi zakona o združenem delu, določil družbenega dogovora, strokovnih podlag ter pozitivnih praktičnih izkušenj dogradili sisteme delitve. Zlasti bomo dali poudarek vrednotenju proizvodnega dela, kreativnega
dela in dela v težjih pogojih dela.
Dosežena spoznanja v teh organizacijah bodo podlaga in usmeritev tudi drugim organizacijam združenega dela za hitrejše uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela.
Opredeljene naloge na področju dela, gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi so celovite, zapletene in zahtevne. Uspešno jih bomo reševati le, če bomo dovolj podkovani z znanjem, z argumenti in akcijsko usposobljeni. Zato v sindikatih poleg usposabljanja sindikalnih aktivistov terjamo, da delovne ali sestavljene orga-nizcije združenega dela v ustreznih službah usposobijo delavce, ki se bodo odgovorno in strokovno ukvarjali z delitvijo po delu in rezultatih dela.
V zvezi sindikatov se bomo zavzeli za izpopolnitev informacijskega sistema s področja osebnih dohodkov, ki vse preveč temelji na poprečjih in na stari kategoriji delovnega mesta. Zagotoviti moramo primerjave med osebnimi dohodki ža enako delo in naloge med temeljnimi organizacijami združenega dela istih in različnih dejavnosti.
Prepričani smo, da je tudi mnogo takih vprašanj, katerih reševanje je treba urejati skupaj z Zvezo sindikatov Jugoslavije. Pri tem bomo odločno nasprotovali prisotnim uravnilovskim težnjam za izenačevanje ravni osebnih dohodkov posameznih dejavnosti v jugoslovanskem prostoru ne glede na doseženo produktivnost. Dajati moramo več pobud za iskanje skupnih rešitev, ki so pomembne za položaj delavcev v vsej Jugoslaviji.
Zavedamo se, da je spreminjanje, dograjevanje ter uresničevanje delitve po delu in rezultatih dela osnova, da se v družbeni praksi zagotovi večja motiviranost in odgovornost delavcev za smotrno upravljanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi, za ustvarjanje večjega dohodka ter za kontrolo delavcev nad celotnim gibanjem dohodka v vseh tokovih družbene reprodukcije. Uresničevanje delitve po delu in rezultatih dela je tudi pogoj uresničevanja dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, pogoj za večjo materialno in socialno varnost delavcev. Današnja seja Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, s katero se praktično pričenja uresničevanje letošnje programske naloge, naj bo hkrati tudi odločna usmeritev za pospešeno aktivnost organov in organizacij Zveze sindikatov Slovenije za uresničevanje pomembne in odgovorne naloge, ki je pogoj za krepitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in odločilne vloge delavca v procesu družbene- reprodukcije.
Tudi pri teh podatkih so upoštevane tiste anketirane organizacije' združenega dela, v katerih imajo razvide del in nalog v osnutkih in so zapisali, za kakšne namene jih bodo uporabljali.
Metodologija za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog
Iz podatkov je razvidno, da so imeli v septembru 1982 sprejeto metodologijo.za ugotavljanje stopnje zahtevnosti del in nalog v 367 (ali 69 odstotkih) anketiranih organizacijah združenega dela. Metodologije torej nimajo v 165 (ali 31 odstotkih) anketiranih organizacijah združenega dela. Iz podatkov predlanske ankete ugotavljamo, da so v ’ 342 (ali 68 odstotkih) anketiranih organizacijah združenega dela imeli metodologije za ugotavljanje stopnje zahtevnosti del in nalog. V tem pogledu se stanje iz predlanskega leta na lansko ni bistveno spremenilo.
Na podlagi podatkov o tem, kolikšno število metodologij za ugotavljanje stopnje za-htevnosti del in nalog je bilo sprejetih v letih do 1979, po predlanski oziroma lanski anketi, sklepamo, da gre za kvalitativne premike. Po predlanskih podatkih ankete so do leta 1979 sprejeli metodologijo v 259 (ali 51,5 odstotka) anketiranih OZD, v letu 1982 pa v 217 (ali 40,8 odstotka) anketiranih OZD. Menimo, da so sprejete oziroma dopolnjene metodologije po letu 1979 vsebinsko bolje prilagojene intencijam zakona o združenem delu.
V 17 (3,2 odstotka) anketiranih organizacijah združenega dela so zapisali, da nimajo metodologije za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog, pač pa nekaj drugega. Zanimivo je, da so v štirih anketiranih organizacijah združenega dela zapisali, da uporabljajo metodologijo iz samoupravnega sporazuma dejavnosti (dve OZD iz gradbeništva, ena iz srednjega šolstva, ena iz knjižničarstva). V treh anketiranih organizacijah združenega dela so zapisali, da imajo analitične ocene (dve manjši in ena večja OZD s področja gospodarstva), v dveh organizacijah združenega dela je metodologija za ugotavljanje stopnje zahtevnosti del in nalog sestavni del razvida oziroma metodologije za izdelavo razvida del in nalog (ena OZD iz lesno predelovalne dejavnosti,
t

ena iz trgovine). V šestih anketiranih organizacijah združenega dela so zapisali, da je metodologija za ugotavljanje stopnje zahtevnosti del in nalog sestavni del pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke (v eni OZD) samoupravnega sporazuma o druž-beno-ekonomskih odnosih v delovni organizaciji (organizacije združenega dela so iz različnih panog): kovinsko predelovalne, gostinske, trgovske, kulturne, družbenega varstva otrok in mladine, kmetijske). V dveh anketiranih organizacijah združenega dela (ena iz višjega šolstva, ena iz lesno predelovalne industrije) stopnjo zahtevnosti opredeljujejo z rangom za posamezna dela in naloge.
Ugotavljanje zahtevnosti del in nalog
Ugotavljamo, da v kar 433 (ali 81,4 odstotka) anketiranih organizacijah združenega dela ugotavljanje zahtevnosti del in nalog zajema sestavino »odgovornost«, v 421 (ali 79,1 odstotka) OZD zajema sestavino »usposobljenost za delo«, v 419 (78,8 odstotka) OZD sestavino »napor pri delu«. Najmanjše je število 373 (ali 70,1 odstotka) anketiranih organizacij združenega dela, v katerih ugotavljanje zahtevnosti del in nalog zajema sestavino »vpliv okolja«.
Število organizacij združenega dela, v katerih ugotavljanje zahtevnosti del in nalog zajema določene sestavine, je večje od števila OZD, v katerih imajo metodologijo za ugotavljanje stopnje zahtevnosti del in nalog zaradi tega, ker so v tem številu upoštevane tudi tiste OZD, v katerih imajo metodologije v osnutkih in so navedli, kakšne sestavine so v njih zajete.
To sestavino bolj upoštevajo v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva kot OZD s področja družbenih dejavnosti, kar je tudi razumljivo glede na značaj dela v OZD z enega ali drugega področja.
Primerjali smo predlanske in lanske podatke. Ugotovili smo, da je v lanski anketi manj organizacij združenega dela navedlo, da ugotavljanje zahtevnosti del in nalog zajema sestavino »vplivi okolja«. Predlani smo namreč to sestavino poimenovali »delovni pogoji« in lani »vplivi okolja«. Predlani je to sestavino zajemalo 398 (ali 79,1 odstotka) anketiranih organizacij
Zvonko Gomilšek
Urejeni odnosi v pridobivanju dohodka so pogoj za urejeno delitev sredstev za osebne dohodke
Med razloge, zakaj se še zmeraj srečujemo s težavami pri uveljavljanju stimulativnega nagrajevanja, torej z delitvijo po rezultatih dela, je potrebno prišteti tudi resnico, da še marsikje uporabljajo sistem delovnih mest v samoupravnih aktih brez analitične ocene delovnih opravil in nalog. Tudi to, da še zmeraj ni-mamd kriterijev in meril za vrednotenja minulega dela, sodi med razloge prepočasnosti.
V elektrogospodarstvu pa se srečujemo s specifičnimi težavami, kajti ekonomski položaj naše dejavnosti je tak — izhaja pa iz vrednotenja elektroenergetske bilance — da nam ne zagotavlja niti enostavne reprodukcije, zaradi neekonomskih cen pa vse dejavnosti v tej panogi izkazujejo plansko izgubo. Zato je obveljal sistem, da mora biti rast osebnih dohodkov usklajena z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu. Da bi lahko uredili stumulativen sistem delitve sredstev za osebne dohodke, torej delitev po delu in rezultatih dela, je potrebno energetiki zagotoviti pogoje za enostavno reprodukcijo in s tem tudi možnost vpliva na ustvarjanje dohodka, kar je tudi pogoj za učinkovitejše gospodarjenje in upravljanje s sredstvi ter zagotavljanje materialne osnove dela. Zato bi morali tiste sisteme delitve, ki smo jih praktično po 197.8. letu ukinili, ponovno vzeti v roke, jih dopolniti ter uveljaviti v življenju. Vse to pa je povezano tudi z organiziranostjo v elektrogospodarstvu, zlasti pa še z elektrodi-stribucijo, ki mora biti enotnejša.
Metka Perko
Marsikje imamo dobre sisteme delitve, vendar jih ne izvajamo
V posameznih organizacijah združenega dela imamo dobro oblikovane sisteme delitve po delu in rezultatih dela, prav tako tudi na papirju dobro zapisane odnose v svobodni menjavi dela med temeljnimi organizacijami
združenega dela in delovnimi skupnostmi skupnih služb, vendar pa jih ne izvajamo. Potemtakem problem delitve ni le v usklajevanju in dograjevanju sistemov in samoupravnih aktov, ampak tudi v spreminjanju razmer in ustvarjanju pogojev, ki bodo omogočili, da načrtovane rešitve v praksi uveljavimo. Če pa hočemo pri tem uspeti, ne smemo biti kampanjski, temveč se moramo tega dela lotiti sistematično, postopno in na ustreznem strokovnem nivoju. Vsaka kampanjska akcija nam lahko prinese več škode kot koristi, ustvari nezadovoljstvo in nezaupanje med delavci in morebitne prekinitve dela. To je v sedanjih težkih gospodarskih razmerah, ko se soočamo tudi s padanjem realnega osebnega dohodka in življenjske ravni delavcev, še posebej pomembno. Zato bi morali oceniti, katere naloge na področju delitve po delu in rezultatih dela smo sploh zmožni realizirati.
Med prednostne naloge bi morali po mojem mnenju uvrstiti usklajevanje osnov, osebnih dohodkov, ki izvirajo iz zahtevnosti dela. Pri tem moramo imeti v pomoč strokovno podlago, vendar pa ne takšne, kot je sedaj pripravljena. Morali bi izdelati družbeni katalog tipičnih del in nalog za celo republiko in njemu prirediti relativna razmerja med posameznimi deli in nalogami, tako kot ustrezajo sedanji stopnji razvoja naše družbe. Le tako lahko, ne kampanjsko in z enkratno akcijo, temveč z organizirano politično akcijo, naredimo na podlagi takšne strokovne osnove večje premike v korist proizvodnega dela, dela v težkih pogojih ter ustvarjalnega dela. V Radovljici smo takšen katalog naredili in lahko rečem, da smo dosegli pozitivne rezultate. Uspeh pa bi bil večji, če bi to uveljavili v širšem prostoru.
Drugo področje, na katero moramo usmeriti naše delo, je postavitev standardov za količino in kakovost opravljenega dela, za vsa dela in naloge, predvsem pa za tista, kjer še nimamo izdelanih ustreznih meril. In tretje je področje svobodne menjave in delitve sredstev za osebne dohodke v delovnih skupnostih. V naši občini imajo nekatere delovne organizacije izdelane dobre sisteme, vendar jih v celoti ne uveljavljajo, ker bi to od marsikoga zahtevalo, da mora delati več in bolje. V vsa ta prizadevanja pa moramo vključiti vse strokovne, poslovodne in družbenopolitične dejavnike, kajti to je pomembno pri uresničevanju naših nalog.
Rudi Vavpotič
Vse preveč energije porabimo za primerjanje in izenačevanje s težnjo pravične delitve malega kupa
Vse analize in ankete o oblikovanju sistema delitve osebnih dohodkov kažejo, da je vrednotenje individualnega dela in delovnega opravila prevladujoča osnova za delitev osebnih dohodkov, in to brez upoštevanja rezultatov gospodarjenja in resničnih tržnih pogojev. S takšnim načinom se oddaljujemo od možnosti, da bi oblikovali spod-budnejši sistem delitve v pogojih socialističnega samoupravljanja in plansko-tržnega gospodarstva. To dokazuje tudi dejstvo, da je večji del izvoznih organizacij, ko preidejo v izvoz preko 50 odstotkov fizičnega obsega proizvodnje, v težavah. Vse preveč energije porabimo za primerjanje in izenačevanje s težnjo pravične delitve malega kupa, pri tem pa premalo upoštevamo planskotržne zakonitosti in ostale produktivne pogoje pridobivanja dohodka. Tako se nam dogaja, da imajo nekatere panoge kljub izgubam v povprečju visoke osebne dohodke, čeprav imajo neizkoriščene zmogljivosti in nizko produktivnost. Smo v razmerah, ko bi želeli uspešno delovati v planskotržne m gospodarstvu, v delitvi pa izključujemo tržne zakonitosti. S težnjo, da bi pravilno ocenili vrednost in zahtevnost delovnih opravil, skušamo blažiti socialne napetosti, pri tem pa istočasno ne sprožamo osebne iniciativnosti. Razponi med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki so v strokovnih podlagah opredeljeni, in preizkusi so pokazali, da bi morali v sedanjih razmerah vodilne in strokovne delavce spodbuditi za iskanje uspešnih rešitev v smeri boljšega gospodarjenja.
Preveč čakamo na odrešilne rešitve, ki naj bi jih vsebovale strokovne podlage, da bi jih potem uporabili v vseh ozdih. Strokovne podlage so lahko le strokovna pomoč, usmeritev, ne pa rešitve, ki bi jih vgradili v pravilnike o delitvi osebnih dohodkov.
Naša poglavitna naloga v delitvi je, da izoblikujemo spodbudne družbeno sprejemljive sisteme delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela, kajti prav rezultati dela, dohodek organizacije združenega dela je temeljni okvir delitve v kolektivu. Toda
napačno bi bilo, na to nas je opozoril tovariš Kardelj, in bi zabredli v veliko družbeno krizo, če bi delitev osebnih dohodkov zasnovali samo na rezultatih živega dela, na drugi strani pa bi zagovarjali bistveno prvino samoupravljanja, ko delavec kot samoupravi j alec spaja živo in minulo delo. Rad bi opozoril, da tega ne smemo pojmovati, kot da gre zgolj za nekakšno mehanično zvarjenje dveh prvin. Glavni problem stabilizacije gospodarske rasti in gospodarske učinkovitosti je prav v izkoristkih vseh vložkov, to pa je smotrnega investiranja, racionalne delitve dela in s tem tudi nujne integracije, v premišljenih investicijah, izrabi znanosti, v hitrem obračanju vloženih sredstev — z eno besedo v učinkovitem gospodarjenju. Zato moramo v spremembah o delitvi osebnih dohodkov težiti k temu, da bo to spodbujalo dobro gospodarjenje in upravljanje, da bi postali rezultati gospodarjenja z minulim delom obvezna, razvidna in spodbudna sestavina vseh pravilnikov v organizacijah združenega dela.
V naši družbi želimo vplivati tudi na temeljna razmerja. Želimo uveljaviti nagrajevanje po rezultatih dela, vendar pa smo te rezultate dolžni tudi spodbujati. V globalu to spodbudo lahko oblikujemo tako, da bodo najboljši gospodarji v panogi lahko prejemali v povprečju celo za 20 do 30 odstotkov nad povprečjem ali pa tudi pod povprečjem, če so slabi gospodarji. Žato naj bi samoupravni sporazumi v panogah v republiki določali le okvirne odnose, sindikati pa smo dolžni vplivati v občinah, zlasti pa pomagati pri iskanju spodbudnih meril v organizacijah združenega dela.
Ivo Miglič
Premiki so, vendar nismo zadovoljni...
Po obiskih v nekaterih delovnih organizacijah ljubljanske regije smo ugotovili, da so razvidi del sicer skladni z usmeritvami v strokovnih podlagah, vendar pa so premalo instrument organizacije dela, planske in kadrovske funkcije temeljne organizacije združenega dela. Glede učinkovitosti dela in merjenja je storjen pomemben korak naprej, prav tako pa smo lahko v glavnem zadovoljni tudi z rezultati, ki smo jih dosegli na področju ustreznejšega vrednotenja proizvodnega dela. Ne moremo pa biti zadovoljni z uresničevanjem stališč
o stimulativnem nagrajevanju ustvarjalnih delavcev, organizatorjev proizvodnje in drugih odgovornih delavcev. Prihajata na površje dve obliki uravnilovke, in sicer med tistimi delavci, ki dobivajo za svoje delo ustrezno stimulacijo v obliki povečanja osebnega dohodka, in med tistimi, ki so strokovno enako usposobljeni, vendar pa ne dosegajo takšnih rezultatov kot prvi.
Lahko rečem, da so v organizacijah združenega dela ustrezno formalno-pravno uredili nagrajevanje inovacij in drugih oblik ustvarjalnosti. V mnogih ozdih imajo sprejete pravilnike, vendar pa kljub temu ta dejavnost ne daje ustreznih rezultatov. Razloge za to v delovnih organizacijah različno ocenjujejo. Nekateri pravijo, da so nadomestila za inovacijo prenizka, drugje pa še zmeraj niso razmejili sicer občutljivega vprašanja, kdo je kaj dolžan narediti glede na svojo delovno dolžnost in kdo lahko dobi nadomestilo za inovacijo. Sicer pa smo le v eni delovni organizaciji od petnajstih, ki smo jih obiskali, ugotovili, da izkazujejo posebej del osebnega dohodka, ki je rezultat povečanega dohodka zaradi ustvarjalne dejavnosti. Za boljše rezultate na tem področju bi verjetno kazalo kaj spremeniti tudi v davčni politiki, kakor tudi v večji popularizaciji teh dosežkov v organizacijah združenega dela in širše.
Tone Matjašič
Zaradi ustreznejšega vrednotenja	proi-
zvodnega dela manjša fluktuacija
V	preteklosti smo boljše proizvodne delavce premeščali na režijska dela in opravila, kajti v proizvodnji zaradi togih pravilnikov ni bilo mogoče doseči, da bi dober delavec toliko zaslužil kot režijec. Seveda- ta delavec ni mogel dati toliko od sebe, kot lahko to naredi v proizvodnji. Prav je, da smo to spremenili, saj že opažamo, da zaradi ustreznejšega vrednotenja proizvodnega dela ni take fluktuacije iz proizvodnje v režijo ali pa v negospodarstvo.
V	Beti Metlika imamo tri proizvodne programe, uspešnost posameznega programa pri gospodarjenju pa ugotavljamo preko internega fakturiranja med programi in tozdi. Imamo sicer stimulativna merila za delitev po rezultatih dela, vendar pa še niso povsem dorečena, in še zmeraj iščemo ustreznejše rešitve za
nagrajevanje po resničnem prispevku slehernega zaposlenega k skupnemu rezultatu poslovanja.
Uspelo nam je sicer narediti ustrezno sistematizacijo delovnih nalog in opravil v tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb, urediti razmerja, najtežji problemi pa nas čakajo pri merjenju skupinskega dela delavcev in režijskega dela. Skupinska dela so razbita na več proizvodnih faz, prav tako pa je razbita tudi režija. Pri tem bomo poskušali uveljaviti boljše nagrajevanje tudi z osebno oceno.
Sprašujem pa se, kako motivirati tistega delavca, ki je sicer priden, dosega zavidljiv učinek, preseže za 15 odstotkov normo, če pa si bolj prizadeva, pa zgubi na ta račun razne socialne dodatke?
Laura Urbas
Modele delitve najprej preizkusimo v praksi
Menim, da družbeni dogovor o razporejanju in dogovori, ki jih vsako leto sprejemamo, preveč podrobno razčlenjujejo posamezna merila. Verjetno bi vse skupaj lahko pravočasno in hitreje pripravili, če bi bil dogovor bolj načelen in vseboval le gornje meje, podrobnejša merila pa bi si morale postaviti delovne organizacije same, zlasti tiste, ki imajo s tem največ težav. V ilustracijo naj povem, da smo v KLI Logatec v novembru z referendumom sprejeli spremembe in dopolnitve pravilnika o osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka na osnovi dogovora iz lanskega leta, vendar smo verjetno naredili korak v prazno, kajti glede na spremembe bomo morali oblikovati nove osnove in merila. Takšne pogostne spremembe ne vplivajo spodbudno na delavce, in upravičeno se lahko sprašujem, ali bodo v prihodnje referendumi še uspešni. Kljub temu, da nismo držali križem rok, še zmeraj nimamo dobrih meril za delitev sredstev za osebne dohodke na osnovi količine in kakovosti dela delavcev. Toda sedaj je pred nami zlasti boj za ohranitev tujih tržišč, kar nas po svoje sili v izboljšanje kriterijev za boljšo kakovost izdelkov. Uvajamo jih, videli bomo, kaj bodo pokazali v praksi.
Sicer pa se sprašujem, ali je na mestu, da tako hitimo s pripravo panožnih sporazumov, torej trajnejših-osnov za načrtovanje urejanja delitve v delovnih organizacijah. To morajo biti dobri
združenega dela, lani pa 373 (ali 70,1 odstotka) anketiranih organizacij združenega dela.
V 93 (17,5 odstotka) anketiranih organizacijah združenega dela so zapisali, da poleg navedenih osnov upoštevajo še druge osnove za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog, kot so:
—	pogoji dela, terensko delo, izmensko delo, delovni čas, delovni razpored, normirano delo, delovne razmere;
—	nevarnost nesreč in obolenj, telesno zdravje;
—	posebne zahteve (poskusno delo);
—	vpliv na poslovanje in vodenje, sodelovanje, velikost enot, ki jih vodijo posamezni vodilni delavci, ustvarjalnost, kreativnost, svetovanje, pro-gramiranost dela;
—	osebnostne zahteve (sposobnost organiziranja, komuniciranje, samoiniciativnost, natančnost: samostojnost, ekonomski in funkcionalni pomen izvajanja nalog, velikost enot, ki jih vodijo posamezni vodilni delavci, vodstveno delo, pedagoško delo, administrativno delo;
—	kakovost, obseg;
—- možnost dela invalidnih oseb, socialne delovne razmere;
—	specifičnost opravil v komunalnem gospodarstvu, neprijetna dela v komunali;
—	uporaba delovnih sredstev;
. —- sumarna metoda rangi-ranja.
Posamezne osnove spadajo pod določene sestavine in gre le za njihovo podrobnejšo razčlenitev.
Povečanje OD delavcem z najnižjimi OD v primerjavi z ostalimi
Če k tistim organizacijam združenega dela, v katerih so zapisali, da niso povečali osebnih dohodkov, prištejemo še tiste OZD, v katerih podatka niso zapisali, ugotovimo, da kar v 346 (ali 65 odstotkih) anketiranih organizacijah združenega dela letos niso povečali osebnih dohodkov delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. Osebne dohodke teh delavcev so povečali v 186 (35 odstotkih) anketiranih organizacijah združenega dela (17,1 odstotkih z višjim vrednotenjem posameznih elementov vrednotenja del in nalog, 17,9 odstot-
t
i
I
kih z zvišanjem skupnega števila točk). Predlani smo v anketi ugotovili drugačno stanje. Kar v 221 (ali 43,9 odstotka) anketiranih organizacijah združenega dela so povečali osebne dohodke delavcem najnižjih kategorij. Tako stanje je razumljivo glede na stališča, da naj se osebni dohodki teh delavcev povečajo. Prav gotovo je pri tem vprašanju zanimiva primerjava po posameznih panogah, koliko anketiranih organizacij zdru-.
' ženega dela je povečalo osebne dohodke najnižjih kategorij delavcev predlani oziroma lani.
Iz podatkov za nekaj panog, iz katerih je v anketo zajetih večje število organizacij združenega dela, je razvidno, da so v tistih panogah, v katerih so predlani precej povečali osebne dohodke delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki, lani to storili v manjši meri, in obratno, v tistih panogah, v katerih so predlani v manjši meri povečali osebne dohodke delavcem z najnižjimi OD, so lani to storili v večji meri, le da je manjše število takih panog.
Predlani so relativno v največ anketiranih organizacijah ; združenega dela (75,0 odstotka) povečali osebne dohodke delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki v pa/iogi gostinstvo, lani pa fv 75,1 odstotka OZD) v panogi industrijska in zaključna dela v gradbeništvu. V panogi industrijska in zaključna dela v gradbeništvu so tudi predlani precej povečali osebne dohodke tem delavcem, in to kar v 71,4 odstotka anketiranih organizacij združenega dela.
Podatki o tem, kakšni so osebni dohodki delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, niso na razpolago, temveč le podatki o poprečnih mesečnih ; čistih izplačanih osebnih 'dohodkih na delavca, ki so v tabeli tudi prikazani. Najnižji poprečni mesečni čisti izplačani osebni dohodki na delavca so v panogi gostinstvo.
Ali so se povečali ÖD proizvodnim delavcem v primerjavi z ostalimi delavci?
Kar precej je anketiranih organizacij združenega dela, v katerih so zapisali, da nimajo proizvodnih delavcev (137 OZD ali 25,8 odstotka). Večina le-teh je s področja družbenih; dejavnosti (100 OZD ali 73:jodstotkov) in le manjše
sporazumi, tako da bomo lahko ob pomoči strokovnjakov potlej v delovnih organizacijah prišli do zares ustreznih sistemov. Predvsem pa naj najprej tisti, ki nam svetujejo, vse, razčistijo med sabo, da ne bomo vedno znova spreminjali modelov.
Štefan Kamin
Ustvarjalnost ustrezneje vrednotiti tudi zunaj proizvodnje
Ko govorimo o ustreznejšem vrednotenju proizvodnega dela, moramo pri tem upoštevati vsaj še dva momenta: da spodbujamo k stalnemu izpopolnjevanju in izobraževanju delavcev ter da z uvajanjem sodobne tehnologije odpravljamo, vsaj tam, kjer se to da, fizično zelo naporna dela.
Ustvarjalnost pa bi morali bolje vrednotiti tudi zunaj neposredne proizvodnje, pri čemer imam v mislih zlasti delavce v raziskovalnih dejavnostih ter delavce v vzgoji in izobraževanju. Pri delitvi sredstev za osebne dohodke smo na tem področju ves čas delali napake, ko smo z ra-. zličnimi analitičnimi ocenami del in nalog razbijali celovitost in sestavljenost njihovega dela ter s tem zmanjševali njihovo ustvarjalnost. Več pozornosti pa bi morali nameniti tudi drugim oblikam stimulacije za delo, kot so napredovanje, priznanja, enkratne nagrade itd. To bi spodbudno vplivalo na to, da bi vsak naredil še kaj več kot le tisto, za kar dobi plačo.
Branko Žerjal
Zakaj enaka stimulacija OD za izvoz
Menim, da bi kazalo razmisliti, ali velja tisti odstotek za povečanje osebnih dohodkov, ki ga dovoljuje dogovor, za vse enako. Gre za tozde v zunanji trgovini
—	generalni ali pa maloobmejni
—	ki so le posrednik pri uvozu in izvozu za proizvodne delovne organizacije, pa čeprav so v isti delovni organizaciji ali sozdu. Delavci v teh organizacijah ne bi smeli biti enako udeleženi pri rasti sredstev za osebne dohodke na račun izvoza, kar predvideva dogovor o družbenem usmerjanju razporejanja dohodka, temveč znatno manj kot delavci, ki ustvarjajo, proizvajajo za izvoz.
Zaradi takih meril (7. člen lanskega dogovora) imajo delavci v teh tozdih v povprečju dokaj višje osebne dohodke kot delavci v gospodarstvu, kar ni v skladu z nekaterimi našimi sindikalnimi stališči. Skozi vse leto ugotavljamo, da so prekoračitelji dogovora, vendar se potlej ob koncu leta izkaže, da to niso, ker se uskladijo zaradi 7. člena dogovora na ravni delovne organizacije ali pa sozda.
Sicer pa se postavlja vprašanje, kako je sploh možno s takim dogovorom ali podobnim aktom natančno opredeliti kriterije, ki so potrebni za delitev po delu in rezultatih dela. Več poudarka bi morali dati delavcem samim, da si urejajo ta vprašanja v svojih samoupravnih splošnih aktih in v skladu z resdlucijskimi opredelitvami o družbenoekonomskem razvoju.
Mirko Govejšek
Ne dovolimo si več dolgih predahov
V Zagorju smo lansko spomlad naredili celovito oceno delitve po delu in rezultatih dela in jo primerjali s takšno oceno iz leta 1979. Videli smo, da stopicamo na mestu in da delavci lahko sicer dobro delajo, vendar iz svojih osebnih razlogov ali zaradi organizacijskih ukrepov, manj pa zato, ker jih k temu spodbuja sistem delitve. Ponekod so na področju nagrajevanja celo nazadovali, uravnilovka se je povečala itd. Očitno je, da večjega koraka pri nagrajevanju ni mogoče doseči brez sprememb tudi na drugih področjih družbenoekonomskih odnosov, zlasti pa dohodkovnih. Bistveno je tudi, da se uravnovesijo stvari v gospodarstvu, kajti sicer zmeraj prihaja do prerazdelitve družbenega proizvoda na podlagi nedelovnih in nedohodkovnih kriterijev, kar tudi zmanjšuje stimulacijske učinke sistemov delitve. Zato se bo vsega potrebno lotiti bolj sistematično, kajti doslej smo bili zares preveč kampanjski; več medsebojnih informacij morajo imeti v tozdih in med delovnimi organizacijami... Današnje gradivo zastavlja akcijo v smislu celovitega razreševanja problematike, vendar pa mora akcija teči stalno in takih predahov, kot smo si ga privoščili pri izdelavi strokovnih podlag, si ne smemo več privoščiti. Mislim pa tudi, da bi morali v sindikatih večkrat preverjati svojo vlogo in se zamisliti, če se včasih obnašamo zares kot pravi predstav-
niki delavskega razreda ali pa prepuščamo stvari drugim strukturam. To velja tudi za našo sramežljivost in neodločnost, ko bi morali razčistiti z delom in nedelom v posameznih, okoljih, za slabe medsebojne odnose m za tiste, ki jih povzročajo ter za tiste, ki delavce zavajajo.
Vinko Trinkaus
V zakonu ni moč iskati rešitve
Najprej bi rad opozoril na nekaj stvari, ki zadevajo minulo delo. Ustava, zakon o združenem delu in tudi zakon o razširjeni reprodukciji nas obvezujejo, da ~ naredimo na tem področju bistven premik, saj smo že v preve-likem zaostanku. Toda ne delajmo si utvar, da bomo dobili, tako kot pravijo nekateri v razpravi, merila, da se bo minulo delo obračunavalo, oziroma da bo kdo ali pa kakšna skupina v Jugoslaviji naredila oprijemljiva merila, kako uresničevati zakon od 60. do 66. člena. Tega ne bo mogel nihče napraviti, zlasti pa ne more tega narediti noben zakon. Pri tem je treba izhajati iz razlik med živim in minulim delom, gospodarjenjem in upoštevati pri tem značaj naše samoupravne socialistične družbe. Tovariš Kardelj je v svoji knjigi Svobodno Združeno delo zelo mnogo govoril o teh vprašanjih (citati) in če natančno preberemo njegova razmišljanja, bomo videli, da gre za to, da vso proizvodnjo, ki jo ustvarjamo v naši družbi, vrednotimo skozi minulo delo, skozi družbeni kapital, vložena sredstva in skozi gospodarjenje. Zato tudi toliko ponavljamo, da je bistvo samoupravnega socializma v tem, da delavec in njegovo združeno delo odloča o razširjeni reprodukciji in v tem, da mora vtkati bistvene kriterije pri tem v nagrajevanje. To pa lahko naredimo le, če gospodarjenje približamo delavcu, da mu bo jasno, kaj v resnici vpliva na boljše rezultate in kako se realizira gospodarjenje z minulim delom. Vse preveč pa se sučemo okrog delovnega mesta, pa ne samo, da ga ovrednotimo, ampak tudi zato, da ugotovimo, koliko je prispevalo k boljšemu gospodarjenju, k investicijam, pa še čemu, in hočemo sedanjim prvinam, ki jih jmamo za vrednotenje delovnega mesta, dodati še nove in vse to preračunati, kar pa objektivno najbrž ni mogoče ali pa bi bil izračun zelo kompliciran. Po-
n -fl Ü
v .
::l:2 ^ : 1 :

š E
v.:
!
•‘V* S
1;
II i
"> ... 1 :1
> -S
membno je, da vsak delavec ve, kaj in zakaj je več, kot je planirano, da je dobil dodatek k svojim osebnim dohodkom, kaj je več kot v povprečju v panogi in zakaj itd.
Pri sedanjih razpravah o delitvi sredstev za osebne dohodke se prav tako včasih vrtimo v čudnih krogih, ne izhajamo pa iz rezultatov dela, iz dohodka. Ne zavedamo se, da moramo zniževati stroške in da se mora naše gospodarstvo bolj integrirati. Toda razmišljanja so tudi taka: ključavničar mora imeti enak osebni dohodek ali pa celo propagiramo konservativno načelo za enako delo enako plačilo. Toda zakaj se bom združeval, če sem ključavničar, mi pripada enak OD, če smo integrirani ali- pa ne. Bolje, da se ne, kajti tam ine bodo drugi komandirali, še nekaj bodo pobrale skupne službe itd. To se nam dogaja zato, ker delavci nimajo vidne ekonomske motivacije za združevanje. Vse to pa je povezano z delitvijo po delu in rezultatih dela, in zato je prav, če se čimprej dogovorimo o osnovah ter o tem, da bomo sindikati zavestno podpirali tiste dobre gospodarje, ki bodo več prigospodarili, in da bomo tudi podpirali razlike, ki so na sedanji stopnji razvoja nujne,, če hočemo uveljaviti načelo, da so prvi rezultati, oziroma da je delo tisto, ki določa status delavca*, in noben drug razlog;
Rudi Perocci
Le po samoupravni poti urejajmo odnose
Nisem strokovnjak, temveč delavec, vendar mi . j e povsem
jasno, da mora biti področje delitve med osrednjimi v prizadevanjih za boljše gospodarjenje. Če se hočemo skopati iz sedanjih težav, moramo boljše delati, vendar pa mora biti tudi sistem delitve takšen, da bo bolj delovnega nagradil. Zato mislim, da bi vse te podlage in dokumente morali čimprej sprejeti in jih začeti brez odlašanja uresničevati v temeljnih organizacijah združenega dela.
Rad pa bi opozoril še na to, da v teh zaostrenih razmerah ne bi smeli urejati mimo samoupravnih poti. Tu je nevarnost, da bi kdo izsiljeval zaradi nujnosti, kritične situacije itd. Zato mislim, da se moramo v sindikatih zares čim prej lotiti tega, o čemer smo se danes dogovorili.
Inge Krunič
O urejanju svobodne menjave nobenih podatkov
Na današnji seji pogrešam primerjavo ali pa analizo za urejanje odnosov zunaj proizvodnje, zlasti pa za svobodno menjavo. Šli smo v primerjave med šoferji, kovinarji, nimamo pa podatkov o tistih, ki si prisvajajo osebne dohodke po načelu svobodne menjave dela. Prav bi bilo, če bi tudi to imeli — primerjave med zdravniki, profesorji itd., kajti tudi v naših osnovnih organizacijah bi lahko masikdaj umirili vročo kri, če bi imeli več podatkov ali pa bi prišli do spoznanja, da je na tem področju potrebno stvari drugače postaviti.
Moti me pa tudi, da ko govori nlo o'gospodarjenju z minulim delom, govorimo le o pozitivni plati tega; kaj pa je tisto, kar je negativno, kot so zavožene investicije? Ali se vam ne zdi, da bi nekateri morali celo vrniti osebne dohodke?
Brane Mišič
Razprava dokazala, kako pomembna vprašanja so povezana z delitvijo
Današnja razprava je dokazala, da se ubadamo z zelo zapletenimi družbenimi razmerji na področju delitve in da so to tudi zelo aktualne stvari. Ne morem pa soglašati s tistimi razpravljal-ci, ki trdijo: zagotovite nam enostavno reprodukcijo in mi bomo zagotovili nagrajevanje po delu.
To ni mogoče, kajti gre za sistem družbenoekonomskih odnosov in za to, da z obvladanjem pridobivanja dohodka zagotovimo na tej osnovi tudi prisvajanje osebnih dohodkov. Ne moremo tudi reči, da so zaostrene razmere krive za to, da ne moremo uresničevati delitve po delu in rezultatih dela, kajti s tem bi sprejeli tezo, da je samoupravljanje možno uresničevati le v dobrih časih, kajti samoupravljanje kot materialni okvir pravic in odgovornosti delavcev v združenem delu, kar je proces, velja v vseh časih in je tudi najboljše orožje za premagovanje težav. To je naša praksa dokazala.
število s področja gospodarstva (37 OZD ali 27 odstotkov), Še več je takih OZD (237 OZD ali 44,5 odstotka), v katerih so zapisali, da niso povečali osebnih dohodkov proizvodnim delavcem v primerjavi z ostalimi delavci. Večina anketiranih organizacij združenega dela, v katerih so zapisali ta podatek (211 OZD ali 89 odstotkov), je s področja gospodarstva.
Z višjim vrednotenjem pogojev dela so osebne dohodke proizvodnim delavcem v primerjavi z ostalimi delavci povečali v 97 (ali 18,2 odstotkih) anketiranih organizacijah združenega dela. Večina teh organizacij (89 OZD ali 91,8 odstotka) je s področja gospodarstva.
Malo je anketiranih organizacij združenega dela (41 OZD ali 7,7 odstotka), v katerih so zapisali, da so osebne dohodke proizvodnim delavcem v primerjavi z ostalimi delavci povečali z zvišanjeni skupnega števila točk. Tudi pri tem podatku ugotavljamo, da je večina organizacij združenega dela (40 OZD ali 97,6 odstotka) s področja gospodarstva.
Skupaj z višjim vrednotenjem pogojev dela in zvišanjem skupnega števila točk so lani povečali osebne dohodke proizvodnim delavcem v 138 (ali 25,9 odstotkih) anketiranih organizacijah združenega dela. Predlani so povečali osebne dohodke proizvodnim delavcem v primerjavi z ostalimi v 157 (ali 31,2 odstotka) anketiranih organizacijah združenega dela. Na podlagi teh podatkov lahko sklepamo, da se stališče sindikatov, naj bi se pogoji dela bolje vrednotili, upošteva le v manjši meri.
Po predlanskih podatkih je bilo relativno (62,5 %) največ organizacij združenega dela, v katerih so povečali osebne dohodke proizvodnim delavcem v primerjavi z ostalimi, v panogi gostinstva, po lanskih podatkih pa v panogi industrijska in zaključna dela v gradbeništvu (57,1 odstotka). Enake razmere smo ugotovili tudi pri podatkih o povečanju osebnih dohodkov delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki.
Ugotavljanje delovnega prispevka delavca
V 315 (ali 59,2 odstotka) anketiranih organizacijah združenega dela so zapisali, da
ugotavljajo prispevek za delavce na proizvodnih delih po količini in kakovosti. Med organizacijami združenega dela jih je 216 (ali 68,6 odstotka), v katerih ugotavljajo prispevek za delavca na proizvodnih delih po količini in kakovosti. V88 (ali27,9 odstotka) anketiranih OZD ugotavljajo prispevek delavcev na proizvodnih delih samo po količini, v 11 (ali 3,5 odstotka) pa le po kakovosti.
Večina organizacij združenega dela, v katerih ugotavljajo prispevek delavcev na proizvodnih delih po količini in kakovosti, je s področja gospodarstva (94,6 odstotka) in le 17 (ali 5,4 odstotka) jih je s področja družbenih dejavnosti.
Če primerjamo podatke iz lanske ankete s podatki iz predlanske?, ugotovimo, da se stanje na tem področju ni spremenilo, saj so predlani v 61,4 odstotka anketiranih organizacij združenega dela zapisali, da ugotavljajo prispevek delavcev na proizvodnih delih, lani pa v 59,2 odstotka anketiranih OZD.
Menimo, da v organizacijah združenega dela, v katerih niso navedli podatka, tudi ne ugotavljajo prispevka delavcev na proizvodnih delih. Skupaj je bilo lani 124 (23,3 odstotka) anketiranih organizacij združenega dela, v katerih ne ugotavljajo prispevka delavcev na proizvodnih delih, po podatkih iz predlanske ankete je bilo takih OZD 114 (ali 23 odstotkov).
Ugotavljanje delovnega prispevka za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih
Prispevek za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih ugotavljajo po podatkih ankete v 317 (ali 59,6 odstotka) anketiranih organizacijah združenega dela. Med temi je 39 (12,3 odstotka) takih, v katerih ugotavljajo za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih prispevek samo po količini, 92 (29 odstotkov) OZD takih, v katerih ugotavljajo prispevek za delavce na takih delih samo po kakovosti, in 186 (58,7 odstotka) OZD takih, v katerih ugotavljajo prispevek po količini in kvaliteti.^
Če k anketiranim organizacijam združenega dela, v katerih so zapisali, da ne ugotav-
Sklepi, ugotovitve in usmeritve 3. seje Republiškega sveta ZSS
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimimiiiiiiiiiii
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na svoji 3. seji 26. januarja 1983 ocenjeval rezultate in pomanjkljivosti delovanja organizacij in vodstev zveze sindikatov pri oblikovanju in izpopolnjevanju samoupravnih aktov o merilih za določanje prispevka delavcev k delu oziroma o rezultatih dela in poslovanja organizacij združenega dela in delovnih skupnosti na skupnih osnovah, opredeljenih v Družbenem dogovoru o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Republiški svet ZSS ugotavlja, da so v času od podpisa družbenega dogovora do danes organizacije in vodstva zveze sindikatov bistveno prispevale k temu, da se je v organizacijah združenega dela pospešilo delo za usklajevanje samoupravnih splošnih aktov o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo s skupnimi osnovami, oziroma z načeli Zakona o združenem delu. Vendar z doseženim ne moremo biti zadovoljni.
Zato Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije poziva vse svoje organe in organizacije, da v letošnjem letu v skladu z vlogo, ki jim jo dajeta Zakon o združenem delu (129. člen) in Statut Zveze sindikatov Slovenije (9., 10. in 11. člen), to obravnavajo kot svojo najpomembnejšo in prednostno nalogo.
Prednostni pomen te naloge še posebej opredeljujejo sklepi 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, temeljna izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in naše sedanje gospodarske razmere.
1.	V sklepih 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije so delegati sprejeli, da je v prihodnje temeljna naloga sindikata ustvarjanje vzdušja za odločno in učinkovito speljano delitev po delu in rezultatih dela ter gospodarjenja z družbenimi sredstvi, v samoupravnih aktih in praksi medsebojnih 'razmerij v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter v razmerjih med njimi.
2.	Temeljno izhodišče dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije je, da mora delavec
v temeljni organizaciji postati ekonomski in družbeni subjekt, ki v skladu s svojim interesom istočasno odloča o vseh oblikah in razsežnostih pridobivanja in razporejanja dohodka.
Takšen položaj delavca je odločilen za n jegov drugačen odnos do družbene lastnine, do ekonomske in družbene odgovornosti za delo in poslovanje organizacije združenega dela v lastnem in družbenem interesu, do zagotavljanja optimalnega razmerja med delom, ki ga namenja za lastno reprodukcijo in reprodukcijo svoje družine, in delom, ki ga namenja za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela.
II.	Družbenoekonomski in politični cilji aktivnosti za dograjevanje sistema delitve po delu
Družbenoekonomski in socialnopolitični cilji prizadevanj zveze sindikatov za ugotavljanje prispevka delavca k rezultatom dela oziroma za samoupravno določanje medsebojnih razmerij pri delitvi skupnih rezultatov dela so zlasti:
1.	Uveljaviti v sistemu delitve po delu takšne odnose, ki bodo zagotavljali možnost za povečevanje osebnih ' dohodkov tam, kjer so dosegli večjo produktivnost dela, s tem da kriterij večje produktivnosti dela ne more avtomatično biti ustvarjeni večji dohodek ali višja akumulativnost kake panoge ali kake organizacije. Določanje teh kriterijev je stvar družbenega dogovora in skupnih sporazumov panog ob aktivni vlogi in angažiranosti sindikatov.
2.	Zagotoviti v samoupravnih splošnih aktih o delitvi sredstev za osebne dohodke, da bo osebni dohodek slehernega delavca pregledno razčlenjeval rezultate živega dela in rezultate gospodarjenja z minulim delom v delovni enoti, temeljni organizaciji in drugih oblikah združevanja dela in sredstev.
V osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke moramo vgraditi kriterije, ki bodo delovni prispevek delavca povezali s povečanjem dohodka temeljne organizacije, ki je ustvarjen z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije; z odločitvami o or-
ganiziranju in poslovanju temeljne oz. druge organizacije združenega dela oziroma o delitvi dela in programiranju razvoja; z odločitvami o rekonstrukciji, tehnični izboljšavi in modernizaciji; z odločitvami o investicijskih naložbah in uporabi znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov ter strokovnih izkušenj v delovnem procesu.
Po zakonu o razširjeni reprodukciji in minulem delu morajo biti osnove in merila za delitev osebnih dohodkov »po minulem delu« opredeljena do konca leta 1983,
Vse to naj bistveno prispeva k boljšemu izkoriščanju delovnih sredstev in drugih oblik družbenega bogastva, ustvarjenega z minulim delom delavcev.
3.	Zagotoviti v samoupravnih aktih o delitvi, da se bodo delavci, ki odločajo o višini osebnih dohodkov za skupno porabo, zavestno ravnali po družbeno sprejetih merilih za količino in kvaliteto dela, ki naj zagotovi:
—	da bo gibanje osebnega dohodka po organizacijah in panogah kar najbolj v skladu z načelom »za enak prispevek in enake rezultate dela enako plačilo«;
—	da zaradi raznih internih »dodatkov« in cenzusov ter različnih možno^i oblikovanja sredstev skupne porabe oziroma neenotnih kriterijev pri njihovi delitvi in uporabi ne bi prihajalo do neupravičenih razlik v družbenoekonomskem in socialnem položaju delavcev med panogami oziroma temeljnimi organizacijami ali skupnostmi, v katerih delajo.
4.	Zagotoviti, da bodo v vseh organizacijah v njihovih aktih opredeljene osnove in merila, na podlagi katerih ima delavec temeljne organizacije pravico do posebnega nadomestila za različne oblike ustvarjalnosti pri delu, inovacije, racionalizacije, ki prispevajo k večji produktivnosti oziroma povečanju dohodka temeljne organizacije, da se s tem pospeši razvoj ustvarjalnosti ter inovacije ter racionalizacije v delovnem procesu, pri organizaciji dela in poslovanja, pri odpravljanju neproduktivnega dela in ekonomsko neutemeljene režije.
V
I
III.	Konkretne naloge za uresničevanje opredeljenih družbenoekonomskih in socialnih ciljev
1.	V vseh organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki svojih aktov o delitvi osebnih dohodkov in skupni porabi še niso uskladile s skupnimi osnovami iz družbenega dogovora, je treba dati potrebne pobude in sprožiti določene postopke v skladu z ustreznimi samoupravnimi akti ter to spremljati s poglobljeno politično aktivnostjo.
2.	V vseh organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, kjer je postopek usklajevanja sicer opravljen, je treba primerjati skladnost samoupravnih splošnih aktov o delitvi sredstev za osebne dohodke s skupnimi osnovami družbenega dogovora za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, oziroma ugotoviti vpliv tako spremenjenega sistema delitve po delu na rezultate gospodarjenja ter po potrebi ponovno dograditi sistem delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
3.	V vseh organizacijah združenega dela je treba zagotoviti, da se na podlagi skupnih osnov iz družbenega dogovora v skladu z Zakonom o združenem delu (129. člen) in Zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu (člen 76. in 84.) vgradijo v pravilnike o delitvi sredstev za osebne dohodke potrebni elementi delitve po minulem delu, oziroma da se osebni dohodek delavca razčleni na tisti del, ki je rezultat živega dela. in na del, ki je rezultat upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi v njihovi materialni in denarni obliki.
4.	V vseh organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih naj se sproži pobuda za začetek postopka o oblikovanju oziroma ponovni proučitvi in uskladitvi osnov in meril, na podlagi katerih je delavec, ki jez inovacijo, racionalizacijo ali drugimi oblikami ustvarjalnosti prispeval k povečanju dohodka temeljne organizacije, upravičen do posebnega nadomestila.
5.	Proučiti je treba postopek sklepanja družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter ga uskladiti z Ustavo SR Slovenije (147. člen) in z Zakonom o združenem delu (115., 128. in 579. člen).
IV.	Naloge posameznih nosilcev aktivnosti
Uresničevanje opredeljenih nalog pri spremljanju in dograjevanju sistemov delitve po delu in rezultatih dela zahteva usklajeno aktivnost vseh organizacij in organov zveze sindikatov.
1.	Osnovne organizacije zveze sindikatov v temeljnih or-
ganizacijah združenega dela in skupnostih bodo:
—	na podlagi teh sklepov ocenile razmere v svojem okolju;
—	dale v skladu s točko III. teh sklepov pobudo ža postopek sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov o delitvi;
—	spremljale potek aktivnosti, usmerjale te aktivnosti in vplivale, da bodo predlagane rešitve v skladu z zakonom o združenem delu, družbenim dogovorom in panožnimi sporazumi;
—	organizirale in vodile razpravo o predlogih v svojih organih in po sindikalnih skupinah ter oblikovale stališča;
—	dale po uskladitvi stališč o vseh predlogih svoje soglasje k samoupravnemu aktu s podpisom akta;
—	sproti medsebojno koordinirate aktivnost znotraj organizacije združenega dela prek konferenc in koordinacijskih odborov, o rezultatih in problemih aktivnosti pa ob\'eščale občinske svete zveze sindikatov.
2.	Konference osnovnih organizacij zveze sindikatov v DO in koordinacijski odbori v SOZD bodo:
—	na podlagi teh sklepov ocenili uveljavljanje svobodne menjave dela, ki je podlaga za pridobivanje dohodka delavcev v delovnih skupnostih skupnih služb v delovni oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela, in dali samoupravnim organom pobudo za spremembe samoupravnih sporazumov;
—	ocenili skladnost osnov in meril v samoupravnih splošnih aktih delavcev v delovnih skupnostih z osnovami in merili, ki so določena v samoupravnem sporazumu, ki gaje temeljna organizacija, za katero delovna skupnost opravlja dela skupnega pomena, sklenila zdelava v delovni skupnosti;
—	na podlagi ugotovitve bodo dali samoupravnim organom pobudo za postopek spreminjanja ali dopolnjevanja samoupravnih splošnih aktov o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo temeljnih organizacij skupnega pomena in delovne skupnosti, oziroma za njihovo usklajevanje s skupnimi osnovami iz družbenega dogovora;
— usklajevali aktivnosti, ki so skupnega pomena za vse delavce v delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela in zagotavljali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah pri opredeljevanju politike razporejanja dohodka, oblikovanju sredstev za osebne dohodke ih skupno porabo upoštevali: skupno dogovorjeni razvoj delovne oziroma sestavljene organizacije, načelo solidarnosti in pogoje v primeru motenj v poslovanju posameznih delov delovne organi-
zacije, načela svobodne menjave-dela med TOZD in delovno skupnostjo;
—	spremljali aktivnosti v osnovnih organizacijah in zagotavljali ustrezno pomoč na podlagi zbranih izkušenj,' o svojih .ugotovitvah pa informirali občinske svete, medobčinske svete in druge organe republiškega sveta ter republiške odbore dejavnosti.
3.	Občinski sveti zveže sindikatov bodo:
—	na podlagi teh sklepov ocenili razmere pri uresničevanju načel delitve po delu in rezultatih dela v občini ter oblikovali konkreten akcijski program svoje aktivnosti v osnovnih organizacijah, konferencah, koordinacijskih odborih in prek delegacij v zboru združenega dela;
—- takoj oblikovali poseben organ občinskega svete za spremljanje razmerij na področju delitve (svet); kjer že obstaja, ga bodo kadrovsko okrepili ter mu zagotovili vse potrebne pogoje za delovanje in odpravljanje pomanjkljivosti v aktivnosti osnovnih organizacij;
—	sproti spremljali in ocenjevali uresničevanja teh sklepov v osnovnih organizacijah ter jim nudili vso potrebno politično in strokovno pomoč, zlasti pri oblikovanju stališč k posameznim rešitvam, ki se predlagajo v samoupravnih splošnih aktih, da bi vodstvo osnovne organizacije lahko dalo k aktu svoje soglasje in ga podpisalo v imenu organi-zacije; .
—	s svojo aktivnostjo zagotavljali na temelju družbenega dogovora enotno izpeljavo skupnih osnov za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih;
—	redno prek medobčinskih svetov informirali Republiški svet zveze sindikatov (Svet za vprašanje delitve po delu in rezultatih dela) o poteku akcije, o pobudah za ukrepe družbenega varstva in drugih ukrepih ter ugotovitvah.
4.	Mestna in medobčinski sveti zveze sindikatov bodo:
—	usklajevali aktivnost občinskih svetov ter z aktiviranjem različnih oblik medsebojnega sodelovanja pomagali nosilcem nalog v občinskih in osnovnih organizacijah;
—	skrbeli za sprotno informiranje Republiškega sveta o uresničevanju aktivnosti in nalog na svojem območju — za jesensko sejo Republiškega sveta ZSS pa pripravili obširnejše poročilo o situaciji;
—	posredovali, če bi v kateri od občinskih organizacij ZSS prišlo do zastoja v akciji ali do pojavov podcenjevanja njenega pomena
Ijajo prispevka za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih, prištejemo še tiste OZD, v katerih niso navedli podatka, potem je takih OZD 201 (ali 37,7 odstotka), medtem ko so v 14 (ali 2,6 odstotka) OZD zapisali, da nimajo strokovnih in ustvarjalnih del.
Med anketiranimi organizacijami združenega dela s področja gospodarstva in s področja družbenih dejavnosti je takih, v katerih ugotavljajo prispevek za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih, približno enako veliko. Med OZD iz gospodarstva jih je 59,6 odstotka, med OZD iz družbenih dejavnosti pa 59,5 odstotka.
Podatke iz lanske ankete smo primerjali s podatki iz predlanske. Pri tem smo ugotovili, da je lani (59,6 odstotka) kot predlani (58,5 odstotka) približno enak odstotek anketiranih organizacij združenega dela ugotavljalo prispevek za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih po količini in kvaliteti.
Ugotavljanje delovnega prispevka za delavce na administrativno-upravnih in administrativno-tehničnih delih
Po podatkih ankete ugotavljajo prispevek za delavce na administiativno-upravnih in
administrativno-tehničnih delih v 5 '3 (58,8 odstotka) anketiram • organizacijah združenegi dela. Med temi je 189 (60,4 odstotka) OZD, v katerih ugotavljajo prispevek za delavce na administrativnih delih po količini in kakovosti. V 39 (12,5 odstotka) OZD ugotavljajo prispevek za delavca na administrativnih delih samo po količini, v 85 (27,1 odstotka) OZD pa le po kakovosti.
Prispevka za delavce na administrativnih delih ne ugotavljajo v 218 (40,9 odstotka) anketiranih OZD, če mednje štejemo tudi tiste anketirane OZD, v katerih niso navedli podatka. Lev 1 (0,2 odstotka) anketirani organizaciji združenega dela so zapisali, da nimajo administrativnih del.
S področja gospodarstva je 58,4 odstotka anketiranih organizacij združenega dela, s področja družbenih dejavnosti pa 60,1 odstotka anketiranih organizacij združenega dela, v katerih so zapisali, da
t
ugotavljajo prispevek delavcev na administrativnih delih po količini in kakovosti.
Če primerjamo podatke iz lanske ankete s podatki iz predlanske, ugotovimo, da je bil lani večji odstotek (58,8 %) anketiranih OZD, v katerih so zapisali, da ugotavljajo prispevek delavcev na administrativnih delih, kot predlani (51,3 odstotka). Vendar samo na podlagi takega podatka ne moremo trditi, da gre za kvalitativne premike.
Ugotavljanje delovnega prispevka po količini za delavca na strokovnih in ustvarjalnih delih
Prispevek po količini za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih ugotavljajo v 258 (48,5 odstotka) 'anketiranih organizacijah združenega dela. Od tega ugotavljajo v 61 (23,6 odstotka) OZD prispevek po količini za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih z merjenjem, v 166 (64,3 odstotka) OZD z ocenjevanjem in v 31 (12 odstotkih) OZD z merjenjem in ocenjevanjem. Največ je torej takih OZD, v katerih prispevek po količini za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih ocenjujejo.
V 259 (48,7 odstotka) anketiranih organizacijah združenega dela ne ugotavljajo prispevka po količini za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih, v 15 (2,8 odstotka) anketiranih OZD pa so zapisali, da nimajo takih del.
Po podatkih iz predlanske ankete je 54,4 odstotka anketiranih organizacij združenega_ dela ugotavljalo prispevek po količini za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih, medtem ko je bilo po podatkih lanske ankete 48,5 odstotka takih organizacij združenega dela. Če bi hoteli odkriti vzroke padanja števila organizacij združenega dela, v katerih ugotavljajo prispevek po količini za te delavce, bi rabili še dodatne podatke.
S področja družbenih dejavnosti je 20 (13,5 odstotka) anketiranih organizacij združenega dela zapisalo, da ugotavljajo prispevek po količini dela za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih z merjenjem. Med temi organizacijami jih je kar 11 (55 odstotkov) iz panoge izobraževanje.
V. Naloge organov Republiškega sveta, republiških odborov sindikatov dejavnosti in delovne skupnosti Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije — predsedstvo Republiškega sveta ZSS bo glede teh vprašanj sodelovalo z drugimi zainteresiranimi dejavniki v SR Sloveniji in Zvezi sindikatov Jugoslavije ter usklajevalo aktivnost organov in organizacij pri uresničevanju nalog. Na svojih sejah bo vsake tri mesece ocenjevalo potek aktivnosti pri uresničevanju sklepov in morebitna odprta vprašanja iz dela podpisnikov družbenega dogovora.
— Svet za vprašanja delitve po delu in rezultatih dela bo zagotavljal strokovno in politično pomoč organizacijam in organom zveze sindikatov. V ta namen bo do 15. oktobra 1983 orgaifiziral delovne obiske v 50 organizacijah zveze sindikatov v organizacijah združenega dela, na temelju enotnega opomnika; izdajal posebni bilten; organiziral po potrebi inštruktažne po-
svete po občinah; na koncu leta bo svet strnil ocene aktivnosti ter jih s predlogi za nadaljnje delo posredoval Republiškemu svetu ZSS..	,
— Delovna skupnost RS ZSS — Center za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in druge pristojne organizacijske enote bodo strokovno- analitično spremljale uresničevanje sprejetih sklepov, svoje ugotovitve o tem posredovale pristojnim organom Republiškega sveta ZSS, aktivno sodelovale pri oblikovanju strokovnih podlag, pri strokovni pomoči organizacijam in vodstvom ter pri drugih nalogah, ki jih bo določil Svet oziroma predsedstvo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
— Republiški odbori sindikatov dejavnosti bodo skladno s sprejetimi usmeritvami in podlagami izoblikovali skupaj s splošnimi združenji in samoupravnimi interesnimi skupnostmi predloge za razpravo in sprejem samoupravnih sporazumov dejavnosti
do konca septembra 1983, s tem da morajo biti najmanj tri mesece v široki razpravi; dvakrat letno bodo ocenjevali uresničevanje načefdelitve po delu in rezultatih dela na svojem področju ter v zvezi s tem sprejeli programe svoje nadaljnje aktivnosti; do konča marca 1983 bodo predložili predsedstvu RS ZSS poročilo o stanju, aktivnosti h in problemih pri pripravi samoupravnih sporazumov panog.
Predsedstvo RS ZSS predlaga, da Republiški svet ZSS o rezultatih in problemih aktivnosti organizacij in organov zveze sindikatov za spremembo in dopolnitev samoupravnih aktov o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na osnovi teh sklepov ponovno razpravlja konec tega leta.
Za Republiški svet ZSS: PREDSEDSTVO
Spremembe programa aktivnosti udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pri izdelavi strokovnih podlag
Odbor udeležencev družbenega dogovora je na svoji 11. seji dne 7.12.1982 obravnaval programe aktivnosti posameznih udeležencev za izdelavo strokovnih podlag, ki doslej še niso bile sprejete.
Spremembe se nanašajo na akcijski program, ki je bil objavljen v Poročevalcu št. 2 z dne 24.1.1981 priloga Delavske enotnosti. Na odboru so bili določeni novi roki in črtane nekatere strokovne podlage in sicer:
Program aktivnosti Zveze sindikatov Slovenije
j. Strokovna podlaga ppd točko 2: Osnove in merila za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela
Nosilec; Center za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri RS ZSS
Rok:
—	osnutki v I. in II. tromesečju
—	predlog bo izdelan do 30. septembra 1983
2. Strokovna podlaga pod točko 4; Samoupravno sporazumevanje o razporejanju čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
Nosilec; Center za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri RS ZSS
Rok:
—	osnutek je že bil obravnavan -na seji odbora
—	predlog bo izdelan v I. tromesečju 1983
3.	Strokovna podlaga pod točko 5: Izhodišča za oblikovanje višine izplačil za posebne delovne pogoje, ki se občasno pojavljajo
Nosilec: Center za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri RS ZSS
Rok:
—	osnutek je že bil obravnavan na seji odbora
—	predlog bo izdelan v I. tromesečju 1983
4.	Strokovna podlaga pod točko 7: Izhodišča za oblikovanje osnov in meril za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v samoupravnih sporazumih interesnih skupnosti se črtajo. Strokovna podlaga se črta zaradi ugotovitev, da so osnove obdelane v osnovnih strokovnih podlagah in bodo
vgrajene v samoupravnih sporazumih dejavnosti.
5.	Strokovna podlaga pod točko 8: Izhodišča za oblikovanje osnov in meril za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo nosilcev družbenih funkcij se razširijo tako, da bodo opredeljene osnove za vse nosilce družbenih funkcij iz 56. člena družbenega dogovora.
Nosilec: Delovna skupina, ki jo imenuje odbor iz predstavnikov vseh udeležencev družbenega dogovora in predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij v republiki
Rok:
—	osnutek se izdela v I. in II. tromesečju 1983
—	predlog se izdela do 30. 9. 1983
6.	Strokovna podlage pod točko L, 3. in 6. so že sprejete in objavljene.
i

»
7
Program aktivnosti Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije
1.	Strokovna ’ podlaga pod točko 2: Oblikovanje skupnih osnov in meril za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti dela poslovodnih organov v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti.
Nosilec: republiški komiteji ustreznih dejavnosti
Rok:
—	osnutek I. tromesečje 1983
—	predlog II. tromesečje 1983
2.	Strokovna podlaga pod točko 3: Priprava zakona o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo nosilcev družbenih funkcij v organizacijah družbenopolitičnih skupnosti se črta. Obrazložitev podana pod točko 5 sprememb programa aktivnosti RS ZSS.
3.	Strokovna podlaga pod točko 5: Izdelava predlogov osnov in meril za oblikovanje
sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v samoupravnih sporazumih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti se črta. Obrazložitev podana pod točko 4 sprememb programa aktivnosti RS ZSS.
4.	Ostale aktivnosti Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije potekajo kot občasne oziroma stalne naloge. Strokovna podlaga pod točko 6 je bila zajeta v ustreznem družbenem dogovoru, ki ga zahteva zakon s tega področja.
Program aktivnosti Gospodarske zbornice SR Slovenije in splošnih združenj
1.	Strokovna podlaga pod točko 2: Osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v organizacijah dejavnosti oziroma panog
Nosilec: KO za tržišče ter za ustvarjanje in delitev dohodka, skupaj s splošnimi združenji
Rok:
—	osnutek in usklajevanje v začetku I. tromesečja 1983
—	predlog in razprava konec I. tromesečja 1983
2.	Strokovna podlaga, pod točko 4: Izdelava konkretnih
meril za ugotavljanje delovnih rezultatov (po količini, kakovosti in gospodarnosti) pri opravljanju določenih del in nalog v okviru kadrovske, nabavne, prodajne in finančne in informacijske (računovodske) funkcije
Nosilec: KO za tržišče ter za ustvarjanje in delitev dohodka
Rok:
—	osnutek je že bil obravnavan na odboru
—	predlog izdelan v I. tromesečju 1983
3.	Strokovna podlaga pod točko 5: Izdelava konkretnih
meril za ugotavljanje delovnih rezultatov (po količini, kakovosti in gospodarnosti) pri opravljanju nekaterih tipičnih del in nalog v posameznih dejavnostih oziroma panogah
Nosilec: vsa splošna združenja
Rok:
—	osnutek v I. tromesečju 1983
—	predlog do 30. 9. 1983
4.	Strokovne podlage pod točko 1. in 3. so bile že sprejete in objavljene.
Odbor udeležencev
Ugotavljanje prispevka po količini za delavce j administrativno-upravnih in administrativno-tehničnih delih
Za delavce na administra-tivno-upravnih in adminisfra-tivno-tehničnih delih ugotavljajo prispevek po količini v 258 (48,5 odstotka) anketiranih organizacijah združenega .dela. Od tega'ugotavljajo v 43 (16,7 odstotka) OZD prispevek po količini za delavce na takih delih z merjenjem, v 187 (27,5 odstotka) OZD z ocenjevanjem in v 28 (10,8 odstotka) OZD z merjenjem in ocenjevanjem.
V	273 (51,3 odstotka) anketiranih organizacijah združenega dela ne ugotavljajo prispevka po količini za delavce na administrativno-upravnih in administrati v no- tehničnih delih, s tem da mednje štejemo tudi tiste OZD, v katerih niso navedli podatka. Le v eni organizaciji so zapisali, da nimajo administrativnih del.
Če primerjamo podatke iz predlanske in lanske ankete, ugotovimo, da je bil predlanskim večji odstotek (51,0%) anketiranih OZD kot lani (48,5%), v katerih ugotavljajo prispevek po količini za delavce na administrativnih delih.
V	43 (8,1 odstotka) anketiranih organizacijah združenega dela so zapisali, da prispevek po količini za delavce na administrativnih delih merijo. Glede na to bi bilo zanimivo videti, kakšna so ta merila v teh organizacijah. Še bolj zanimivo bi bilo videti merila Za ugotavljanje prispevka po količini za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih, saj je 11,5 odstotka anketiranih OZD, v katerih so zapisali, da merijo prispevek po količini za te delavce.
V	štirih anketiranih organizacijah združenega dela so k vprašanju pripisali pripombe:
—	za delavce na administrativnih delih se upošteva količina povprečja TOZD
* (OZD iz PTT),
—	za delavce na strokovnih in administrativnih delih se ugotavlja količina na osnovi dela vseh delavcev na proizvodnih delih (OZD iz PTT),
—	pri strokovnih in administrativnih delih se kot količina opravljenega dela šteje dosežena količina proizvodnje. Akontacija osebnih dohodkov teh delavcev je odvisna od realizacije proizvodnje
( kmetijsko-živinorejska OZD),
—	količina se ugotavlja za celotno poslovno enoto — prodajalno skupaj, ne pa za posameznega delavca.
Ugotavljanje delovnega prispevka po kakovosti dela za delavce na proizvodnih delih
V	anketiranih organizacijah Združenega dela upoštevajo več kriterijev za ugotavljanje prispevka po kakovosti za delavce na proizvodnih delih, zato lahko primerjamo, katere kriterije upoštevajo v večji in katere v manjši meri. Največ je anketiranih OZD — 215 (40,4 odstotka), v katerih ugotavljajo prispevek po kakovosti za delavce na proizvodnih delih preko ustreznosti izdelkov in storitev.
Najmanj je anketiranih organizacij združenega dela (52 OZD ali 9,8 odstotka), v katerih ugotavljajo prispevek po kakovosti za delavce na proizvodnih delih preko višine stroškov proizvoda, v 88 (16,5 odstotka) anketiranih OZD upoštevajo pri ugotavljanju prispevka po kakovosti izrabo delovnega časa.
V	31 (5,8 odstotka) anketiranih organizacijah združenega dela so zapisali, da ugotavljajo prispevek po količini dela za delavce na proizvodnih delih tudi drugače. Posredujemo opise, kako drugače ugotavljajo prispevek po kakovosti dela za delavce na proizvodnih delih:
— Z ocenjevanjem; na podlagi ocenjevanja kriterijev kvalitete za vsakega delavca posebej; s sintetično oceno je zajeta tudi kakovost oziroma količina po evidentiranih karakteristikah, z evidentiranjem napak oz. karakteristik kvalitete; opisno glede na odnos do dela (nobena OZD ni iz industrije in rudarstva);
—	od ustvarjenega pro--meta na prodajalca; glede na finančni promet v enoti za skupino; preko rezultatov, doseženih v organizacijski enoti; glede na znižanje proizvodnih in drugih stroškov; preko dohodka in čistega dohodka; delavec strežbe po individualnem prometu; s skupnim doseženim uspehom (reklamacije) — (le ena OZD iz industrije);
—	glede na kulturno stanje arboretskih nasadov in nasadov v začasni ali resni oskrbi;
—	količina opravljenega dela; glede na doseganje predpisanih normativov porabe
Del uvodnega referata tov. Romana Albrehta v Koprivnici 16. in 17. decembra 1982
Ugotavljanje in delitev osebnih dohodkov na osnovi minulega dela
Ugotavljanje prispevka delavcev pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije
Zakon o združenem delu določa dve vrsti prispevka, ki ga delavec daje pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije. Eden je njegov delovni prispevek, ki ga daje v procesu dela in poslovanja, v katerem uporablja sredstva in upravlja z njimi. Drugi je delovni prispevek, ki ga delavec daje pri gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo.
Delovni prispevek, ki ga delavec daje pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije v tekočem delu in poslovanju, se izraža v gospodarskih rezultatih, ki jih delavec dosega s svojim proizvodnim ali drugim koristnim delom ob uporabi proizvodnih sredstev; predmetov dela, energije, obratnih sredstev itd., s tem da na podlagi skupnih upravljalskih odločitev združenih delavcev in dobrega gospodarjenja s sredstvi v procesu dela in poslovanja vpliva na zmanjševanje proizvodnih in poslovnih stroškov na enoto proizvoda in na intenzivnejšo izrabo postavljenih proizvodnih sredstev, ki omogočajo hitrejše obnavljanje proizvodnih sredstev z novimi, produktivnejšimi. •
Merilo delovnega prispevka, ki ga delavec daje pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije v tekočem delu in poslovanju, je torej zmanjševanje proizvodnih in poslovnih stroškov in hitrejša ekonomska amortizacija proizvodnih sredstev.
Delovni prispevek, ki ga delavec daje pri gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, pa delavec daje s svojim konkretnim proizvodnim in drugim potrebnim delom pri ustvarjanju nove vrednosti, v razporejanju dela doseženega dohodka v sredstva za razširjeno reprodukcijo in pri vlaganju sredstev v razširitev in zboljšanje materialne osnove dela.
Merilo delovnega prispevka, ki ga delavec daje skupaj z drugimi delavci, s katerimi združuje
delo v temeljni organizaciji, v gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, je povečanje sredstev za razširjeno reprodukcijo, s katerimi razpolagajo in upravljajo delavci v temeljni organizaciji, in povečanje dohodka, ki ga predobivajo na podlagi rezultatov gospodarjenja s temi sredstvi.
Osnovna značilnost gospodarjenja s sredstvi za razširjeno reprodukcijo je, da so rezultati gospodarjenja plod upravljalskih odločitev, ki jih sprejemajo združeni delavci, in da so rezultati gospodarjenja rezultat delavčevega prispevka združenih delavcev. To je razlog, zaradi katerega ni možno ugotavljati delovnega prispevka posameznega delavca v gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo na podlagi ekonomskih rezultatov njegovega osebnega delovnega prispevka.
Ostajata dve možnosti, na podlagi katerih je možno ugotavljati delavčev osebni prispevek. Ena je ta, da preračunamo sredstva za razširjeno reprodukcijo, s katerimi razpolagajo in upravljajo delavci v temeljni organizaciji, na enega delavca in tako ugotovljena sredstva vzamemo za delavčev osebni prispevek v gospodarjenju. Takoj moramo reči, da bi storili veliko napako, če bi se odločili za tako rešitev. Napako bi storili zaradi tega, ker bi s takšnim načinom ugotavljanja delavčevega osebnega prispevka potisnili osebno prisvajanje s terena prisvajanja na podlagi delovnega prispevka na teren prisvajanja na podlagi monopola nad sredstvi, to je na teren neke nove oblike delničarstva.
Druga možnost je, da za merilo pri ugotavljanju delavčevega osebnega prispevka, ki ga daje gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, uporabimo količino in kvaliteto dela, ki ju delavec daje v svojem tekočem delu. v tem primeru je vsekakor treba določiti čas, način in pogoje, pod katerimi se količina in kvaliteta delavčevega delovnega prispevka, ki ju daje pri tekočem delu, lahko uporabita tudi za
osnovo za njegovo osebno prisvajanje določenega dela rezultatov gospodarjenja s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, na podlagi delovnega prispevka, ki ga daje v gospodarjenju s temi sredstvi.
Količino in kvaliteto delavčevega prispevka, ki ga daje v tekočem delu, lahko uporabimo kot podlago in merilo za delavčevo osebno prisvajanje, na podlagi njegovega delovnega prispevka v gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, pod pogojem, da je delavec delal v organizaciji združenega dela v poslovnem letu (ali daljšem obdobju), v katerem je le-ta razporedila del ustvarjenega dohodka v sredstva za razširjeno reprodukcijo in sprejela sklep o naložbi ali združevanju teh sredstev. Drugače povedano, delavec si je pridobil pravico do osebnega dohodka na podlagi prispevka v gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, če je delal v temeljni organizaciji v času, ko je le-ta razporejala del dohodka v sredstva za razširjeno reprodukcijo in angažirala sredstva s svojimi sklepi o investicijah ali združevanju sredstev. Tako pridobljeno pravico do osebnega dohodka lahko delavec uresniči takrat, ko temeljna organizacija na podlagi gospodarjenja s sredstvi za razširjeno reprodukcijo pridobi dohodek. To pravico delavec uresničuje neodvisno od tega, ali še vedno dela ali ne v temeljni organizaciji, v kateri je prispeval k rezultatom gospodarjenja s sredstvi za razširjeno reprodukcijo.
Pri tem se odpira vprašanje: kako uporabiti količino in kvaliteto delavčevega delovnega prispevka v tekočem delu pri določanju osnov in meril za prisvajanje osebnega dohodka na podlagi delavčevega prispevka v gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo?
V zvezi s tem se postavlja tudi vprašanje: kakšen ekonomski vpliv ima stopnja zahtevnosti težavnosti delavčevega dela na določanje osnov in meril, na podlagi katerih si delavec prisvaja osebni dohodek iz rezultatov go-
*
spodarjenja s sredstvi za razširjeno reprodukcijo? Kot smo navedli, določamo delavčev delovni prispevek v tekočem delu na dveh podlagah; na podlagi količine in kvalitete detavčevega proizvodnega ali drugega koristnega dela in na podlagi prispevka, ki ga daje v uporabi in gospodarjenju s sredstvi v tekočem delu.	1
Nesporno je, da je delovni prispevek t. i. zahtevnejšega dela (kvalificiranega dela) pri normalnem izpolnjevanju delovnih nalog (pri normalni učinkovitosti dela) v določenem sorazmerju z delovnim prispevkom enostavnega dela. Kot podlaga za določanje tega sorazmerja se jemlje seveda razmerje, s katerim določamo kvantitativno sorazmerje med enostavnim in zahtevnim delom. Zahtevno delo je, kot smo ugotovili, samo multiplici-rano enostavno delo.
Drugače povedano, s stopnjo zahtevnosti dela se poveča tudi delavčev delovni prispevek pri ustvarjanju dohodka, s tem pa tudi v tistem delu dohodka, ki ga delavci razporedijo v sredstva za razširjeno reprodukcijo. Delavec, ki opravlja zahtevno delo, praviloma prispeva več k enoti ustvarjene vrednosti kot delavec, ki opravlja enostavno delo.
Iz tega lahko sklepamo, da bi skladno z načelom delitve po delu pri določanju osnov in meril za prisvajanje osebnega dohodka na podlagi delavčevega delovnega prispevka v gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo morali upoštevati tudi zahtevnost delavčevega dela.
Če razvoj odnosov v združenem delu gledamo dolgoročno, je popolnoma nesporno, da bo prisvajanje osebnega dohodka na podlagi gospodarjenja s sredstvi za razširjeno reprodukcijo in sploh na podlagi gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije vse močneje vplivalo na oblikovanje delavčevega osebnega ekonomskega interesa v združenem delu. Vse bolj se bo osvobajal ujetosti v zanke možnih oblik osebnega ekonomskega prisvajanja in ekonomskega interesa, ki se lahko oblikuje na tej podlagi. Svoj interes bo začel vse bolj povezovati z interesom za razvoj družbene produktivnosti dela in dohodka. Povečevanje produktivnosti dela in dohodka vse bolj zavisi od tehnično tehnološkega napredka proizvodnih dejavnikov — od rasti njihove proizvodne moči dela.
To pa, kot smo ugotovili, zahteva stalno povečevanje stopnje opremljenosti tekočega dela s sredstvi družbene reprodukcije. Tako bosta stopali v ospredje delavčevega osebnega interesa dve komponenti njegovega dela: ustvarjanje čim večje koli-
čine presežka dela v tekočem delu (produktivnost tekočega dela) in ekonomska kvaliteta go-spodarjanja s sredstvi družbene reprodukcije (ekonomska kvaliteta upravljalskega dela).
Da se izognemo napačnemu tolmačenju, moramo takoj povedati dve stvari. Osnova, na kateri delavec prisvaja osebni dohodek iz rezultatov gospodarjenja s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, določa, seveda, samo razmerja med delavci v te-V meljni organizaciji, na podlagi katerih prisvajajo osebne dohodke odvisno od svojega delovnega prispevka k rezultatom gospodarjenja z minulim delom. Te osnove pa vsekakor ni možno vnaprej tudi kvantitativno določiti. Višina osebnega dohodka, ki ga delavec prejema na tej osnovi, je odvisna: prvič, od pridobljenega dohodka na podlagi rezultatov gospodarjenja s sredstvi za razširjeno reprodukcijo v določenem poslovnem obdobju in drugič, od tega, kako delavci razporejajo pridobljeni dohodek po namenu porabe.
Brez predhodnih analiz ni možno vnaprej določiti niti tega, ali je treba razmerja med delovnim prispevkom delavca, ki opravlja delo določene stopnje zahtevnosti (sestavljenosti) in med delovnim prispevkom delavca, ki opravlja enostavno delo, uporabiti za osnovo za ugotavljanje delovnega prispevka v gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, ne da bi pri tem izvršili kakršnekoli spremembe, ali pa je treba ta razmerja uporabiti le kot indikaci-
j°-
Naslednje vprašanje, ki se odpira v zvezi z določanjem osnov in meril, po katerih delavec prisvaja osebni dohodek na osnovi delovnega prispevka v gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, je: ali je treba pri določanju teh osnov upoštevati delovni prispevek strokovnih delavcev, ki pripravljajo strokovne predloge za sprejemanje poslovnih samoupravnih odločitev, ki prispevajo k ekonomskemu rezultatu gospodarjenja, ali ne?
Priprava strokovnih predlogov za samoupravne poslovne odločitve je vsebina dela delavcev, ki jim je to delovna dolžnost v tekočem delu. Če gledamo zadevo samo s tega vidika, potem tega elementa ne bi bilo treba vgrajevati v osnovo' za prisvajanje osebnega dohodka na podlagi delovnega prispevka v gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo. Vendar je treba upoštevati tudi določilo zakona o združenem delu, ki ugotavlja delavčevo pravico do posebnega nadomestila v primeru, če s kakršnokoli obliko ustvarjalnosti prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije. Obliko-
vanje strokovnih predlogov za samoupravne strokovne odločitve je praviloma povezano z ustvarjalnim delovnim prispevkom (razen v primeru t. i. rutinskih določitev), oziroma zahteva ustvarjalna delo in ga bo zahtevalo še več. Iz lastne družbene prakse in na podlagi rezultatov empirične analize) ki jo je pred določenim časom napravila Mednarodna organizacija dela, popolnoma nedvoumno izhaja, da prav na visoki stopnji zahtevnosti (sestavljenosti) ,dela prir haja do največjih razlik v kvaliteti dela delavcev iste stopnje formalne strukture zahtevnosti dela. Te razlike povzroča ravno ustvarjalnost kot element dela, ki je pri nekaterih delavcih zelo skromna, pri drugih pa zelo razvita. Ekonomsko aktiviranje te komponente delavčevega dela postaja vse pomembnejše za družbeno produktivnost in dohodek združenega dela.
To je le nekaj pomembnejših razlogov, iz katerih lahko potegnemo sklep: kvaliteta delavčevega delovnega prispevka v gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, ki ima svojo podlago v strokovnem predlogu za samoupravno odločanje o sredstvih, bi morala biti vgrajena v osnovo za prisvajanje osebnega dohodka na podlagi prispevka v gospodarjenju. To je izvedljivo le, če organizacije združenega dela izdelajo ustrezen ekonomski inštrument. Merilo za ugotavljanje dejanskega ustvarjalnega prispevka je na vsak način samo stopnja povečane družbene produktivnosti in dohodka.
Delavci v temeljni organizaciji, ki odstopajo sredstva delavcem v drugih temeljnih organizacijah, se lahko odrečejo pravici do nadomestila za uporabo sredstev. Pri tem se bomo v družbeni praksi samoupravljanja znašli pred vprašanjem, npr.: ali delavci, ki se odrečejo pravici do nadomestila za odstopljena sredstva, ki so jih združili z delom in sredstvi delavcev v drugi temeljni organizaciji, da bi jih le-ti vložili v razvoj določenih faktorjev proizvodnje, katerih razvoj je v njihovem skupnem interesu, izgubijo tudi pravico do osebnega dohodka na podlagi delovnega prispevka v gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo?
Odgovor na to vprašanje vsebuje določba, po kateri so delavci dolžni, da s sredstvi gospodarijo tako, da z njihovim aktiviranjem v tekočem delu povečajo produktivnost svojega, skupnega oziroma celotnega združenega dela in dohodka. Z vsako naložbo sredstev za razširjeno reprodukcijo in z njihovim aktiviranjem v tekočem delu delavci spremljajo vnaprej določene ekonomske rezultate, ki omogočajo doseganje
surovin, energije in materiala ter prihrankov oz. zmanjšanje stroškov na enoto proizvoda, individualne norme, na prirast bikcev v kg, odstotek odpadkov na temelju ugotovljenega odpada, glede na reklamacije kupcev, pogostost napak (večina OZD je iz industrije)-, izredni prispevek delavca za opravljanje del v konicah, občasno opravljanje del drugih poklicev (OZD iz prometa);
— uresničevanje planiranih ciljev (OZD iz gradbeništva).
Na podlagi podatkov ugotavljamo, da v 126 (23,7 odstotka) anketiranih organizacijah združenega dela ne ugotavljajo prispevka po kakovosti dela za delavce na proizvodnih delih, medtem ko so v 155 (29,1 odstotka) anketiranih OZD zapisali, da nimajo proizvodnih del. Večina teh OZD (72,3 odstotka) je s področja družbenih dejavnosti.
Ugotavljanje delovnega prispevka po kakovosti za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih
Po podatkih ankete je največ OZD (242 ali 45,5 odstotka), v katerih ugotavljajo prispevek po kakovosti za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih preko uresničevanja planiranih ciljev, 139 (26,1 odstotka) OZD je takih, v katerih ugotavljajo prispevek po kakovosti za delavce na ustvarjalnih in strokovnih delih preko povečanja dohodka. in 96 (18 odstotkov) OZD takih, v katerih ugotavljajo prispevek po kakovosti preko zniževanja proizvodnih . in drugih stroškov.
V 57 (10,7 odstotka) anketiranih organizacijah združenega dela so zapisali, da prispevek po kakovosti za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih ugotavljajo tudi drugače in ne le po zapisanih kriterijih. Posredujemo odgovore, kako »drugače« ugotavljajo prispevek po količini za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih:
— z ocenjevanjem (komisijsko ocenjevanje, splošne ocene) na podlagi kriterijev kvalitete za vsakega delavca posebej, odziv in ocena DPS in DPO v občini, s sintetično oceno kakovosti, količine, odgovornosti, analitičnim ocenjevanjem, ocenjevanjem študentov in kateder, odmevnost novinarskih sestankov, odnos
do samoupravljanja, odnos do dela, odnos do družbene lastnine (OZD iz raznih panog gospodarstva in družbenih dejavnosti);
—	s poprečjem faktorjev enot, z merjenjem (osnovna šola Stanka Vraza, Ormož, osnovna šola M. Jarca, Ljubljana), posebna merila so v pravilniku (srednja šola za farmacijo in zdravstvo Ljubljana), merjenje produktivnosti (TOZD Proizv. drugih kemičnih izdelkov v Kolinski), s povečanjem storilnosti (Tekstilindus, TOZD Pleme-nitilnica); količina, kakovost in gospodarnost dela;
—	po rasti dohodka; povečanju izvoza; akumulaciji; izkoriščenosti proizvodnih kapacitet, številu in obsegu reklamacij preko ustreznosti izdelkov in storitev; ažurnosti, prizadevnosti in zanesljivosti; nekvalitetna proizvodnja se ne vračunava v doseganje plana; zniževanje zalog, reklamacij; sistem pravnih sredstev, potrditve, razveljavitve (sodišče združenega dela v Postojni); uresničevanj programskih izhodišč s posebnimi stopnjami kakovosti dela (OZD iz različnih panog).
Na podlagi podatkov ugotavljamo, da v 204 (38,3 odstotka) anketiranih organizacijah združenega dela ne ugotavljajo prispevka po kakovosti dela za delavce na strokovnih in ustvarjalnih delih, medtem ko so v 25 (4,7 odstotka) anketiranih OZD zapisali, da nimajo takih del.
Če primerjamo podatke iz predlanske in lanske ankete, ugotovimo, da je bil lani ugotovljen večji odstotek (38,3 odstotka) anketiranih organizacij združenega dela, v katerih ne ugotavljajo prispevka po količini za delavce na stro-. kovnih in ustvarjalnih delih, kot predlanskim (32,7 odstotka).
POPRAVEK
V Dogovoru o uresničevanju družbene .usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983, ki je bil objavljen v Sindikalnem poročevalcu št. 3 od 10. 2. 1983, se prva alinea 8. člena pravilno glasi:
— pri rasti dohodka do 10 % povečali sredstva za osebne dohodke za največ 6,5 %;
večjega dohodka. Pri tem se lahko zgodi, da v sedanjih tržnih pogojih in v sedanjem neenakomernem razvoju proizvodnih sil prihaja do povečanja dohodka v organizaciji, ki uporablja odstopljena sredstva ali v skupnem prihodku, ki ga ustvarja proizvod skupnega dela delavcev v združenih organizacijah, ali pa v dohodku delavcev v temeljni organizaciji, ki je odstopila sredstva.
To pomeni, da delavci, ki se odrečejo pravici do nadomestila, ne izgubijo na ta način tudi pravice do osebnega dohodka na podlagi delovnega prispevka, ki so ga dali v gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo. To pravico vsekakor uresničijo le, če ob združevanju sredstev ■ natančno ugotovijo, katere in kolikšne delovne oziroma proizvodne rezultate je treba doseči v proizvodnji, v katero so vložena združena sredstva, in kateri dohodek (oziroma povečani dohodek) bodo uporabili kot merilo za oceno ekonomskega učinka, ki je dosežen z naložbo, in kateri dohodek bo predstavljal vir sredstev za prisvajanje osebnih dohodkov iz rezultatov gospodarjenja s sredstvi za razširjeno reprodukcijo.
Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je takšen postopek tudi pri vlaganju sredstev v lastni temeljni organizaciji.
V celotnem konceptu in izvajanju odnosov, ki so povezani z gospodarjenjem s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, je treba posebej opozoriti tudi na časovno dimenzijo. Dejstvo je namreč, da preteče veliko časa. od sprejetja odločitve delavcev, da bodo vložili sredstva za razširjeno reprodukcijo v razvoj določene materialne osnove dela, do tedaj, ko se začno uporabljati vložena sredstva v tekočem delu in ustvarjanju dohodka in pridobivati dohodek na podlagi naložbe. Očitno je, da obstaja časovni razmik med tremi pomembnimi momenti za odnose, ki so povezani z gospodarjenjem s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, t. j. med odločanjem o naložbi, izvajanjem naložbe in aktiviranjem novih zmogljivosti v'procesu dela in poslovanja. Ta časovni razmik je v naravi same zadeve in je lahko krajši ali daljši, kar je odvisno od dejavnikov, ki vplivajo na čas, ki je potreben za vlaganje sredstev, za njihovo aktiviranje v tekočem delu in za prehod na normalno pridobivanje dohodka.
Prvo dejanje gospodarjenja s sredstvi za razširjeno reprodukcijo je razporejanje določenega dohodka v akumulacijo (minulo delo). Drugo je odločanje o vlaganju v materialno osnovo določenega dela in o določanju pogojev in načina uporabe sredstev. Tretje dejanje, ki traja
daljši čas, je pridobivanje dohodka na tej podlagi. Del tako pridobljenega dohodka delavci razporejajo v sredstva za osebne dohodke.
Za konkretno prisvajanje osebnega dohodka iz rezultatov gospodarjenja s sredstvi za razširjeno reprodukcijo sta odločilnega pomena dva ekonomska instrumenta: osnova za prisvajanje osebnega dohodka, ki jo tvori delavčev delovni prispevek v gospodarjenju z dohodkom in v gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, in količina sredstev, ki jo delavci razporejajo iz ustvarjenega dohodka v sredstva za osebne dohodke.
V vsakem poslovnem letu delavci na tej podlagi ugotavljajo, koliko iznaša osebni dohodek od rezultatov gospodarjenja z minulim delom na enoto delavčevega delovnega prispevka v gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, in ta sredstva delijo na osebne dohodke delavcev, ki so dali svoj delovni prispevek na tej osnovi.
Razmik med časom, ko so delavci dali svoj delovni prispevek v gospodarjenju, in časom, ko na podlagi svojega delovnega prispevka dobijo osebni dohodek, praviloma znaša nekaj let, velikokrat pa se lahko raztegne tudi na daljše razdobje. Res je, da delavci vsako leto vlagajo v razvoj materialne osnove dela. To so razlogi, ki zahtevajo, da izdelamo poseben ekonomski instrument (v temeljni organizaciji), s katerim bi vsakemu delavcu potrdili njegov delovni prispevek v gospodarjenju. Prav na ta način bi delavci v temeljni organizaciji vsako leto ugotovili dohodek od gospodarjenja s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, kot tudi delavce, ki imajo pravico do osebnega dohodka iz rezultatov gospodarjenja s sredstvi. Iz sredstev, ki bi jih iz doseženega dohodka razporedili v sredstva za
osebne dohodke, bi določili osebni dohodek na enoto delovnega prispevka v gospodarjenju s sredstvi za tekoče poslovno leto.
Tako bi zagotovili ekonomsko povezanost in odvisnost med dejanskim delovnim prispevkom v gospodarjenju s sredstvi in sredstvi za osebne dohodke iz rezultatov tega prispevka.


S pomočjo navedenega ekonomskega instrumenta bi se vsakemu delavcu, ki je dal svoj delovni prispevek v gospodarjenju v določeni-temeljni organizaciji, zagotovil osebni dohodek iz rezultatov gospodarjenja s sredstvi v isti organizaciji, neodvisno od tega, v kateri organizaciji združenega dela delavec združuje svoje delo v času, ko se ugotavljajo rezultati gospodarjenja, katerim je däl svoj delovni prispevek.
Delavecz daljšo delovno dobo bi na podlagi svojega kontinuiranega delovnega prispevka v gospodarjenju pridobil vse več delovnega prispevka in bi na tej podlagi dobival vse večji tisti del osebnega dohodka, ki izhaja iz rezultatov gospodarjenja s sredstvi.
To bi utrjevalo družbenoekonomski položaj delavca. Ta komponenta njegovega osebnega dohodka bi postajala vse pomembnejša zlasti v obdobju, ko začenjata popuščati delovna in ustvarjalna sposobnost delavca in ko se zmanjšuje njegov osebni dohodek odjtekočega proizvodnega dela, kar trenutno, ko se osebni dohodek določa samo v odvisnosti od tekočega dela, predstavlja skoraj nepremostljivo težavo. Celoten razvoj odnosov v združenem delu bi lahko na teh osnovah razvijali tako, da delavec po odhodu v pokoj prejema osebni dohodek v obliki pokojnine tudi (in) na podlagi svojega delovnega prispevka v gospodarjenju s sredstvi.
H.
Z.
■j C. .i-
^ g

i;
v;


Sindikalni poročevalec uredil Marjan Horvat, tehnični urednik Franci Mulec