poštarina placena u gotovem God. X. Broj 'j. U Zagrebu, 4 mar ta 1938. Pojedini broj Din I.— Uredništvo 1 uprava ZAGREB. MASAKTKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo m slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA Erjavčeva la »Najpovoljnije rješenje manjin- skog pitanja pretstavlja revizija granica koje bi se imale odrediti u skladu s ctnografskom granicom«. Dr. Keut-Nicolussi u engl. reviji »Headway«. GIASUO SAVIEZA JUGOSIOVENSKIH EMUGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE ODMEV SPREMEMBE V ANGLIJI V Angliji se je dolgo časa vodila borba med dvemi silami, česar pa javnost ni mo¬ gla jasno sprevideti. Eden je kod zunanji minister dolgo časa v najkritičnejših tre¬ nutkih dajal vsemu evropskemu ljudstvu važno in veliko oporo nasilnemu in nebrz¬ danemu gibanju fašizmov. Toda, jasno je bilo opaziti, da se je moral vedno, ko je prignal borbo skoro na nož, ali vsaj, ko bi se moralo na eno ali drugo stran odločiti, umakniti in počasi omiliti svoje energične nastope. Sila ki je stala v njegovi lastni domovini njemu nasproti, je bila dovolj močna, da je z lahkoto povodenila njegove energične geste. Končno je ta sila tudi zmagala in ga prisilila s tem tudi k od¬ stopu. Zmagal je proti njemu angleški ego¬ izem, kar naj mu bo olepšano ime. S tem dogodkom pa se je v Evropi naglo ojačila druga stran ki je stala v borbi nasproti Edenu in ki grozi z nasiljem uničiti vso ev¬ ropsko in svetovno civilizacijo. Anglija je šla v tem celo še korak dalje in je celo obljubila podporo tej drugi strani. V zadnjem času je stalo v ospredju an¬ gleške zunanje politike vprašanje ureditve razmerja med Anglijo in Italijo. Izgleda in skoro gotovo je, da je tudi to bilo glav¬ ni povod nagli spremembi v angleški zu¬ nanji politiki. Eden je namreč po odstopu izjavil med drugim: »če ne bi dal ostavke, bi bila moja dolžnost, da parlamentu izja¬ vim, da verujem v uspehe angleško-itali- - -re n sk i h pogajanj in, da so sicer vmes ne¬ varnosti, ki jih pa bomo vseeno prebro¬ dili, in ki bodo prinesle pomirjenje Evro¬ pi. Na žalost, jaz nisem mogel v resnici v to verovati, ker sem mislil popolnoma na¬ sprotno« — Ta Edenova izjava je dovolj jasno označila njegovo gledanje na angle- ško-italijansko razmerje, in tudi sklep, ki ga mi lahko izvajamo v zvezi s to spre¬ membo, nam je jasen. Važno je omeniti ob tej priliki še eno izjavo znanega angleškega politika Churchila ki se je v svojem govoru v parlamentu do¬ taknil tudi vprašanja Edenove ostavke v zvezi z razmerjem Anglije z Italijo. On je izjavil: »Mussolini je dobil in kraljevska oblast in sila britanskega cesarstva nista mogli omogočiti- uspeha nalogi, ki smo jo poverili bivšemu ministru za zunanje za¬ deve z občo voljo parlamenta.« — Dalje je še govoril o Italiji, in izjavil: »Gotovo je, da bo ona od nas zahtevala mnogo, a zelo malo je, kar bi mi lahko dobili, razen usta¬ vitve dolge in neizzvane akcije proti nam. Vlada se je angažirala za novo politiko in demokratske države so zaskrbljene in uplašene. Z druge strani pa avtoritativni voditelji ne krijejo svojega veselja. Oni vedo, da so odnesli zmago.« Brez dvoma bo dala ta ostavka povod, da se bo pričela tudi v angleškem notra¬ njem političnem življenju borba med dve- mi tabori, bolj jasno očrtavati. Za nas pa to seveda sedai ni važno. Važnejše le dru¬ go, namreč, koliko bodo morale še ostale evropske demokratske države slediti An¬ gliji in odstopati pred avtoritativnimi drža¬ vami. Zadnji nastop Francije kaže, da to ne bo tako hudo. Zlasti prVi njen odgovor je bil zelo energičen. Odmev, ki ga je imela ostavka zunanjega ministra Anglije, se je najbolj odražal v fašističnih državah, zlasti v Italiji. To bolj v fašističnih masah, kot pa uradno in na zunaj. Navdušenje, ki ga je povzročila ta zrnata, je bilo med fa¬ šističnimi legijami veliko. Zakrilo .ie za tre¬ nutek celo vse ostale nevšečnosti, ki jih tarejo. Učinkovito pa bo ostalo to najbrže le, če bo imel sporazum in sploh vsa poga¬ janja, ki se vodijo, tudi kak materijalen učinek. To pa se bo šele pokazalo in šele v tem trenutku se bo videlo, kako daleč sega lahko pogled zunanje politike tako ve¬ like sile, kakor jo Anglija. šk OBOROŽEVANJE VELESIL NA MORJU Ljubljana, 28. februarja 1938. (Agis) — Skrbno in vsestransko utrjevanje posa¬ meznih mej držav, ki je šlo v milijonske in milijardne stroške, se je v zadnjih dveh, treh letih preselilo na morje in zavzema čimdalje večji obseg. Oboroževanje držav na morju presega že vsako drugo konku¬ renco in da tudi največjemu laiku sklepati o načinu bodočega bojevanja. Za nekaterimi deli naše državne meje na suhem so med 1. 1930 in 1935, ter manjši del tudi pozneje, zrastli pravi kitajski zido¬ vi. Danes ni več zaslediti kakih posebnih del na utrjevanju mej, pač pa lahko v dnevnem časopisju zasledujemo z malimi presledki vesti, ki poročajo o novih splo¬ vitvah vsakovrstnih bojnih ladij. In odkar se je preneslo oboroževanje držav s suhe zemlje na morje, je naša država pridobila na vrednosti zaradi izvrstnih pomorskih baz dalmatinske obale. Pričelo se je majh¬ no tekmovanje in zgleda, da se tega tek¬ movanja ni hotela izogniti prav nobena dr¬ žava. četudi se je še nedavno prej trkala na prsi kot nepremagljiva. Važnost bodo¬ čih zmag se je prenesla s kopnega na mor¬ je in kot trdijo vojaški strokovnjaki, suho- zemsko bojevanje in zmage bodo samo v velikansko zgubo posameznih držav. Lep zgled za to nam je izvojevanje zmage v Abesiniji, ki je zahtevalo 15 milijard lir. — Že tri leta traja to pomorsko oboro¬ ževanje, in kot je razvidno iz raznih na¬ povedi posameznih držav bo trajalo še na¬ daljnja tri leta, kajti v nadaljnih treh letih nameravajo velesile izpopolniti svoje vojne mornarice kot sledi: Anglija je imela 1. januarja 1938 1.296.000 ton, od tega pripada 1,116.200 ton modernim tipom. Januarja 1941 pa bo an¬ gleška mornarica obsegala 1,640.000 ton in od tega 1,489.000 ton brodovja moder¬ nega tipa. Nemčija sme po pogodbi imeti le 35 odsto angleške tonaže, a danes ima komaj 1 91.000 ton modernih enot. Do januarja 1941 namerava Nemčija zgraditi še toliko bro¬ dovja, da ga bo imela za 323.000 ton. Italija ima danes 379.000 ton novih aii moderniziranih brodov. Po zadnji na¬ povedi bo 1. 1941 imela 478.000 ton. vendar je naknadno povečala svoje načrte za ne¬ kaj novih enot: za dve oklopnici po 35.000 ton imenovani »Roma« in »Impero« itd., tako da bo leta 1941 obsegala italijanska mornarica 600.000 ton. Združene države Severne Amerike so imele v januarju 1938 god. 1.163.000 ton, od te vsote 918.000 ton mo¬ dernega brodovja. Po napovedi predsedni¬ ka Rosvelta je vlada Združenih držav skle¬ nila povečati brodovje za 25 do 35 odsto. Tako bodo Združene države razpolagale v letu 1941 z brodoviem, ki bo štelo skupno 1.483.000 ton. Japonska ima danes brodovje s 7)1.000 tonami. V gradnji ima dve veliki oklopnici in mnogo drugih enot. Znano pa je, da gradi Japonska ladje velikanke, ki obsegajo nad 40.000 ton. Francoska mornarica obsega danes 511.000 ton modernega brodovja. Leta 1941 bo imela 543.000 ton samih modernih enot, pričakovati pa je, da bo Francija svoj do¬ sedanji načrt s-premenila in znatno povišala tonažo tako, da bo dosegala 600.000 ton, sicer bi mogla prepustiti četrto mesto, ki ga danes zavzema, svoji konkurentinji Ita¬ liji. Če naredimo kratek pregled po naved¬ bah francoskega generalštaba, bo razmerje med posameznimi zvezami tako le: , Berlin—Rim—Tokio 400 divizij na suhem, 2 milj. ton na morju, 4.000 ton v zraku London — Pariz — Washington 250 divizij na suhem, 3.5 milj. ton na mor¬ ju, 6.000 ton v zraku nosil, bombarderjev. K mirovnem bloku prištevajo tudi Ru¬ sijo, ki ima: na suhem 250 divizij, na vodi neznano, v zraku 3.000 ton, tako dobi mi¬ rovni blok znatno premoč nad napadalnimi državami. Još o pisanju naših mjesnih imena Primarno: Reklama, koja je izišla 27 februara 1938 u »Politici« i u još nekim listovima zaslu- žuje da se još koja kaže o pisanju naših mjesnih imena po dnevnicima i novinama Jugoslavije. Da se samo upitamo bi li te novine htjele pisati na primjer Neusatz ili Ujvidek kad bi im uetko poslao neku re- klamu gdje se govori o tim mjestima i ako bi žamjerka bila neusporedivo blaža da jedan Madžar iz Novog Sada kaže Ujvidek ili Švaba Neusatz bez razlike da li pripada Kraftu, Moseru, Hasslingeru ili komu dru- gome. To je jedna bolna činjenica da se novine u Jugoslaviji natječu, koja če jače istaknuti talijansko obilježje Istre i uopče Julijske Krajine. Nadasve bolna! Time se neda pravdati slavenska velikodušnost, več to miriši u najmanju ruku na nesvijest i ne¬ sposobnost poštivanja svoga. Kakvi smo takvi smo, ali ta ista novina u rubrici »Me¬ dju nama« buniia se protiv stranih natpisa, a Postojna je svakako čišča od Novog Sa¬ da, Petrovgrada i mnogih drugih mjesta u Jugoslaviji. Valjalo bi ipak skrenuti ozbiljnu pažnju redakcijama svih novina u Jugosla¬ viji da imena Istre i Gorice pišu našim jezi¬ kom, a ja vjerujem da zajedno sa Innom svaki emigrant najenergičnije protestira protiv ovakve »spakedrake« i iznakaživalnja naših imena. Bilo bi dobro da to u ime svili nas i naš Savez uradi! Neka ne misle gospoda u redakcijama naših novina da če takvim postupkom udo- brovoljiti Talijane, jer oni još i danas pišu za Split Spalato, Ragusa, Sebenico itd., itd. U Postojni ni oko nje ni je 1918 bilo ni- koga tko bi razumio riječ Postumia i tie- hotice se sječam kako su se vojnici u vlaku za Postojnu prepirali kuda putuju — »A. Pistoia« — veli iedan — »No, a Postuina« — vele drugi i niko od njih nije znao kuda putuje, jer se tada još nije znalo ni za »Velebne pečine u Postumiji«. VOJNA ODŠKODNINA JUGOSL. DRŽAVLJANOM IZ PRIMORJA Ljubljana, 1 marca 1938. Vsa vsled vojne vihre razrušena mesta in vasi ob So¬ či na bojni fronti so se dvignila iz svojih ruševin, ker je Italija plačala vojno škodo za premičnine in nepremičnine svojim no¬ vim državljanom rojenim na njenem ozem¬ lju. Mnogo ljudi iz bivše Kranjske in Šta¬ jerske pa je službovalo na Primorskem med vojno in so zapustili svoja bivališča, ko so okupirali Italijani to ozemlje. Tudi mnogi domačini Primorci: uradniki, učitelji, vojni ujetniki itd. so se izselili z rodne gru¬ de sem v Jugoslavijo takoj po polomu brez vojne odškodnine za svojo vsled svetovne vojne izgubljeno imetje. Naše agilno društvo Scča-Matica je ta¬ koj pričelo z akcijo o povračilu te vojne škode in že 1922 je zbralo 735 prošenj svojih članov, ocenilo njih škodo in vse predložilo potom pokrajinske vlade v Lju¬ bljani ministrstvu za socijaliio politiko. Tu se je nabralo že do 1924 nad tisoč prošenj reflektantov za vojno odškodnino, a danes spi brez upa zmage približno 2000 takih vlog v arhivu ministrstva socijalnega skrb¬ stva. Naši Primorci so potom Soče in Sa- veza v Beogradu vrtali in trkali na vseh vratih, da bi prišli do te svoje opravičene vojne odškodnine. Vlada je bila 1929 že skoraj pripravljena ugoditi njih pravičnim zahtevam. Vse intervencije so že zagoto¬ vile uspešen razvoj in bil je v financijsko- ekonomskem odboru že izdelan pravilnik za likvidacijo te vojne odškodnine, a zopet je nekje obtičala ta zadeva, ker so se izpra¬ ševali odgovorni činitelji, kdo naj plača, Italija ali Jugoslavija, oziroma skupna kon¬ vencija. Pozitivno vemo, da je delna krivda tu¬ di na vseh naših narodnih zastopnikih in politikih dravske banovine, ker se niso za¬ dostno brigali za to važno gospodarsko akcijo. Odškodnina bi znašala po cenitvah Soče (dr. Pne) ter odborov vojnih oško¬ dovancev v Mariboru (dr Fornazarič) in Ljubljani (dr. Matej. Protner) okroglo 60,000.000 Din, kar pomeni lepo pridobitev za gospodarski razmah našega socijalnega življenja v Dravski banovini. Umljivo, da sedaj ponovno pozivamo vse naše sloven¬ ske državne poslance in politike vseh struj v narodni skupščini, da zavihajo svoje ro¬ kave iti stopijo pred našo vlado s svojimi formuliranimi zahtevami, ker 60,000.000 Din pomeni izdatno gospodarstvo pridobitev za našo obmejno banovino. Društvo Soča-Matica je zopet sprožilo to ekonomsko gibanje o izplačilu teh vojnih odškodnin in vabi vse svoje člane, a tudi tukajšnje oškodovane rojake iz dravske banovine širom Jugoslavije da sestavijo svoje cenitve ter jih predložijo ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje. Dne 26. februarja je predaval gospodarski strokovnjak iz tržaškega predvojnega živ¬ ljenja odvetnik dr. Matej Pretner o teh vprašanjih in natlačena je bila dvorana pri Levu v Ljubljani. Iz njegovega zanimi¬ vega predavanja sklepamo, da je po sen- žernienski pogodbi Avstrija plačala Italiji odškodnino za njene oškodovance na njenih tleh in analogno mora to plačati tudi našim državljanom prevzročeno škodo na istih tleh. Tako pridejo do odškodnine tudi vsi oni bivši avstrijski uradniki in jav¬ ili ^nameščenci, ki so danes jugoslovanski državljani, dasi niso Primorci po svoji pri¬ padnosti ali domovinstvu in teh je nad 40 odsto vseli^ še neplačenih vojnih oškodo¬ vancev. Naša vlada mora zahtevati to po¬ vračilo, ker je Italija prejela avstrijsko od¬ škodnino tudi za te današnje reflektante na vojno škodo, ker je bila Italiji plačana vsa škoda napravljena na danes njenem ozem¬ lju. Sveta dolžnost vsake države in v nje¬ nem lastnem interesu je povrnitev vojne škode svojim oškodovancem. Avstrijski »Kriegsentschadigungsfond« je bil zato ustanovljen, da pridejo do svoje pravice tudi naši jugoslovanski državljani, ki so zgubili svoje imetje na svojih tleh v danes italijanski Julijski Krajini. Mariborski delegat odbora vojnih oško¬ dovancev dr. Fornazarič je povedal bridko resnico, da se niso naša država, niti naši. slovenski poslanci in jugoslovanski po¬ litiki brigali za rešitev te nujne socijalne zadeve ter nikdo ni zbiral gradiva z oce¬ nami vojne škode izven Soče in maribor¬ skega odbora. Pokojni dr. Gregor Žerjav je dosegel v skupščini, da se je priznala z ' glasovanjem upravičenost teh zahtev voj¬ nih oškodovancev po izplačilu odškodnine. Z njegovo prezgodnjo smrtjo je bilo poko¬ pano tudi to važno vprašanje. Morda so mnogi reflcktanti predlagali prevelike od¬ škodninske zahteve in so vsled tega sokrivi, da se niso posrečila naša prizadevanja, ka¬ tera moramo sedaj ponovno usmeriti tako pravilno, da se v interesu vseh oškodovan¬ cev in naše države pravično določi ter oce¬ ni vsa vojna škoda. Skoraj vsi vojni oško¬ dovanci bivajo v dravski banovini u umestno bi bilo. da se poveri ugotovitev resničnih odškodninskih ocen kraljevski banski upravi v Ljubljani, ki naj pritegne k sodelovanju zastopnike društva Soče-Mati- ce za njeno članstvo, odbora vojnih oško¬ dovancev v Mariboru in tega sedaj usta¬ novljenega v Ljubljani. Vsaka zloraba naj Malo više inteligencije — barem to — ne bi bilo na odmet u redakcijama. am. Dr. Josip Wilfan u Zagrebu Zagrebački »Obzor« od 25 pr. mj. donosi: Od jučer boravi u Zagrebu pret- sjednik kongresa evropskih narodnih manjina dr. Josip Wilfan, uz dra E. Be¬ sednjaka posljednji narodni zastupnik istarskih Hrvata i Slovenaca u rimskom parlamentu .Dr. Josip Wilfan, koji stalno boravi u Beeu, nalazi se od ne- kog vremena u Jugoslaviji, pa je na- kon Novog Sada i Beograda posjetio sada i Zagreb. Tu ostaje, kako smo in¬ formirani, još danas, a sutra krede u Ljubljanu, odakle če se vratiti u Beč. Umro je Gabriele D’Annunzio D’ Annunzio je umro u ponedjeljak. God. 1924 dana mu je bila titula »Prin¬ cipe di Montenevoso« (Knez od Snije- žnika) za zasluge koje je iskazao svojo j domovini upadom u Rij eku. OD KAVARNE FABRIS DO VLADIVOSTOKA Splošno znani tržaški humorist je n* vprašanje, kod bivajo Slovani odgovoril: I principia dal cofa Fabris (znana ka varna v Trstu blizu nekdanje vojašnice) i va fino a Vladivostok«. se K a ?. nuie z denarno globo. Tako bi imel; komisija kr. banske uprave s pravnimi kon zulenti dr. Pucem, dr. Fornazaričem in dr Pretnerjem prijetno dolžnost, da organizir; vse podrobne cenitve vseh oškodovance-! in jih predloži finančnemu ministrstvu i končno odobritev. Vsi naši narodni poslanici naj se resni lotijo dela, ker ie vsakomur jasno, da b vsota 50—60,000.000 Din razmahnila narod: no gospodarstvo in zboljšala socijalne raz¬ mere vsega našega naroda. Savezu jugoslovanskih društev naši! emigrantov v Beogradu pa priporočamo da sodeluje z vsemi svojimi 45 edinicam pri tej važni akciji za dosego vojne od¬ škodnine vsem svojim članom in zbirajc prošnje s cenitvami vse škode napravljene našim državljanom, ki so se morali vslec svojih socijalnih in političnih razmer izse¬ liti z našega narodnega ozemlja, ki se da¬ nes imenuje Julijska Krajina v Italiji. Ne delo, da ne zapravimo z brezbrižnostjo šc te mrvice svoje pravice! Hvaležni smo gg. odvetnikom dr. Pucu dr. Fornazariču in dr. Pretnerju, da so zno¬ va oživeli to za nas tako važno gospodar¬ sko akcijo. Soški. STRANA 2 . »ISTRA« BROJ 9 . Od Soče do Keeine ~~ od&rigiava do Kam enfafsa Novi dušni pastir v Dekanih Trst, marca 1938. Na mesto umrle ga župnika Slamiča je bil poslan za dušnega pastirja v Dekani mladi slo¬ venski duhovnik Margon. Takoj po svo¬ jem prihodu so ga pozvali na občino, kjer so od njega zahtevali, da naj opu¬ sti docela slovenski jezik v cerkvi in uvede v čisto slovenski župniji samo italijanščino. Novi župniki Trst, marca 1938. Za razna razpi sana in celo delj časa nezasedena žup¬ nijska mesta so zaprosili tudi nekate¬ ri slovenski in hrvatski duhovniki. Politične oblasti pa niso dale svoje¬ ga pristanka. Komunisti u Puli P u 1 a, koncem februara 1938. Prošla su tri mjeseca da leže u zatvoru u Trstu profesor De Simone iz Napori, koji je predavao na državno j gimnaziji u Puli, učitelj Filipi sa dvadesetoricom seljaka iz Motovuna, a s njima i Alfred Štig¬ lic, Julij Revelante, Rakič i Josip Jež, svi iz Pule. Amedej Glustič i Renčič su pušteni. Revelante, Glustič i Renčič bili su konfinirani na otoku Lipari. Još se sam Revelante nalazi u zatvoru u Puli. Optuženi su radi reorganizacije komu- nističke stranke i po svoj prilici če biti poslani pred specijalni siid za državnu zaštitu. Ples u Ranjolama B a n j o 1 e, februara 1938. 13 febru¬ ara bio je u Banjolama »II veglionissi- mo« ples do zore. Velika reklama kroz čitavu sedmicu u puljskom dnevniku »Corriere Istriano« nije mogla privudi mnogo posjetioca, ošini malo njih. Uz- rokom neuspjeha bila je i velika zima, a pona.jviše' mizerija. lažjih slučajev tifusa in so nekatere hi¬ še kontumacirane. Nekaj slučajev obo¬ lenja pa je, za katere zdravniki niso mo¬ gli ugotoviti bolezni, kljub temu, da so ti slučaji obolenja težki in resni, zve¬ zani z visoko in spreminjajočo se tem¬ peraturo itd. Nov kameuolom S k a,d a n i š č i n a, marta 1938. — Još godine 1924 jedilo društvo iz Trsta u koiem je bio i bivši naš opčinski tajnik g. Gulin. narnjeravalo je u bližini našeg sela otvoriti jedan kamenolom crvenog mramora, kojega ima na ovom miestu n velikoj količini. Ne znamo radi čega se nije ovaj rudokop još tada ofvorio, ali sada doznajemo da je po¬ novno osnovano jedno društvo, koje bi ima- lo otvoriti kamenolom. Več su i nekoliko puta bili u prošlom mjesecu inžinjeri i na licu mjesta proučavali teren za otvaranie ovog kamenolonia. Mi. i cijela naša okolica veselimo se otvorenju tog poduzeča, jer smo uvjereni da černo si moči zaraditi koju liru, jer bi nam svaka zarada u ovoj nevolji došla kao spaserije. Nesreča pastir a „Ferija” « Potnem P o mer, februara 1938. 13 februara bila je »ferija« u Pomeru Sv. Foške. Crkva nije bila nista više posječena od ostalih nedjelja, ali stranaca nije bilo. Bio je prireden pusni ples zaslugom našega narodnog neprijatelja kavaljer- ja Erminija Zuccona ili kako ga Po- merci zovu »Erminijo Matesinov«. S na- dom, da njegova sestra proda što više vina priredio je taj ples. Mladiči su pje- vali, ali g. kavaljeru nije to bilo pravo, pa je pozvao mladiče na red, iako nje¬ gova majka i on u mladosti nisu druk- čije govorili. Po naših vaseh razsajajo bolesti Reka, februarja 1938. (Agis). V Tr¬ novem je občinski zdravnik ugotovil več Jelovice, marta 1938. — Velika ie nesreča zadesila našeg seliaka Juriševiča Ivu, z\an o g Barko. On je imao sedatndeset ovaca, pa da ih kroz zimu prehrani unajmfg e jedilo imanje za pašu kraj Tržiča (Mont- falcona) gdje je imao biti bo konca aprila. To imanje vlasništvo je iednog samostana. Na tom zemljištu njemu su ovce obolile od metulja i počele crkavati, a da mu bude nesreča ioš veča, vlasnici ovog zemljišta dali su mu preko vlasti zatvoriti sve ovce u jednu ogradil, gdje su bile zatvorene osam dana bez ikakve hrane u blatu i kisi pod edrim nebom. Pocrkalo mu je pedeset i osam ovaca, a bile bi pocrkale i ostale, da nije siromah protiv volje vlasti i vlasnika zemljišta uzeo ovce i s njima pobjegao kuči sav očajan ne znaiuči što če započeti, jer od sedamdeset, dotjerao je kuči dvanaest komada. Sada ga taj samostan još i preko advokata tj era za još nekak ve troškove, premda je on pašu platio do konca travnia uz to ostao bez ovrtca. Traženje ugljena S1 u m, marta 1938. Več pred 15 go- dina su u bližini našeg sela istraživali u dubini od više stotina rnetara, ka¬ ko bi našli kameni ugljen. Na torne se radilo dvije godine, ali bez ikakvog re¬ zultata. Doznajemo da če u ovom mje- stu početi ponovno istraživati na više mjesta u okolici našeg sela, kako bi do- šli do ugljena, jer tvrde da se ispod ci- jele Istre nalaze naslage ugljena i raz¬ nih drugih ruda. Splovitev v morje nove ladje Trst, februarja 1938. — (Agis). — V Tržiču so z vso svečanostjo splovili v morje novo ladjo »Veniero«, ki je dolga 73 m, široka 7,20 m ter ima 1026 ton nosilnosti in 17 vozlov hitrosti. NEMČIJA IN ITALIJA STA Sl RAZDELILA EVROPO Poluuradno fašistič. glasilo »Giorna- le d’ Italia« se je spotaknilo ob govor bivšega ameriškega poslanika Dooda, ki ga je imel na tajni seji ameriškega od¬ bora za zunanje zadeve v kongresu. Dood je v svojem govoru navedel, da imata Italija in Nemčija že napravljene načrte o razdelitvi Evrope u dva velika imperi¬ ja. Po njegovih trditvah bi Italija okupi¬ rala Egipt, Palestino, Španijo in španski Maroko, a Nemčija bi si pripojila Nizo¬ zemsko, Švico, čehoslovaško, Avstrijo in poljski koridor. Po pisanju tega itali¬ janskega lista, je Dood trdil, da je na lastne oči videl v Berlinu zemljevide na katerih so bile označene teritorij alne težnje obeh diktatorskih držav, ki bi si izvojevale tudi z orožjem, kar želijo. Na te izjave pripominja list, da Italija ne misli na nobeno razdelitev Evrope, ker je zadovoljna s svojim položajem in za¬ radi tega želi sodelovati pri vsakem uspešnem delu. čeprav so te vesti lažne, pravi list, v Italiji in Nemčiji bi radi vedeli, kdo pripravlja vojno proti nji¬ hovim mejam n njihovim režimom. Z naše Strane bi še to pripomnili, da so teritorialne zahteve omenjenih držav šle tudi preko našega ozemlja in da se baš na naši zemlji njih interesi križajo in da je o teh težnjah precej dokazov. FAŠISTIČKA REVIJA »LE FORZE ARMATE« POROČA 0 NEMIRIH V ABESINIJI Trst, februarja 1938. — (Agis.) Še pred nedavnim je fašistično časopisje ener¬ gično zavračalo trditve nekaterih uglednih angleških in francoskih listov, ki so pisali o velikih nemirih v AbesinijL Ob tej priliki je italijansko časopisje poročalo, da ie Abe- siniia z malimi izjemami, pomirjena in da niso omembe vredne male praske ] tali ja n- škili posadk s tolpami abesinskih razboj¬ nikov, ter da so se razmere že popolnoma normalizirale in je v teku intenzivno delo za obnovitev, odnosno gospodaiski d\ig Abesinije. Toda razmere v AbesiniiMe ne morejo biti tako umerjene, kajti fašistična revija »Le f o r z e a r m a t e« v januarski ki poroča o nemirih in neprestanih borbah, ki jih imajo italijanske čete z abesinskim prebivalstvom kakor tudi o neprestani le¬ talski kontroli, ki so jo primorani ^vršiti nad abesinskim ozemljem. Tako poroča, da je letalstvo primorano vršiti v dobi dežev¬ ja vsakodnevno kontrolo nad železniško progo od Džibutija do Addis Abebe, da jo zaščitijo nenadnih napadov in sabotažnih dejanj. Na ozemlju med Addis Abebo in Modžijem so v neprestani akciji oborožene čete Abesincev. Potrebno je bilo petnajst¬ dnevno čiščenje, ki ga je izvršila pehota in avijaci.ia. da so teren vsaj za silo očistili V teh bojih so letala vrgla 6.834 bomb. V Lalibeli je bila italijanska posadka, obsto¬ ječa iz 400 vojakov, par dni oblegana od Abesincov, in ie morala v vsej naglici prihitete na pomoč posadka iz Sakote, da je oblegance rešila. Med 15 avgustom in 15 oktobrom je 113 letal sodelovalo pri kazenskih ekspedicijah, ki so bile organizirane radi sabotažnih de¬ janj. Zopet tri strašne nesreče zaradi granate Ni ga skoro dneva, da se ne bi zgo¬ dila kaka nesreča s strelivom, ki je osta¬ lo izza časa svetovne vojne. Gotovo se vsaki mesec pripetijo nesreče ki zahte¬ vajo nekaj smrtnih žrtev. Daši je pobi¬ ranje strogo kaznivo, posebno sedaj, ko je oblast izdala strogo naredbo, kjub te¬ mu so včasih ljudje prisiljeni, da sežejo po takem zaslužku, drugič pa se zgode take nesreče zaradi neprevidnosti otrok in fantov, žalostna statistika nesreč z vojnim strelivom še ni dovoljno izučila naših ljudi. Tako moramo danes zabeležiti zopet tri strašne nesreče na Goriškem. V Sol¬ kanu so trije fanti David Doljak. Stan¬ ko Zgubin in Vladimir Skonipare, vsi stari okrog 13 let, našli ob Soči precej veliko granato, katero so hoteli prenesti na dom. Med potjo jima je padla na ka¬ menje in eksplodirala. Doljaku so drob¬ ci razparali trbuli, Skompare je dobil težke rane na hrbtu, Zgubin pa po obrazu in prsih. Vse tri so takoj odpe¬ ljali v goriško bolnico, kjer upajo, da jih bodo rešili. Ivan Leban, star 24 let in Franc Rutar iz Tolmina, sta našla v gozdu ve¬ liko granato. Pri odpiranju jima je eks¬ plodirala in oba smrtno ranila ter vrgla 10 m stran. Lebana so našli s polom¬ ljenimi nogami in veliko rano na tre¬ buhu, že mrtvega. Rutar pa je dobil številne rane po vsem telesu. Prepeljali so ga v bolnišnico v kritičnem stanju. šesta žrtev je padla zopet v Gorici. 19 letni Trampuš Josip je našel na po¬ bočju goriškega grada granato, ki je eksplodirala, ko jo je hotel odpreti. Drobci granate so ga razmesarili. V obupnem stanju so ga prepeljali v bol¬ nišnico, kjer je umrl. Trnovski vodovod pred sodiščem Reka, februarja 1938. (Agis). O tr¬ novskem vodovodu je naš list večkrat pisal. Po pogodbi, sklenjeni od bistriške občine in podjetja, ki je inštalacijo vo¬ dovoda prevzelo, bi moral biti vodovod dokončan že s 15 oktobrom 1937, toda še danes ni, in morda ne bo popolnoma dokončan niti do konca letošnjega le¬ ta. Zaradi Izredne zakasnitve pa je bi¬ striški podešta sklenil tožiti podjetje, ker se ni držalo dogovorjenega roka. Toda podjetje je za to obtožbo dobilo iz¬ govor češ, da bo ono tožilo tovarno, ker ni pravočasno dobavila potrebnih cevi za^ vodovodno napeljavo. Ta pa naj toži državo, ker ni v zadostni meri skr¬ bela za dovoljno količino surovin. A kljub tožbi je vodovod že tako daleč da si bodo hišni lastniki lahko napeljali vodo že v hiše in do gospodarskih po- slonij. A malo je takih gospodarjev v Trnovem, ki si bodo napeljali vodo, kaj¬ ti vsa zadeva precej stane. Občina bo sicer poskrbela tudi za javne vodnjake, a teh bo tudi malo. Vse ostale vodnjake, v katere se je stekala kapnica ali pa zvirki, so dale oblasti zapreti in zaradi tega_ je bil spet pred kratkim posebna komisija iz Reke, da si je ogledala raz¬ mere na licu mesta. Nova želj. pruga Golac, marta 1938. Pred nekoliko godina pronio se bio glas da če se gra¬ diti željeznička pruga od Herpelja pa do šapijana, koja bi po načrtu imala proči u bližini našeg sela. Govorilo se takoder da bi u bližini našeg sela ima¬ la biti stanica. Koliko se sječamo inže- njeri su 1933 projektirali ovu pragu, a sada čujemo da če se u prolječe početi sa gradnjom. Kako čujemo ova željez- nička pruga imala bi iči od stanice Her¬ pelja južno od ceste Trst—Rijeka i koja bi se spojila s onim velikim magazinl- ma koji su sagradeni izmedu Podgrada i Hrušice. U bližini tih magazina imala bi biti i stanica. Padec cene kavi na Reki Reka, februarja 1938. (Agis). Cena kavi, ki se je do sedaj gibala od 16 do 18 lir za kilogram je naenkrat pala na 10_ do 12 lir. Vzrok tej nenadni poceni¬ tvi ni znan. Vendar velja ta cena samo za Reko in prosto cono, v vseh ostalih krajih pa notirajo še iste cene, kot v zadnjem času, le ponekod se je pocenilo za 10 do 20 stotink pri kg. Občina Raša 12 februarja je bil objavljen zakon, s katerim se je pozakonil dekret od 27 oktobra 1937, ki je ustanovil novo obči¬ no Raso (Arsio) v Puljski pokrajini. Drobiž Bovec. — Vršil se je občni zbor ne¬ davno ustanovljene zadružne mlekarne pri kateri sodeluje okoli 60 kmetov JŽ Žage, Loga in Čezsoče, na katerem j e oddržal glavno besedo dr. Marsano, po¬ krajinski kmetijski nadzornik. Za pred¬ sednika je bil izvoljen Ivan žagar i z žage, a Jožef Berginc, Ivan Bottole, An¬ drej Berginc in Albin žagar pa za od¬ bornike. Poslovodje so: Ivan žagar, Jo¬ sip Rot, Andrej Hrovat, Anton Melihar in Alojz Berginc. * — Dutovlje. — Mizar Ivan Štoka star 26 let, je padel v brezno globoko io m ter se močno pobil po glavi in si ra¬ nil hrbtenico. Kljub temu je imel še toliko moči, da je prišel peš v Trst, kjer so ga spravili v bolnišnico. * Gropada. — V hiši čevljarja 70-let- nega Ivana Gregoriča se je razletel električni števec. Plamen eksplozije je objel tudi starca in mu povzročil velike opekline. Prepeljali so ga v bolnišnico/ * Kobarid. — Ignaca Skočirja je po¬ drlo na tla drevo, pod katerim se je rav¬ no nahajal, ko je nastal močan veter- ni sunek. Le slučajno so prišli mimo kraja nesreče ljudje, ki so našli neza¬ vestnega Skočirja. Po prvi pomoči so ga pripeljali v bolnišnico v Kobarid. Ugo¬ tovili so, da ima polomljenih več reber in težke notranje poškodbe. * — Koper. — V Trstu je bil obsojen Oliv Matič, star 32 let. Na sodišču je znan kot eden izmed rekorderjev v šte¬ vilu obsodb predvsem zaradi tatvin. To pot je hotel okrasti vilo Depangher v Škofijah, pa je slabo naletel, ker so ga pri započetem delu pošteno pretepli. So¬ dišče mu je naložilo 7 let in 7 mesecev zapora ter 9.000 lir denarne kazni, in 1 leto policijskega nadzora. i- — Labin — Stroj u rudniku je zdro- bio 25 godišnjeg radnika Tončetiča Ivana iz Pazina. Ostao je na mjestu mrtav. * — Pula — Kod Vižinade se uparila tamošnja opčinska šuma. Uz brzu in¬ tervencij u uspjelo je spriječiti požar večih razmjera. * — Pula — U puljsku bol niču su do- vezeni radnik Koršič Ivan iz Huma i Vitasovič Ivan iz Pule koji su na radu zadobili teže ozlijede. ♦ — Pula — U Muntiču je kči Rafaela škufliča, Neva, dijete od 19 mjeseci, pala u kotao vrele vode i tako se teško opekla da neče ostati na životu. * — Pula — U petak 4 o. mj. nastu- pa u Puri čirllometodski pjevački zbor iz Zagreba. * — Rijeka — U subotu uvečer održao je na Riječi Umberto Urbanac Urbani predavanje u prostorijama riječke or¬ ganizacije akademske omladine (Guf) o jugoslovenskoj književnosti. * Solkan. — Za župnika v Solkanu je bil ustoličen Natale Chiachig, doma iz Sv. Lenarta pri Čedadu. ♦ _— Trst.— Bottolo Dominik, iz ško- cijana na Krasu, in Josip Giovannini iz Trsta, sta biia obsojena prvi na 14 me¬ secev zapora, a drugi na 8 mesecev, ker sta napadla in težko ranila Luko Smrde¬ la iz št. Petra na Krasu. * — Trst. — Zaradi burje in suhega vremena je v okolici Trsta in Tržiča zgorelo 400.000 kvad. met. grmičevja in mladega gozda. Zgorelo je precej mladih borovcev. Gasili so tržaški gasilci. * — Trst. — Oblastem so bile prijavlje¬ ne zaradi »krščenega« mleka sledeče mlekarice: Bernarda Rason iz Ospa, Jo- sipina Vidal iz Ban, Justina Purger iz Gabrovice, Ivana Babič iz Babičev, Sa- racin Pavla iz Šmarja pri Sežani, Lov¬ renc Hus iz Sežane, Josipina Mihelič iz Herpelj, Olga Mihalič iz Doline, Sofija Pavletič iz Roča, Marija Pavletič iz Sv. Martina pri Buzetu, Angela Greblo iz Nugle, Milena Nešič iz Nugle in Ferdi¬ nand Ražman iz Gročane. •J: — Trst. — Romanu Žerjalu iz Bo- ljunca je zgorela hiša, v kateri je imel trgovino, tobakarno in gostilno. Požar so gasili tudi gasilci iz Trsta, škode je 87.000 lir, ki pa je pokrita z zavaroval¬ nino. — Trst. — Prvi predsednik apelacij- skega sodišča Josip Pavel Gaetano in državni tožilec Franc Natta sta bila odlikovana z redom sv. Save II stopnje. Prof. P. Gali je bil odlikovan z redom ■sv. Save III stopnje. Direktor postojnske jame Ivan And. Ferko je dobil kolajno jugoslovanske krone za posebne turisti¬ čne zasluge. * — Trst. — Tržačani in Kraševci so letos precej iznenadeni zaradi burje. 2e skoro ves februar piha precej močna in včasih tudi z vso močjo prav nadležna burja. V zadnjih letih je niso bili na¬ vajeni, ker se je pojavljala le redko kdaj. BROJ 5. ISTRA STRANA 3. VAZNI 0O6ADAJI U SVIJETU i ODLOMKI IZ NAŠE ZGODOVINE Konferencija Balkanskog sporazuma i Italija U Ankari je održana konferencija dr¬ žava Balkanskog sporazuma. Razmotre- na su razna aktuelna politička pitanja, a kao jedno od najvažnijih, razmotren je odnos država Balkanskog' sporazuma prema Italiji i priznanju carstva. U slu- žbenom saopčenju se, uz ostalo veli o tom pitanju i ovo: Pošto je prešlo poznate faze, pitanje Abesmije ne postoji više za Balkanski sporazum. Slijedeči sprovodjenje svoje zajedničke sredozemne politike, save- zničke (Aržave učinile su ozbiljne napore na polju zbliženja sa Engleskom, Fran- cuskom i Italijom i one su uspjele da konsolidiraju svoje prijateljske odnose s njima. U tom poretku ideja Jugoslavija je, sklapajuči sa Italijom pakt prijateljstva dovela u sklad isto tako i svoje odnose sa njom kao što su i druge dvije članice Balkanskog sporazuma, koje leže na Sredozemnom moru, več ranije sredile s njom svoje odnose. S druge Strane, Stalni savjet Balkan¬ skog sporazuma, konstatirao je da je, u medjuvremenu, Jugoslavija imenovala novog opunomočenog ministra u Rimu, akreditovanog kod Njegovog Veličanstva Kralja Italije i Čara Abesinije, u skladu sa novim talijanskim ustavom; da se Rumunjska, koja se danas nalazi u slič¬ nim prilikama sa svoje strane odlučiia da bez odlaganja imenuje takodjer no¬ vog ministra u Rimu. s obzirom na ove činjenice, koje još jednom više dokazu- ju savršeno slaganje gledišta, koje po¬ stoji izmedju država članica Balkanskog sporazuma po pitanjima gore spomenute sredozemne politike, Savjet smatra da i Grčka i Turska treba da preduzmu po¬ trebne mjere kako bi i one prilagodile svoj stav po pitanju Abesinije, prijatelj¬ skim odnosima, koje održavaju sa Itali¬ jom, a sve to u cilju da bi olakšale me- c»xnarodm' saradnju u Sredozemnom bazenu. To saopčenje srdačno pozdravlja sva talijanska štampa, a naročito se ističe komentar službenog »G i o r n a 1 e d’ Ita- iia«, u kojem se izmedju ostalog kaže, da je, uz približenje Italiji, vrlo značaj¬ no i približenje vlada država Balkan¬ skog sporazuma nacionalno j španjolskoj vladi generala Franca, koje bi od prilike imalo da bude onako, kao što je več Ju¬ goslavija učinila. Vjerojatno če biti, kaže »Giornale d’ Italia«, od strane ovih vla¬ da poslani njihovi agenti u svrhu da za- štičuju interese tih država u Španjol¬ skoj. Taj akt još ne znači jedno stvarno priznanje, ali može se smatrati kao je dan stvarni korak, koji je učinjen u tom pravcu. Spanjolska i Kina U španjolskoj je na svim frontama mir. čini se da se i jedna i druga strana spremaju za proljetnu ofenzivu. Vlada raspolaže večim brojem ljudstva i jačim moralom na fronti i u pozadini, dok su pobunjenici jači tehnički, naročito su premočni u zraku i u teškoj artiljeriji, cime su ih u dovolj noj količini opskrbi le Italija i Njemačka. U Kini su se prema posljednjim vije- stima operacije japanskih četa koje su posljednjih dana bile vodjene svom že stinom na željezničkoj pruzi Peking- Hankau. morale, obustaviti. Izgleda da Japancima nije uspjelo probiti kineske obrambene položaje. Japanski ratni sud osudio je na smrt generala Fuišima za- povjeanika 103 divizije japanske vojske. On je smjesta strijeljan. Osuda je izre¬ čena s motivacijom, da je nedovoljno pobij ao komunističku agitaciju medju vojnicima. Schuschniggov govor odobravajo v Italiji Še z večjim interesom kakor Hitler¬ jev govor je pričakovala Evropa govor avstrijskega predsednika vlade zaradi tega, 'ker se je nanašal na govor nem¬ škega kancelarja in ker se je pričako¬ valo kakšno stališče bo zavzela uradna Avstrija glede na nov položaj. Schuschnigg je v svojem govoru vsak moment poveličeval Avstrijo, avstrij¬ sko misel in ni govoril prav nič v in¬ teresu vsenemštva. Ves govor je bila sa¬ mo ena vsestranska izpoved za neodvis¬ no in samostojno Avstrijo. Borba za ^ne¬ odvisnost je odločilni moment našega Političnega delovanja in nehanja. Omenil Je, da je sestanek v BerchteSgadenu imel za cilj »rešitev napetosti, ki je pritiska¬ la na nemško zemljo«. V vsem sv °l el ^ govoru je vedno postavljal za J. 2 ® 160 Dollfussa ter ga poveličaval. Besedi Av¬ strija in Dollfuss sta napolnjevali nje- gov govor. . v -- V Nemčiji, kjer je radiopostaja ko- nigsberg prenašala oddajo iz Dunaja, je govor napravil mučen vtik. Spominjanje ha Dollfussa je dimilo neprijetno P ra/ tako, da so demokratske države prijate¬ lji Avstrije ter omenjanje velike vloge avstrijske kulture. Govor so označili kot vestno sestavljen. V Parizu in Londonu so bili z govorom zadovoljni, prav tako na češkem. Zanimivo je pa predvsem, da so v Rimu odobravali vse Schuschnig- gove trditve in ga hvalili, med tem ko na drugem koncu osi Rim—Berlin vla¬ da poparjenost. Vsekakor je v Italiji napravil govor globok dojem. Tako je se¬ daj prvič, po italijansko-nemškem pri¬ jateljstvu nastalo majhno nesoglasje. — Pretsjednik španjolske vlade Neg- rin dao je izjavu, da se gubitak Terueia ne može smatrati porazom republikan¬ ske vojske, j er je republikanska vojska barbama oko Terueia postigla svoj cilj za kojim je išla, da razbije proljetnu ofenzivu generala Franca. Borbe če biti nastavljene sa Teruelom ili bez njega. * — Talijani vrše elektrifikaciju pru- ge Sušak—škrljevo. »J. Kurir« saznaje, da je postignut principijelan sporazum s Talijanima o elektrifikaciji pruge Su- šak>—škrljevo. Koncern hidrccentrala na sjevernom Jadranu (Volpi) imao bi provesti električni vod visokog napona od Opatije do Sušaka. Na Sušaku bi se podigla jedna transformator¬ ska stanica, koja bi dobavljala stru- ju za potrebe željeznice na liniji Su¬ šak—škrljevo. Godišnja potreba bila bi oko 2 milijona kilovata struje. Sušačke »Primorske novine« tvrde na tu vijest da još nije nista zaključeno, več da se o torne vode tek pregovori. * — Prilikom zaključenja novog trgo- vačkog i plačevnog sporazuma s Itali¬ jom sniženje jugosl. aktivnog' salda u starom kliringu s Italijom predvidjeno je na ta j način, da če jugosl. željeznička uprava dobaviti u Italiji veču količinu motornih kola, električnih lokomotiva i drugog modernog željezničkog mate rijala. * — Talijanska vlada zatražila je od jugoslovenske vlade povečanje kontin¬ genta za proizvodnju celuloze na 10 mil. lira. Prošle godine imala je Italija kon tingenat u vrijednosti od 2 mil. lira. Ovom zahtjevu je djelomično udovolje- no time, što je kontingenat povečan na vrijednost od 4 mil. lira. * — Demonstracije protiv Chamber¬ laina priredile su u Londonu razne rad ničke organizacije. Policija je morala intervenirati, j er su te demonstracije zauzele veliki mah. * — S akreditivima »kralju Italije i čaru Etiopije« stigao je u Rim, novi holandijski poslanik dr. Hubrest. * — V Beogradu imajo sedaj ital. ju¬ goslovansko društvo, krožek in klub ka¬ terih naloga je zbližanje in udejstvova¬ nje v kulturnem, gospodarskem in trgo¬ vinskem področju Italije z Jugoslavijo. Sedaj so pričeli uvajati še tečaje za italijanščino, konverzacijske tečaje, te¬ čaje za trgovsko dopisivanje ter celo te¬ čaje za italijansko muziko, članom je na raspolago 10.000 italijanskih in srbskih knjig in revij. — Protijaponske demonstracije v Londonu so se udeležili vsi sloji angle¬ škega ljudstva. Pomorščaki so odklonili pomorsko službo na ladjah, ki vozijo orožje za Japance, trgovci odklanjajo japonsko blago, športniki so proti olim¬ pijadi v Tokiju itd. Pouličnih demonstra¬ cij za bojkot japonskega blaga so se udeležili mnogi ugledni kulturni delavci, trgovci .duhovniki, advokati itd, da ne govorimo o velikem številu delavstva. Eden izmed duhovnikov je nosil tablo z napisom »Japonske igrače za angleške otroke pomenijo japonske bombe za ki¬ tajske otroke«. * Trst. — V Pcrtorose se je ponesrečil vojaški hidroavion. Kapetan in moto¬ rist sta utonila. * — Trst. — Zaradi hudih opeklin so morali prepeljati v bolnišnico Loredano Bizjak, staro 3 leta. * — Tržie. — Filipič Franc, Lasič Ka¬ rel In Doljak Ivan sq nameravali po¬ begniti iz zapora. Napravili so v celici veliko luknjo, toda stražarji so jih kmalu zapazili in premestili v drugo 'belico. * Boršt.' — 5-letnega Stanislava Peta- rosa so prepeljali v bolnišnico, ker si je zastrupil kri. NOVE DIREKTIVE LISTOM Tajnik fašistične stranice jr izdal vsem italijanskim lislom naredbe , kako naj pi¬ šejo. v katerih poudarja, da sla vzgoja in propaganda glavni nalogi fašističnih listov. Vse naj bo kratko in jedrnato ter lahko ra¬ zumljivo. Važno ulogo igrajo tudi fotogra¬ fije. Dopisniki naj bodo nori ljudje brez tarih običajev: Vse delovanje naj bo pod¬ vrženo najvišjim smotrom,: misli na avtar¬ kijo in zavesti cesarstva. GOSPODARJI NASE ZEMLJE V PRETEKLOSTI V prejšnjem članku smo ugotovili nekaj | Tako so zavzele mnogo važnejših krajev dejstev iz splošne slovenske zgodovine, • v Istri, dočim se je Trst nasilju Benetk ' mnogo časa upiral, dokler se ni končno pe¬ dal leta 1382 pod varstvo Avstrije, priča¬ kujoč od nje zaščite. Predno je v tej državi nastala življenska potreba in zavest, .da je treba ščititi dejansko to mesto, je bilo še daleč. Zgodilo se je to šele v času indu- strijalizacije in v prvih početkih kapitaliz¬ ma. Od tedaj dalje, pa postaja to važno izhodišče z vsem zaledjem naravnost živ- Ijensko potrebna »interesna sfera«, ne le Avstrije, ampak germanstva sploh. Današ¬ nja dvojna meja, je to pot spretno zaprla Germanom in jim onemogočila izhodišče na morje. A odločilno to zgodovinsko dejstvo in ta problem gotovo še ni rešen. V zgo¬ dovini so vse umetne ovire, ki so bile stav¬ ljene razvoju, bile tudi vedno podrte, na¬ silno, ali nenasilno. Eno je le, kar je treba povdariti! Borba, ki ,se bo gotovo radi te važne pomorske baze še vršila, bo šla čez naše ozemlje in od nas je odvisno ali bo¬ mo to dopustili, oz. jo prestali. V 14. stol. je bil položaj v ostalem takle: del Goriške ie ostal patrijarhoin, drugi del so okupirali Benečani, Trst je bil pod Avstrijo, kamor je prišlo tudi vse osta¬ lo slovensko ozemlje, dokler niso Benečani okupirali vse Furlanije in kneževino Istro. Tako je ostalo do 1. 1797 do mira v Carn- poformiu, ko je padla Avstriji še Furlanija in Istra. V tem je prišlo še do manjših spre¬ memb za časa Napoleona, ki pa niso osta¬ le trajne. Svetovna vojna ie ustvarila da¬ našnji položaj, ki v svoji tragiki presega vse prejšnje, vsaj kolikor se tiče Sloven¬ cev kot narodnostne celote. zlasti v zvezi z naseljevanjem in pa s skr¬ čenjem slovenskega narodnega ozemlja. V glavnem prerezu hočemo danes pokazati kdo je vladal naše kraje od najstarejšib ča¬ sov sem. V tem bomo posegli še v dobo pred Kristusovo rojstvo. Po virih so bile pokrajine, ki so danes poseljene s Slovenci pa Hrvati v Istri, ne¬ odvisne do 1. 177 pred Kr. Nato so jih za¬ sedli Rimljani, in 1. 27 pred Kr. šo bile z Benečijo vred združene in imenovane kot »deseta pokrajina« z uradnim nazivom »Ve- netia et Histria«. Kasneje je bila Istra pri¬ ključena Bizancu, dočim so zavzeli ostalo ozemlje Longobardi. Prvi so vladali v Istri do 1. 752., ko so tudi to zavzeli Lon¬ gobardi. Končno je prišlo vse ozemlje pod Franke, ko je 1. 800 Karel Veliki, frankovski kralj ustvaril iz Istre in Furianije dve gro¬ fiji, ki sta imeli nalogo ščititi meje pred Barbari: še bolj je bil poudarjen obrambni značaj teh grofij leta 803. ko je bila usta¬ novljena tu velika Vzhodna mejna grofija. Od tega časa dalje nastopajo že Germa¬ ni. Že 1. 952 je dobil bavarski grof v fevd Furlanijo z Istro ter kasneje še velik del ostalega slovenskega ozemlja. Leta 1077 je bilo vse to ozemlje z delom Kranjske dano v fevd oglejskemu patrijarhu. A le. Furlanija je ostala stalno v rokah teh pa- trijarhov, dočim se je oblast nad Istro na¬ glo spremenila, dokler ni leta 1209 padla v roke oglejskih patrijarhov. V tern času ie silno zrastla moč Benetk. Te so pričele posegati, največ nasilno, tudi na našo stran obale Jadranskega morja. V SPOMIN KRANJCU IVANU M u r ska Sobota, febr. 1938. — V Mur. Soboti je umrl Ivan Kranjc, usta¬ novitelj tamkajšnje »Soče«. Rodil se je 22 oktobra 1880 v Kobaridu kot sin kme¬ čkih staršev. Svoja mlada leta je pre¬ živel doma, kjer je prav vneto sodelo¬ val v Narodni čitalnici. Vstopil je v orožniško Službo in je kot orožnik služ¬ boval Skoraj po vseh večjih krajih na¬ šega Primorja. Povsod kjer je bil, je vedno odločno pokazal svoje narodno prepričanje. Leta 1919 bil premeščen v Prekmurje. Tu je z odločnim nastopom pripomogel, da so ti kraji po težkih bo¬ jih končno ostali v svobodni domovini. Kot orožniški narednik je služboval po več let v Bogojini, Cankovi, Murski So¬ boti. Leta 1926 je stopil v pokoj. Od leta 1930 dalje je bil zastopnik fran coskega društva za emigracijo delavstva, ter je na tem odgovornem mestu ostal do svoje prerane smrti. Toda mnogo bolj je pok. Kranjc po¬ kazal svojo ljubezen do neodrešenih bratov, s tem da je prvi pokrenil akci jo da se tudi v Prekmurju ustanovi emigrantsko društvo. Kot član in odbor¬ nik »Soče« je vedno prvi priskočil z iz¬ datno podporo na pomoč za razne so cijalne akcije. Kako zelo mu je bilo društvo »Soča« drago, priča njegova zadnja želja, da naj se ga pokoplje z društvenim zna kom »Emigrantsko društvo »Soča« v Murski Soboti«. Vsi rojaki, ki smo ga poznali mu ohranimo časten in svetal spomin! f SONJA SEDMAKOVA Skoplje, 26 febr. Sredi nailepših let in popolnoma nepričakovano je dne 23 t rn. bila pretrgana nit življenja gospodični Sonji, hčerki tuk. uglednega advokata gosp. dr. Josipa Sedmaka, našega rojaka in predsednika našega emigrantskega društva »Trst—Gorica—Istra«. Kako je blaga pokojnica bila povsod in od vseh ljuljena in spoštovana, priča dana¬ šnji pogreb, ki so sc ga udeležili v polnem številu naši rojaki in mnogobrojni tukaj¬ šnji znanci in prijatelji. Dolga je bila vr¬ sta njih, ki so jo iz hiše žalosti do kat. cerkve in do pokopališča spremili k več¬ nemu počitku. Žalni sprevod so poveliče¬ vali številni venci, s katerimi so najbližji prijatelji in naše društvo izrekli poslednji pozdrav. Ob odprtem grobu se je od po¬ kojnice s toplimi besedami poslovil naš rojak gosp. V. Novak. Potrtim roditeljem in bratu pokojnice naše iskreno in v srcu občuteno sožalje! Dir. Bončina Fran, novi železniški direktor v Ljubljani Za direktorja na ljubljanski direkciji je bil postavljen te dni naš rojak dr. Bončina Fran. Novi direktor je po rodu iz Idrije. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, prav¬ ne študije pa na Dunaju in v Pragi, kjer je bil i. 1910 promoviran za doktor¬ ja prava. Po končanih študijah je naj¬ prej stopil v sodno službo, pozneje pa je prestopil k železnici. V teku službo¬ vanja je nato vršil vse službe na progi, bil je pozneje tudi šef postaje in tako pač dobro pozna vso železniško službo. V zadnjih letih je bil dr. Bončina re¬ ferent ministra prometa. S tega mesta je prišel za direktorja železnic v Lju¬ bljani. NOVI BROJ »MALOG ISTRAN IN A« Februarski broj »Malog Istranina« ima ovaj sadržaj: Umišljeni bolesnik (er). Spava cviječe (Ljubo Brgič), Mlado magare, Ca- rič-palčič (Brgič), Nogometaš (L. E.). Čo- vječuljak i njegov zamotuljak (Šime Fučič). Prosjak i njegov pas (Milan Barišič), Kra- ljevstvo na prodaju, Jabuke (R. K. J.). Klok i Jožic, Jurišev kutie, Razno. Igra brojeva Dječie novine, Zagonetke. Mali Istranin« izlazi jedamput mjesečno. Pretplata iznosi 12 dinara na godinu. — Po¬ jedini broi stoji 1 dinar. — Uredništvo i uprava nalaze se u Boškovičevo.i ulici br. 20. — Telefon 59-3). Vlasnik. izdavač i od¬ govorni urednik: Ernest Radetič. NOVI BROJ »MORNARA« t Posljednji broj »Mornara« kolega izdaje i uredjuje na Sušaku Viktor Car-Emin do¬ nosi ove priloge: Mornar: »Dužnost i pravda iznad svega . Vinodolski: Slobodni Sušak u slobodno.i Ju¬ goslaviji. — Sedam pitanja. — Dundo Simo: Gaietunski razgovori. — W. S.: Naši uton- ljenici. — Smrt našeg vrijednog iseljenika. — C.: »Princ Pavle«. — Sveslavensko veče na moru. — »Stanica Sjeverni Pol« zaniie mila. — Odgovori na sedam pitanja. — Sta¬ ri i mladi. PRIMLJENE KNJIGE I ČASOPISI Uredništvo Je primilo ove knjige i časo¬ pise: Milko Lazarič: Kako ču prežlvjeti l>uduči rat? — Sarajevo. Auktor te knjige je pol. upr. činovnik u Sarajevu i sin uglednog emi¬ granta u Zagrebu g. Josipa Lazariča. Popotnik — časopis za sobodno pedagogi¬ ko — letnik 59, štev. 5—6 — Ljubljana — Urednik Metod Kumelj. Naš rod. mladinski časopis — Ljubljana, štev. 6. Urednik Josip Ribičič. Mali ženski svi.jet — br. 2, Ljubljana, ure¬ dnica Milka Martelanc. Izbor naj bol jih sa vremenih članaka, br. 2, Borovo, urednik Andro Selam. ' Mrtva straža, Ljubljana, ure Oven. Hrvatski zadrugar, Zagreb, br. XI—12, ure¬ dnik ing. Stj. Hršak. Sokolska prosveta, Beograd, br. 1. Arhiv jugosl. narodne obrane u Južnoj Americi, Svezak 27, Zagreb. Urednik Milosti- slav Bartulic;*. Duhovno življenje, Buenos Aires, januar, urednik Hladnik Janez. Ceskoslovensko jihoslovanska revue, Prag, glavni urednik Antonin Beringern Lužickosrbsky vestnik, br. 1—2, Prag, ured¬ nici dr. Josef Pata 1 Vladimir Zmeškal. Ljubljana, urednik prof. Ant. NAŠI V ARGENTINI JI Ljubljana, februarja 1938. (Agis). — V mestu Rosario de Santa Te in njegovi okolici živi okrog 30.000 Jugoslovanov. Med njimi je kakih 1000 Slovencev, veči¬ noma Primorcev. Ti izseljenci se bavijo skoraj izključno s poljedelstvom. Zemljo vzamejo v najem od argentinskih pa tudi od drugih veleposestnikov. Najemnino pla¬ čujejo s pridelki, in sicer pripade lastniku 25 do 30 odsto čistega in za prodajo spo¬ sobnega pridelka. Zemlja je zelo rodovitna in ker se vse delo vrši s stroji lahko ob¬ deluje družina z odraslimi otroki ca 17.000 kvadratnih metrov. ITALIJANSKE DRŽ. ŽELEZNICE SO ODPRLE SVOJ URAD V BEOGRADU Zaradi pospeševanja prometa je ita¬ lijanska vlada odprla v Beogradu svoj urad za italijanske železnice. Naloga te agenture je, da usmerja jugoslc/anski promet, ki je namenjen v Ameriko, v tali.ianske luke. STKANA 4. »ISTRA* BROJ 9. VIJESTI IZ ORGANIZACIJA I* društva ,,Istra” u Magrebu Neva uprava društva »Istra« u Zagrebu Zagreb, 1 marta 1938. — U nedjelju 27 o. ffij. održana je glavna godišnja skupština društva »Istra« u Zagrebu, Skupštinu je ot- vorio pretsjednik Dinko Bramnlč pozdra¬ vnim govorom kojega je zaključio komemo- riranjem naših mučenika. Tajnik D e b e 1 j u h podao ie iserpan tajnički izvještaj, a bla¬ gajnik štrk prikazao je novčano poslovanje kroz minulu godinu. Iza toga je pročelnik Soc. Otsjeka D e d e v c dao izvještaj o radu tog otsjeka, pa je iza izvještaja pretsjednika nadz. odbora P e r u š k a data razrešnlca upravi, kojoj su i članovi u svojim govorima izrazili pohvaiu za uspješan rad. Bila je pcanesena samo jedna lista s Din- kom. Brumničem na čelu. Iza oduže debate proglasio je pretsjednik da je prema pravni¬ ma ta lista izabrana. Nova uprava se konstituirala ovako: Pretsjednik D. B r u m n i č, potpretsjed- niči Brečevič Josip i Debevc Franlo, tajnik Božič Slavko, tajnik 11 K i r a c Jo¬ sip Pročelnik Soc. otsjeka Debevc Franjo. Poslove blagajnika vršit če prlvremeno član društva štrk Frane bivši blagajnik. Na prvoj konstituirajučoj siednici društva »Istra« dao je izabrani član uprave štrk Frane ostavku. — ODBOR. Devetnaeste »Usmene novine« »Omiadinska sekcija« društva »Istra« pri- redju.je u subotu 5. o. mj. u 8 sati u večer 19 »Usmene novine« sa dobrini programom. Pozivamo članove 1 prijatelje da prisustvuju »Usmenim novlnama«, koje če se održatt u društvenim prostorijama, žerjavičeva ulica 7. Kuhinja Socijalnog otsjeka »Istre« u Zagrebu 15. o. mj. zatvara se kuhinja Socijalnog otsjeka društva »Istra« u Zagrebu pa se o torne obavješčuju sva bratska društva 1 oni pojedine! koji su eventualno reflektlrall na jelo u kuhinji i preko tog roka. ZA SIROMAŠNE ISTRANE U ZAGREBU G. Fran B u i č, privatni činovnik, po- klonio je »Jugoslovenskoj Matici« u Zagrebu Din 50.—, da počasti uspomenu svoga blago- pokojnog oca, koji je umro u Istri prošloga mjeseca. Blagom pokojniku vječni mir i pokoj, a darovatelju iskreno saučešče r. najsrdačniju sahvalu izrazuje Odbor Jugosiovenske Matice. Glavna skupština »Istre« n Sušaku Na temelju zaključka upravnog odbora od 9. februara o. g. u vezi sa odredbom iz % 22. društvenih pravila zaključeno je, da se održi u nedjelju dne 13. marta 1938 u 10 sati u maloj dvorani Sokolskog društva u Sušaku TV redovna giavna godišnja skupština sa sli' jedečim dnevnim redom: 1) Pozdrav pretsjednika. 2) Biranja zapisničara i dva ovjerovitelja istog. 3) Izvještaj tajnika. 4) Izvještaj blagajnika. 5) Izvještaj nadzornog odbora. 6) Razrješnica upravnom i nadzornom od¬ boru. 7) Izbor upravnog i nadzornog odbiSta. 8) Eventualije. Ne odazove li se u roku od pola sata na- kon vremena saziva glavne skupštine dovoljan broj članova, skupština če donijeti zaključke sa ‘prisutnim članovima. Prema odredbi iz § 23 pravila redovna glavna skupština može raspravljati i o sva¬ kom drugom predlogu podnešenom na glav- noj skupštini. Takav predlog mora biti ba- rem tri dana prije same skupštine prijavljen upravnom odboru. — ODBOR Okna vanj e ženske sekcije društva »Istre«, Slav. Brod Slav. Brod. febr. 1938. — Na godišnjoj skupštini održanoj 2 II o. g. pali su prijed- lozi, da se osnuje ženska sekcija, na temelju čega je društvo sazvalo u nedjelju 20 II ses¬ tre Istranke na dogovor koje su se u lijepom broju odazvale. Brat pretsjednik je ukratko obrazložio po- trebu osnutka ženske sekcije. Sestre su se sve voljom začlanile nakon čega :u izabrale od¬ bor': Pretsjedniea Olimpija Čižmek, pot- pretsjedniea Lucija Kos, tajnica Zora Šušteršič, blagajnica Darinka D e f a r, članice odbora Petra Daus, Nevenka Dela r, M arija Gržinič. Prvi članski sastanak održat če se 13 III o. g. te umoljavamo sestre Istranke da u što večem broju sastanak posjete. — Tajnica. Javna skupština »ITG« u Karlovcu Poziv svima članovima emigrantskog druš¬ tva »Istra Crst Gorica« u Karlovcu da izvole prisustvovati glavnoj godišnjoj skupštini koja če se održati u nedjelju dne 6 marta 1938 u 2 sata poslije podne u velikoj dvorani Grad- ske viječniee sa slijedečiir. dnevnim redom: 1. Pozdrav pretsjednika 2. Izvještaj uprave 3. Razrještiica staroj upravi 4. Hiranje nove uprave 5 . Refeiat delegata sa vezne uprave 6. Eventualije- Umoijavaju s« svi članovi da če skupština početi tačno u zakazano vrijeme U koliko se do odredjenog vremena ne sakupi dovoljan broj skupština če početi sa svojim radom je- dan sat kasnje bez obzira n. prisutni broj članova: - Pretsjednik: Hlede Hilarljc s. r., tajnik: Pavletič Ivo s. r. Predavanje u Ž. S. Jug. Matice Zenska Sekcija Jugosiovenske Matice u Za- prebil održa^ če u 4 marta o. g. u 5 sati po podne svoj uobiča.jsni društveni sa~ -itanak u Iliri broj 83. I. kat. a u 6 sati u istim prostorijama održat če iz blagonaklono- sti svoje predavanje gdja dr. Slava Rastovcan o temi »Današnja moralna kriza i poroclicni odgoj«« .. , . , Pozivaiu se članice Sekcije, kao i članovi »Jugosl. Matice« i društva »Istre« da tom za- nimivom predavanju prisustvuju. Po člano¬ vima uvedeni gosti dobro došli._ ^ Dtesetgodišnjica »Istre« u Novem Sadu Novi Sad, febr. 1938- —• Prosvjetno i potporuo društvo »Istra« u Novom Sadu pro¬ slavlja desetgodišnjlcu svoga opstanka 6 mar¬ ta 1938 godine. U četvrtak 3 marta o. g. u 7 sati prije po- dne održat če se zadušnice u rimokatoličkoj katedrali u Novom Sadu za naše mučenike, koji su dali svoje živote u borbi za slobodu svoga naroda i za pokojne članove društva »Istra« u Novom Sadu. U nedjelju 6 marta o. g. održat če se sve¬ čana sjednica sa raznolikim dnevnim redom. Tačan ra-spored svečanosti 1 mjesto gdje če se održati javit če se naknadno u idučem broju lista. Bratska društva koja če uzeti učešča, na ovoj našoj proslavi, umoljavamo da prijave broj izaslanika blagovremeno kako bi se u- prava pobrinula za prenočišta. Dodjite bračo na proslavu u što večem broju — mi vas čekamo! * 4 marta 1938 godine navršava se ravno 10 godina od osnivanja društva »Istra« u Novom Sadu. Deset godina ne znači mnogo, ali 10 godina rada našeg društva je ipak nešto, jer smo uložill truda i rada da bi bar donekle ispunill zadatke zbog kojih ie društvo osno¬ vano. Mnogi članovi koji su bili prisutni osni- vačkoj skupštini nisu danas u Novom Sadu, Ima ih i takvih, kojih medju nama nema više. Oni su umrli. Mi se sječamo njihove uspo- mene i kličemo: Slava! Medju nama u Novom Sadu nema ni večeg broja onih, koji su se kroz ovih 10 godina iselili, da si na drugom mjestu potraže rada i kruha. Mi se i njih sje¬ čamo, jer su oni prije 10 godina bili u Novom Sadu i sa nama zajedno saradjivali. Stoga pozdravljamo sve otsutne prve članove osni- vače i sve ostale bivše članove koji danas ni¬ su u Novom Sadu i kličemo: Zivjeli! Skroman je ovaj naš jubilej, skroman je naš rad, skromna su naša sretstva i skromni smo mi svi. Ali u svojoj skromnosti postigll smo ipak nešto što je korisno za našu stvar. Mi radimo i gazimo mnoge prepreke, ma od koje Strane dolazile. Da nismo tako radili, danas od naa ne bi bilo ništa, osim imena na papiru. Medjutim tješimo se, jer smo uvje- reni, da če naš rad priznati svi bratski emi¬ grantski krugovi u Jugoslaviji, jer je on bio uvijek realen i na svome mjestu. A. M. Lep zabavni družabni večer »Tabora« v Kamniku Kamnik, 1 marta 1938. — V soboto zve čer 5. februarja t. 1. je bil v zelo okusno okrašeni kolodvorski restavraciji v Domžalah irvl družabni večer našega društva »Tabor« li je prav dobro uspel, kljub skromnemu pro¬ gramu Izvajanem samo po naših članih. Zbra¬ li so se z bližnje In daljne okolice člani in tudi nečlani-emlgranti v nepričakovano le¬ pem številu. Pogrešali smo kot že neštetokrat prej sa¬ mo one naše tovariše, kateri bi s svojo na¬ vzočnostjo — ( v vidu društvenih dolžnosti) k stvari lahko mnogo doprinesli. Po uvodni narodni koračnici Breskvarje, vega jazz banda in po pozdravnem nagovoru tovariša predsednika, je naš snujoči se pevski zbor odpel pod taktirko našega tovariša Mi¬ lana Pavšiča pesmi Moj dom, Zvezda mila in druge naše stare priljubljene nam pesmi. Mladina se je r.ato poprijela rajanja, katero ni prenehalo do ranega jutra — do odhaja- Malo manje zajedljivosti nja prezgodnjih vlakov. Izvanredno ir in veselo razpoloženje med nami je zavladalo, ko smo videli, da nas Je domače občinstvo s toliko udeležbo na tej prireditvi počastilo in moralno podprlo! Vese¬ lo razpoloženje starejših navzočih je tudi do¬ prineslo, da je ta večer res dajal neko lice o naših — nekdanjih domačih prireditvah. Onim tovarišicam in tovarišem, kateri so si to prireditev s posebno korajžo za¬ mislili, ter s svojim neumornim trudom in delom doprinesli da je tako lepo Izpadla, naj bo v priznanje povedano, da sl želimo še enakih prireditev; ker le tako složni ter pod¬ prti od naših simpatizerjev domačinov — nam ho mogoče doseči, da se bo razumevanje o našem emigrantskem stremljenju v širši jav¬ nosti ojačilo! Končno moralo še posebej priznati go- spej tov. Zavrtanikov i, Žlebnikovi in gdčni Nadici za krasno izdelane plesne dekorativne znake, zlasti kot so bile »fire- šnje« i t. d. Našim požrtvovalnim »liferantom« poštnih in dekorativnih predmetov za to prireditev iskrena hvala, kakor tudi hvala gospodu re- stavraterju Pintarju za njegovo dobro po¬ strežbo. — ODBOR. SKUPŠTINA »ISTRE« U DUBROVNIKU Društvo emigranata Jugoslavena iz Julijske Krajine »Istra« u Dubrovniku održat če svoju redovnu godišnju skup¬ štinu u prostorijama Sokolskog društva dana 6 marta u 10,30 sati sa slijedečim dnevnim redom; 1. Pozdrav pretsjedni¬ ka, 2. Izvještaj tajnika, 3. Izvještaj bla¬ gajnika, 4. Izvještaj revizora, 5. Davanje razrešnice, 6. Hiranje nove uprave, 7. Eventualije. NOVA UPRAVA »ISTRE« U OSIJEKU Osijek, 1 marta 1938. — U nedje¬ lju 27. II. ove godine održana je VII re¬ dovna glavna godišnja skupština društva »Istre« u Osijeku. Prisutno je bilo oko 50 članova. Upravni je odbor podnio članovima izvještaj o radu u prošloj go- dini. čitav se rad kretao na socijalnom i prosvjetnom području. Promet je bla- gajničkog poslovanja iznosio preko 13.000 diiiara. Nakon što su izvještaji pročita- ni, dana je razrješnica starom odboru te je izabran novi kako slijedi: Pret¬ sjednik upravnog odbora: dr. Martin Klunie; potpredsjednik: čehič Ante; tajnik Vjekoslav Tomašič; _ blagajnik: Marijo Rupnik; odbornici; Ljudevit Čič, Josip Maretič, Ivan Radolovič, Gustav Gantar, Martin Benčič, Martin Rab-r i Josip škrlovaj. U nadzorni odbor izabrani su: kao pretsjednik dr. Mato Bokatic, ing. Bru¬ no Mužina i Šimo Jelovac. Dopise za društvo slati na tajnika Vjekoslava Tomašiča, Karadžičeva 34, Osijek. OBČNI ZBOR »ORJEMA« V KOČEVJU Vabilo k desetemu rednemu občne¬ mu zboru podpisane organizacije, ki se vrši v nedeljo, dne 6 marca točno ob Zagreb, 1 marta 1938. — Danas smo primili ovu pošlansku dopisnim: Gospodine Urednice. Na redovnoj sodnici Upravnog i nad¬ zornog odbora Prosvetnog i potpornog društva X u Y održane 26 o. in. rešeno je, da Vam se izrazi zahvalnost na ob- javljcnom članku " listu »Istra« povo¬ dom proslave desetogodišn.iice našeg društva a koji Vam je isveštaj poslat 21 o. m. u zatvorenom pismu. Izvršujuči prednji nalog Uprave dru¬ štva X beležim se sa bratskim emU grantskim pozdravom — Predsednik. Ta je karta koju smo donijeli točno po originalu , u najmanju ruku zajedljiva,, jer izvještaj koji se spominje ni j e objav¬ ljen u proštom broju. A nije objavljen iz jednostavnog razloga šlo je stigao koda I® posljednji broj »Istre« bio več u štampi. To se več mnogo puta dogodilo , ali uredništvo nije još nikada primalo slične »pohvalnice«. Dopis zakasni, pa dolazi u narednom broju — to je kod svih listom na svijetu, a naro¬ čilo kod tjednika i glasila pojedimh organi¬ zacija i pokrela. Tko je kriv da dopis zakasni? Ili pošta ili onaj koji ga je poslao. Mi ne temo to istraživati , jer smatramo da je to duinost onoga koji je dopis poslao. Samo hočemo da rečemo par riječi o torne: Več je više puta bilo objavljeno u listu da se redakcija zaključuje s rij e d o m n a- v e č e i sve ono što dodje u četvrtak mora čekati slijedeči broj. Takove su prilike koje mi ne niožemo promijeniti. .Jer četvrtkom ujutro.se list prelama i več do 10 sati tog jutra mora biti na cenzuri. Svakorne je ja¬ sno da se iza toga ne može ništa više ubacivati u list. Ako bi se to uradilo, tada bi postojala opasnost da lisi izadje s jednim danom zakašnjenja — tj. u petak naveče mjesto u četvrtak naveče. 1 tada bi udalje- niji pretplatnici dobili list tek u ponedje- Ijak. Mislimo da nijedna organizacija neče to od nas tražiti, jer bi to išlo na štetu svih pretplatnika, več da če nastojati poslati do¬ pise na vrijeme: To, mislimo, ne mogu tra¬ žiti ni upravni ni nadzorni odbori ni na I redovnim ni na vanrednim sjednicama, pa bila za njih to i vazna vijest koja se ima štampati. Neka radije šalju dopise na vrijeme! Još nešto: Istra« je glasilo Saveza i svih orga¬ nizacija. Rubrika »Vijesti iz organizacija« je zaključkom Savesnog vodstva službena rubrika. Organizacije bi morale to cijeniti, jer imati otvorene siupce nekog lista za ob- javljiranje svojih vije sti. to ipak. nešto stla¬ či. Ali to još ne znači da si srako može do- ■zvoliti da neopravdand napada i »zafrkava« urednika. Pa zvao se taj pretsjednik Petar ili Pavao. Neka takove napržice najprije do¬ bro promisle da li nisu slučajno oni sami krivi što nešto nije objavljeno. A za službene vijesti organizacija Š1am- pane u toj Hibrid snosi odgovornost društvo koje je vijest poslalo i podpisalo Uredniku je du&nost jedino da ispran gramatičke i. pravopisni * pogreške i da, eventualno škrati dopis izbacivanjem nebitnih stvari, a razu- mije se, i da pazi kako se tu bi u hm vije- stima poikralo i neholice nešto šlo bi moglo škoditi i loj organizaciji i ci jelo j emigraciji. To sve po intenci,lama Saoeznog vodstva, koji kao najviši forum ima pravo i dužnost da daje direktive. Prema torne je deplasirano sluti posebne »pohvalnice« uredniku, pa. : kada nisu za¬ jedljive kao ova gornja. Pri koncu molimo ižvjestitelje za štampu da imaju u vidu ovo što smo gore iznijcli i da dopise šalju tako kako bi najkasnije do srijede naveče bili u redakciji. Dopisi neka budu samo na jednoj strani, po mogučnosti pisani na stroju ili harem čitko črnilom i u sivem razmaku da ostane prostor za na¬ slov i is pr a vke Neka budu kratki, jer list boluje od pomanjkanju prostora. A upravni i nadzorni odbor brclskog društva X s pretsjednikom X. T. na čelu molimo da drugom. zgodom vladaju malo bo¬ lje svojim živcima i neka budu uvjerent da ni list ni urednik ne maju nikakovih poseb¬ nih simpatija ili antipatija i da se nas ovdje vrlo malo tiču medjusobne lične zadjevi.ee raznih pretsjednika. Bez zamjere! (t. p.) »JUTRO« O' KNJIGI DR. ČERMELJA »Jutro« prinaša pod naslovom: »Dobra demografska študija«; Kod dopolnjen ponatis iz revije »Misel in delo« je izšla v založbi »Nasta« v Ljub¬ ljani precej obsežna demografska študija znanega manjšinskega delavca in publici¬ sta dr. Lava Čermelja: »Slovenci in Hr¬ vatje v Italiji«. Brošuri, ki obsega 51 stra¬ ni oktavnega formata, je priložena tudi etnografska karta Julijske krajine, ki je izšla že pred meseci. V naši še zelo borni demografski lite¬ raturi pomeni Čermeljeva študija pomem¬ ben stvaren doprinos. Ona vsebuje prikaz demokratskega stanja Slovencev in Hrva¬ tov v Italiji po povojni uradni statistiki. Na spiošno je pri nas znanstveno zajel de¬ mografsko vprašanje predvsem dr. Zwit- ter s svojo znano razpravo o prebivalstvu na Slovenskem od 18. stoletja do današnjih dni. Isti mladi znanstvenik je posvetil svo¬ jo posebno pozornost tudi naši Koroški. Dr. Čermeljeva specialna demografska študija o Slovencih in Hrvatih v Italiji po¬ meni dobrodošlo dopolnitev na tem pod¬ ročju. Avtorjeva prizadevanja v tem po¬ gledu zaslužijo tem večje priznanje, ker je navzlic kočljivosti vprašanja ostal vse¬ skozi objektiven in s tem zvest označbi svoje razprave kot demografske študije, ki ji je namen satno podrobna analiza po¬ vojnih uradnih podatkov s suhim prikazom dejstev brez sleherne tendence ali olepšav. V brošuri je sistematično zbrano in nazor¬ no prikazano vse statistično gradivo, ki prihaja za_ demografsko sliko Julijske kra¬ jine v poštev, in je zato drobna knjižica dovolj bogata da lahko služi vsakemu, ki se za te probleme zanima, za vzpodbudo in osnovo nadaljnjega študija. Popolnoma dragi uri popoldne v dvorani gostilne pri Beljanu v Kočevju. Dnevni red: 1. otvoritev in pozdrav; 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. poročila odbornikov a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, č) gospodarja. 4. poročilo nadzornega odbora in razrešni- ca, 5. volitve, 6. pozdravi delegatov, 7. razgovor o bodočem delu in slučajno¬ sti. — S tem občnim zborom zaključuje podpisano društvo deset let plodnega dela za našo neosvobojeno zemljo. Pre¬ gledati hočemo potek tega .dela in si dati o njem račun, da bomo vedeli, kak¬ šno naj bo naše udejstvovanje v bodoč¬ nosti. Ker pričakujemo, da se bodo te¬ mu našemu vabilu odzvala vsa vsaj bliž¬ nja emigrantska društva, in morda tudi presednik našega Saveza, kateremu smo o občnem zboru pisali, pozivamo vse naše članice in člane, ter vabimo vse emigrante, pa tudi prijatelje naše¬ ga pokreta ter zastopnike narodnih društev v Kočevju, da se te naše mani¬ festacije udeleže. Tajnik: Predsednik: s. r. Štofla, s. r. MARUČSTE DIEPNI KOLEDAR »SOČA« ZA 1938 GOD, upravičeno ugotavlja avtor ob koncu, da je zbral v knjižici nekaj bistvenih podat¬ kov in tako pojasnil marsikateri problem, o katerem se običajno več piše kakor ve. V knjižici so zbrani, analizirani in s pre¬ glednimi diagrami ponazorjeni demograf¬ ski statistični podatki za vso Julijsko kra¬ jino z goriško, puljsko, tržaško, reško in zadrsko pokrajino ter z Beneško Slovenijo in Rezijo v videmski pokrajini, upoštevana pa je predvsem najnovejša upravna raz¬ delitev, tako da je pregled prebivalstva, v skladu s sedanjimi mejami občin. Tako ie na zelo posrečen način dopolnjena in ne¬ kako oživljena tudi priložena etnografska karta, ki je šele z dr, Cenneljevo demo¬ grafsko študijo zadobila polno veljavo. NARODNI ADRESAR U AMERICI Vanredno lijepo ukoričen, u tvrdom povezu, napokon je izašao iz štampe Narodni adresar, kojega je uredio i iz- dao dobro poznati javni radnik g. Ivan Mladineo u U. S. A. To je po obimu velika knjiga: sadr- žaje 1.244 stranice. Na tim stranicama je zapisano 1.139 naših naselja Oirvat- skih, srpskih i slovenačkih). više od 5.000 dništava i ustanova te oko 15.000 najvažniiih ljudi u našem javnom ži¬ votu. U adresama je spomenut i naš list. Ovo je vrlo dobra knjiga za svako- ga, a naročito je dobra za društva i or¬ ganizacije. Cijena ovom lijeoom djelu le: Za Sjed. Države Dol. 3,75: Za Kana- du Dol 4.00; Za Evropu i ostalo Dol. 5,—. Naručuje se kod: NARODNI ADRE¬ SAR, 156 Fifth Avenue, New-York N. Y. (Agis) U FOND "ISTRE” Dr. Franico Klarič, sadijo, — Sušah za uspomenu na pok- Sonju Sed m a k utnrlu u Skopiju ...... Din 30.— N. N. — Jesenice .... > 2 .— D proštom broju objavljeno » 42.224.00 U kupno Din 42.256.60 O ŽIVOTU Stalna na tom sv’jetu Samo mijena jest. PETAR PRERADOVJČ. Što je sunce danas, to je zemlja bila jnče, što je mesec danas, to če zemlja biti sutra. Sve što živi, sve če to umreti, a i* praha umrloga rodiče se novi život. Koliko je god ideja bilo, toliko i gro¬ bova njinih, i sve vaskrsle misli vuku koren iz pepela umrlih. Život, to je večan proces radanja i umiranja, večna mena funkcija i formi uvek iste, večne sadržine. Na svetu ovom prolazno je sve sem dela Božjih i zakona večnih. Dr IVO MOGOROVIČ. »Istra« izlazi svaKns t.iedna n peta«. —Broj na sodimi - Oglasi se računajo P« cjenUni rova ulica 48. III. Kat. — Tlsals: SteCajntna Cekovnog računa 38 789 — Pretplata; za cijem godinu 48.— din., za poia goame ga.— ain.. ga inozemstvo dvostruKo. za a merilni 3 doiara — Vlasnik ' izdavaC: KonzoreH »Istra« Masarikova Z8a. u oro.1 telefona 87-80. — Za uredništvo odgovara IVAN STARI, Avonlml- Jugoslovenske štampe d. Zagreb, Masarybova ulica broj 38a. — Za tiskarn odgovara Rudolt Polanovic. Aagreo. uica oroj 181«