the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! gilasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu.—s. p. družbe sv. mohorja v chicagi. — zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah. (Official Organ of four Slovenian organizations.) najstarejš-i in najbolj. priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. štev. (no.) 182. chicago. ill.. petek. 19. septembra — friday. september 19, 1930. letnik xxxix. Komunistična propaganda prodrla celo že v japonski armadni generalni štab. — šest njega uslužbencev aretiranih. — vsa japonska že okužena po komunizmu. — brez- poselnost tvori za NJ UGODNO PODLAGO. Tokio, Japonska. — Celo |aPonsko javnost je preseneti-lo odkritje, ki ga je pred par nvevi napravilo japonsko orož-iistvo. Dočim se je splošno su-""H da so' komunisti stalno na v vseh japonskih °gih, in da so prodrli tudi Cei° že v armado, vendar pa si n,so mogli misliti, da se je ko- >istične kuge nalezel že ce- 0 Generalni štab sam. Zato je .Sumljivo vznemirjenje, ki se Je bi Polastilo japonskih vojaških °gov ob novici, da je bilo a-etiranih šest ošeb, uslužbenih , armadnem generalnem šta-> katerim se je dokazalo, da Je v zvezi z Moskvo in so od ^ *aj plačani, da razširjajo ^Uiiistično propagando po Ruskih vojaških središčih, kolikor se da povzeti iz po-anjkljivih vesti, ki so skozi ^Zuro prodrle v javnost, je g Tv°dja te propagande neki d "^-aiw-a, 3tto&i —u-c-iTctj-K. v i- K,. generalnem štabu, da n-,'emu se °bdolžba, t . Je izdajal Moskvi vojaške ^osti in da je na skrivaj raz-^Caval brošuro "Senki", ko-^ Cistično glasilo. Na svojem 11111 je tiskal tudi razne dru- NOV MOST SE PODRL hz komunistične cirkularje. Za fe5avan.je teh listin se je j. l'ževal šestih mož, ki so bi-®tab V generalnega Oblasti nadaljujejo z d 'tavanjem in pričakuje se, ga prišla na dan še dru-^izacijonelna odkritja. U(ii drugače je Japonska ^ eVerjetno okužena od ko-t^ma, tako, da nekateri j0 ajšnji ]isti kar očitno stavi-^Prašanja, ni li cela dežela J>0l?°polnoma v rdeči oblasti. v0(jClJa .ie izjavila, da stalno it, °bsežen lov za agitatorji, v0(1Jano je, da je že na tisoče bajliev Pod ključem, vendar IW.V sedanji gospodarski de-1 in ob velikem brezde-N^bivaJStva tla tako u-\.a.?a komunizem, da njega W1?anie ne more zajeziti še PREPREČENA REVOLTA V KAZNILNICI mten zivno preganjanje, o- jakljucju odkrita c ratlnska družba IU- — Miss Irene Se je vrnila 2. septem- V Počitnic na svoj dom, 418 % Se St. Na hodniku je pu-Nim° prtljagi in odšla k .^di-. .prijateijicam, da jih S Un,Vi" se je Pa čez do- je prtljaga izgi-^o ^ njej je bilo vrednosti • samo površnik je ^elchCei10 S750. O tatvini je dvema svoji- *6Ho ateljicama- Pretekl° iNlav*6^6 ena izmed "Jih ^mpt080^čini Broadway in V e> itj11.^1-' ko zapazi neko A v3e nosila enak površ- INDIJSKO VPRAŠANJE Angleški podkralj v Indiji stavil angleški vladi nasvete, po katerih bi se dalo zadovoljivo rešiti indijsko vprašanje. London, Anglija. — Da se ugodno reši pereče indijsko vprašanje, je angleški podkralj v Indiji, Lord Irwin, predložil angleški vladi načrt, po katerem naj bi se V bodoče u- Komaj je bil zgrajen nov most, iz cementa in jekla, preko Rdeče reke pri Garland City, pravljala Indija Načrt SO od- ki je stal pol milijona dolarjev, ga je tudi že čakal žalosten konec. Na štiri konce mo obrili vsi indijski governerji in stu Je ""la namreč podtaknjena velika množina dinamita; vsi štirje naboji so istočasno eks-naklonjeni so mu baje tudi vo-v čevljev globoko vodo kos mostu, dolg 300 čevljev. Storilcev niso dobili. ditelji zmerne stranke Indijcev. Angleška vlada je obljubila, da bo načrt proučila tekom prihodnjih dveh tednov . Po tem načrtu bi se ustanovila za Indijo izključno indij-ŠKeTvIadra s svojim lastnim indijskim ministerskim predsednikom, ki bi imela kontrolo nad javnimi indijskimi gradbami. Med to vlado bi bil imenovan tudi vojni minister za narodno obrambo, ki bi imel pod svojo oblastjo milico, ki bi se imela ustanoviti in bi zavzela mesto sedanjih angleških vojaških sil. Indijci bi plačevali davke. Dohodki iz njih bi pa šli v prvi vrsti za narodne dolgove, za pokojnino in za armadne stroške. Vse javne službe bi razpi-savalo novo ustanovljeno mi-nisterstvo in vsi tisti uslužbenci, ki žele stopiti v pokoj takoj, se jim mora izplačati odpravnina. Tekom začetne dobe bi vsaka posamezna indijska država imela popolno samostojnost; vendar pa se bodo države polagoma združile pod federalno oblast; kljub temu pa ostanejo province pod avtonomnimi oblastmi, razen v zadevah, ki se tičejo vse Indije. Vsi vladni odloki morajo dobiti odobritev indijskfcga parlamenta. -o-- ZDRAVNIK ŽRTEV PREPI- Iz Jugoslavije, SLOVENIJA DOBI ZVEZO Z MORJEM. — POŽAR V BEL-GRADU. — ČEBELE USMRTILE DVA KONJA. — SMRTNA KOSA. — DRUGE ZANIMIVOSTI PO DOMOVINI. k Hi lSs ^TBnega je opisala Dot ob n- V torek zvečer sta deki -llma Je tudi ome' » e Pred °Či ti^o, d *J0 m ko se je iz- ste i3® v resnici ona ta- *Zr0čili policiji, ki RA V TUJI DRUŽINI Chicago, 111.— Dr. C. C. Mc-Lane se je v torek zvečer vrnil domov na 8240 Dorchester Ave. in je ravno hotel vtakniti ključ v ključavnico, ko se zgrudi na tla, zadet v trebuh od krogle, ki je bila izstreljena pri pretepu na drugi strani ceste. Tamkaj sta se s samokresi v roki pozdravljala oče in sin, 651etni James in 391etni Roy Thompson, in sicer med domačo zabavo, ki jo je Roy priredil za svoje znance. Stari James je oddal pet strelov; izmed teh je eden oprasknil sina po sencu, eden pa je zletel preko ceste. Došla policija je starega Thompsona, ki je začel in povzročil prepir, aretirala. je na to zaprla še dve drugi osebi, ki ste bili z njo pri raznih tatvinah v zvezi. Skupina kaznjencev si skušala priboriti pot v prostost. Baltimore, O. — Kaznilni-ške oblasti so še pravočasno zadušile upor, ki je nastal v tukajšnji jetnišnici pretekli torek in v katerem je izgubilo življenje bržkone dvoje oseb, eden čuvaj in en kaznjenec. Skupina kaznjencev si je skušala pridobiti pot na svobodo m so se že nahajali na lestvi, da preplezajo zid, ko je zapazil njih početje jetniški u-službenec, A. Owen, in jih zadržal. Kaznjenci so se nato vrgli nanj, mu odvzeli samokres in oddali nanj več strelov. Ti streli pa so bili pogubonosni za nje, kajti alarmirali so ostale čuvaje, ki so ubegle pravočasno še ujeli in obenem nevarno obstrelili njih vodja, Bailey. --o- PROSLAVA NA CAST priJATELJU INOZEMCEV Chicago, 111. — Okrepčan na duhu in telesu se je vrnil v Chicago med svoje prijatelje Mr. A. B. Messer, predsednik Nationalities Groups Organization, ki so mu priredili v sredo zvečer intimen prijateljski sestanek, združen z banketom, v Hamilton Club. Mr. Messer je velik prijatelj in zaščitnik tujezemcev, kakor tudi listov, ki se tiskajo v tujih jezikih, zato so bili ti v skrbeh zanj, ko je pred meseci nevarno zbolel. -o——- LA FOLLETTE ZMAGAL V WISCONSINU Milwaukee, Wis. — Pri primarnih volitvah za governer-ja države Wisconsin, ki so se vršile pretekli torek, je sijajno zmagal na republikanski listi Ph. F. La Follette nad sedanjem governerjem, W. J. Ko-hler. Zmagovalec je star samo 33 let in je sin pokojnega senatorja, in eden njegovih bratov ima tudi zdaj senatorski sedež. KRIZEMSVETA — Kissingen, Nemčija. — V tukajšnji okolici se vrše velike vojaške vaje nemških domobrancev, katere si je prišel o-gledat tudi sam predsednik Hindenburg v spremstvu z vojaškimi osebnostmi in zastopniki tujih držav. — London, Anglija. — Gospodarski položaj v Angliji postaja čimdalje bolj obupen, tako da največji optimisti ne vidijo še skorajšnjega izhoda. Število brezposelnih je zdaj skoraj dvakrat večje, kakor je bilo začetkom tega leta, in dosega zdaj število 2,139,500. — Ominato, Japonska.— H. Bromley, ki je pred par dnevi poizkusil preleteti Pacifik, a se je moraj s pokvarjenim ae-roplanom vrniti, je izjavil, da letos tega poizkusa ne bo več ponovil, pač pa upa, da mu bo mogoče izvršiti ta čin prihodnje leto. — Berlin, Nemčija. — Sovjetska Rusija je naročila pet velikih nemških trgovskih ladij, da bo z njimi izvažala svoje žito v inozemstvo. Točasno leži v. pristanišču v Hamburgu | brez posla nemških ladij za četrt milijona tonaže zai^adi splošne trgovske depresije. — Praga, Čehoslovaška. — Neki Avstrijec, Adolf Maier, se je na svojem potovanju v Nemčijo preko Čehoslovaške zattičljivo in žaljivo izražal c 28. češkem polku, za kar je bil od tukajšnjega sodišča obsojen na mesec dni zapora. NA OBISKU so se mudili te dni v Chicagi Mr. in Mrs. Bayuk iz Ottawa, 111., in njegov brat Mr. in Mrs. John Bayuk iz Willarda, Wis., kateri se je mudil na obisku v Ottawi, pri svojemu bratu Ma-thu. Obiskali so svoje znance in prijatelje, nakar so se zopet podali vsak na svoj dom. Mr. Math Bayuk je lastnik garaže in gasolinske postaje v Ottawi. Njegov brat John pa je slovenski farmar na Willardu, kjer uspešno kmetuje že dolgo vrsto ; let. ZAVRATEN UMOR NAD ŽENSKO Neznanec napadel žensko, ko se je vračala z dela in ji pre-rezal vrat. —o— Chicago, III. — Umor, o katerem domnevajo, da ga je izvršil kak blaznež, ki je ušel iz norišnice v Dunning se je pripetil v noči od torka na sredo nad 43 letno Mary Jakubiak, 3645 Newcastle Ave., mater štirih otrok. Ženska se je po polnoči vračala s svojega dela bd Standard Oil Co., 910 So. Michigan ave., kjer je bila zaposlena, ko jo je na poti domov do zdaj še neznana oseba napadla. Iz ran, ki se vidijo na telesu, se da "sklepati, da se je ženska pred umorom krčevito branila in je nato zločinec končal življenje s tem, da ji je z nekim ostrim rezilom prerezal vrat. Po umoru je zvlekel njeno truplo na bližnjo prazno loto. —:—o- SAMO, DA NI BILO HUJŠEGA Chicago, 111. — Ustrašili smo se že, ko smo slišali novico, da se je naš znani rojak, Mr. Leo Jurjovec, ponesrečil s svojo karo pretekli ponedeljek. Vendar pa je ponesrečeni sam zanikal vse alarmantne vesti in pravi, da razen male praske ni nič hujšega skupil. Pač pa pravi, da je kara dobila resnejše "praske" in se bo morala podvreči temeljiti "zdravniški" oskrbi. Nezgoda se je pripetila na križišču na Oakley in 21st St. — Čestitamo rojaku k njegovi sreči v nesreči. -o- 80-LETNA STARKA —"ZLO-ČINKA" Richmon, Va. — Tukajšnji prohibicijski inšpektor, H. B. Midkiff, je izvršil -sijajno "junaški" čin. Aretiral je namreč neko žensko, Mrs. M. Napier, ki je stara nad 80 let, ko je sedela pri malem kotličku, v katerem se je kuhalo žganje. Z njo vred je bila aretirana tudi njena 451etna hči. Železniška zveza Slovenije z morjem. Akcijski odbor za zgradbo železniške zveze Kočevje—Su-šak, ki je bil izvoljen na veliki gospodarski konferenci 6. julija na Sušaku, odide konec septembra v Beograd, da na pristojnih mestih pospeši rešitev tega nujnega vprašanja, da bi se železniška zveza med Slovenijo in morjem čimprej oži-votvorila. Pristojni ministri so obljubili temu odboru svojo podporo. — Dela na Bakarski progi napredujejo in so že v končni fazi. Preostane še dograditev Bokarskega pristanišča, ki bo povsem moderno urejeno. Pristanišče se bo začelo graditi že prihodnji mesec. -o- Nenavadna nesreča Leskovec pri Krškem, 27. avg. — Tukaj se je zgodila nesreča, ki ima redke primere. 17 letni hlapec Lojze Nečimer, ki je ushtžben pri vdovi Mili Svetec v Leskovcu pri Krškem, je pripeljal na Loke voz drv. Konja je ustavil tik pred če-beljnjakom in razkladal polena. Ker sta bila konja potna lijanski meji, katera je hotel brez potnega lista prekoračiti. Odgovor bo precej težak. -o- Atentat z revolverjem na avtomobil Na avtotaksija Ivana Male-ševaca je bil izvršen pri Osije-ku atentat. Atentatorji so hoteli avto ustaviti z revolverji in so tudi streljali na šoferja. Zadeli so neko sopotnico v nogo. -o- Ribnica Iz Ribnice poročajo, da so začeli delati "tratoar", (sidewalk) iz Ribnice v Goričo vas. Tako ,tudi Ribnica počasi napreduje. -o- Novo mesto 19 letni Janez Jamnik se je s flobertom spravil na veverice. Baš je hotel.ustreliti, ko za-čuje korake. Hoteč svojo namero prikriti, je potisnil puško na hrbet, petelin se je pa sprožil in ves naboj se je zaril Jam-niku v stegno leve noge. -o- Nasilni vajenec Čevljarski vajenec Franc Š. je z nožem napadel svojega je to prignalo čebele, da so se 'mojstra Alojzija Jagra, ker ga zaganjale vanje in oba tako; je ta odpustil iz službe. Moj-opikale, da sta poginila. Hla-jstra so odpeljali v mariborsko pec je hotel konjema pomaga- mestno bolnico, ti, je prišel pod konja in bil sam v nevarnosti pred razjarjenimi čebelami. -o- Velik požar v Beogradu Beograd, 29. avgusta. — Davi med 2.15 in 2.20 je izbruhnil požar v mizarski delavnici Štepana Matiša. Požar se jfr naglo razširil tudi na skladišče.■ Obe poslopji sta popolnoma zgoreli, ostala poslopja, ki so bila ogrožena, pa so gasilci rešili. Gmotna škoda še ni dogna-na, vendar jo cenijo nad dva do tri milijone Din. -o- Smrtna kosa V Celjski bolnici je umrl Jurij Strgar, posestnik iz Marija Gradca pri Laškem, star 52 let. — V Hrastniku je umrla Cecilija Štefančič. — V Kranju je umrla Neža Benedik, roj. Rozman, posestnica stara 47 let. V Ljubljani je umrl Jean Faj-dige, knjigovodja mestne plinarne. — Na Dunaju je umrl Vinko Krušič, tast profesorja Dr. Kidriča. Če se gre študent pastirja Četrtošolec Marjan Morelj iz Kandije je za zabavo pasel kravo. Pa mu je neroda stopila na nogo in mu posnela malo kože; oprasklina se mu je vnela, noga je otekla in fant je moral v bolnico. V ruški tovarni za dušik odpuščajo delavce Radi omejitve obrata je vodstvo ruške tovarne za dušik odpustilo doslej 77 delavcev; napoveduje se odpust še večjega števila zaposlenih. Doslej je o-menjena tovarna zaposlovala 500 delavcev. -o- Ujet Slaščičarja Antona Ferlina, ki je pobegnil iz Slov. Bistrice, potem ko je napravil veliko dolga in še več drugih neumnosti, so oblasti prijele na Ita- Požar Posestniku in županu v Cvetko vcih Francetu Petku je požar uničil gospodarska poslopja. Poleg ognje so našli listek, na katerem je bilo zapisano, da bo še drugje gorelo. -o- Mačeha zabodla pastorka. Adam Lasovic iz Vrbove se je večkrat prepiral z mačeho. Te dni ga je pa mačeha počakala za neko ograjo in mu zasadila nož v srce. -o- Žrtev postopače v Na Hlevnem vrhu pri Rov-tah so neki pretepači z nožem težko ranili posestnika Antona Lukana s Praprotnega brda pri Rovtah. -o-- Maribor Zastrupil se je 2-letni sin prometnika drž. žel. Martin Lubej. Deček je prišel do karbida in ga pričel požirati; tudi je nato pričel gristi ostrino tintnega svinčnika, f « -o- Nesreča v Ribnici Žrtev nesreče je postal 63 letni Fortunat Klinar, trgovec. Ko je stopil z gostilne pri Ce-netu, ki je tik ceste, je v istem hipu pridirjal po cesti voz, ki je podrl Klinarja na tla. t Strafi 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 19. septembra 1930 AMERIKANSKI SUOVENEC JPrvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. .Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto________-_______$6.00 Za pol leta _____________:-------3.00 Za četrt leta -------------------1-75 The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day »fter holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ..............................—$5.00 For half a year --------------2.50 For three months ........................— 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year .................................$6.00 For half a year __________________________ 3.00 For three months__!----------------- 1-75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker e tem veliko pomagate listu. , _ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača, _ _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.______ Protestirajmo! Kdo izmed Slovencev, bodisi doma ali na tujem, ni te dni, ko je čital pretužno vest, da je oholi naduti italijanski fašizem na najbolj zavratni način umoril štiri nadebudne slovenske sinove, stiskal maščevalno pesti in obsojal nesrečni fašizem? Kdo? — pravimo. Vsak je, ki čuti slovensko, ki čuti slovansko! Ves civiliziran svet še ni imel enake primere v zgodovini, da bi se justica kake civilizirane države tako sramotno in gr do omadeževala s krivico, kakor se je te dni omadeževala justica sedanje italijanske fašistične administracije. Ves proces je znan. Ni ga treba ponavljati. Zlasti onim ne, ki količkaj poznajo italijanske fašiste, ki so junaki le tedaj, kadar imajo pred seboj zvezane slovenske trpine, da jim streljajo zavratno v hrbet. Kedaj še pomni zgodovina, da bi kje celo zagovorniki obtožencev zahtevali sami za obtožence smrtno obsodbo? V Trstu se je to zgodilo! Italijanski fašisti so to storili! Imamo v zgodovini slučaje, ko je imela justica v rokaj najpodlejše zločince, ki jih je obsojal ves svet, a zagovorniki so jih spretno branili. V Trstu pa so zagovorniki zahtevali smrtno obsodbo za nedolžne slovenske obtožence. Kaj takega je v stanu izvršiti le samo ogabni in ostudni italijanski fašizem! Vzemimo, da bi bile obtožbe tudi resnične, kar seveda niso, italijanski fašizem še dolgo ne bi imel pravice nalagati takih kazni slovenskim trpinom v Primorju. Kdo se ne spominja, kaka grozodejstva, kakoršnih bi ne bili zmožni vršiti niti najbolj divji barbari, so izvrševali nad Slovenci italijanski fašisti? Kdo je požgal slovenski Narodni dom v Trstu? Kdo je razbijal slovenske tiskarne v Trstu in drugod? Kdo je napadal rnirne Slovence po slovenskih vaseh v mirnih nočeh, jih pretepal, nastavljal na prsa revolverje in so morali v takem stanu med smrtjo in življenjem vživati ricinovo olje? Kdo je požigal slovenske šole na Goriškem in Primorju? Kdo je prepovedal Slovencem v Primorju slovenski tisk in slovensko be-fedo v vseh uradih in povsod? Kdo? — Fanatični Italijan je to storil! Ves odpor Slovencev proti grozodejstvom in krvavim krivicam, ki jih je storil italijanski fašizem našemu narodu, ni niti unča proti celim grmadam krivic, ki jih je izvršil fašizem nad našim narodom v Primorju. Zakaj ni kaznoval tistih, ki so uničevali slovenske domove in šole, pobijali mirne Slovence po vaseh in mestih? Naj je bil še tak zločin storjen nad Slovenci, potlačili so vse. Slovence pa obsojajo na sramotno smrt za vsak prestopek, pa ne še samo to—sami jim krivičrio naprtijo zločine na hrbet in jih, dobro vedoč, da so nedolžni, streljajo in more na najbolj sramoten barbarski način. Ako ni to krivica — potem krivice sploh na svetu ni! Rojaki, ki čitate te vrstice, prepričani smo, da to barbarsko početje najhujših točasnih naših sovražnikov obsojate z vso svojo dušo in z vsem svojim srcem. Kri ni voda! In to nam preliva po nedolžnem italijanski fašizem v Primorju. Slovenski narod kaj takega ni zaslužil! Zato pa mi, ki živimo v svobodni Ameriki — DVIGNIMO SVOJ GLAS! Protestirajmo na ves glas! Po vseh naselbinah, kjerkoli bivajo jugoslovanski naseljenci, naj se čuje odločen protest proti fašistične- mu nasilju, ki nam mori in ubija naše brate v Primorju. In ti naši protesti naj gredo do najmerodajnejših mest vseh civiliziranih narodov in držav. Naj čuje ves civilizirani svet naš protest proti krivici in nasilju, ki ga uganja od fašizma opit Italijan na slovenski zemlji v Primorju! Prihodnjo nedeljo, dne 21. septembra, se vrši veliki jugoslovanski protestni shod v Chicagi, v Sokol dvorani, na 2345 So. Kedzie Ave. Vsi Slovenci in ostali Jugoslovani iz Chicage, Jolieta, Waukegana, La Salle, So. Chicage in drugod so vabljeni na ta veliki protestni shod. Kdor čuti slovensko, naj bo ta dan navzoč. Pokažimo ameriški javnosti, koliko je nas in da vsi najodločneje obsojamo nasilje fašizma na slovenski zemlji v naši domovini. Na ta protestni shod vabimo zlasti tudi ameriško slovensko mladino. Tudi ta mora biti navzoča! Na shodu bodo angleški govorniki, jih bote torej razumeli. Tudi slovenska mladina naj pride polnoštevilno in pokaže, da so sinovi in hčere slovenskih mater in očetov in da tudi njih slovenska kri čuti fcol slovenskega -naroda, ki preliva svojo kri pod nasiljem fašizma. , Vsak Slovenec — Slovenka, gotovo pridi! Prihodnjo nedeljo naj čuje svet našo bol, ki jo nam povzroča ogabni fašizem! Zato vsi na protestni shcd! K PETLETNICI DRAM. KLUBA V SHEBOYGANU Sheboygan, Wis. Letos bo minilo pet let, kar se je pri nas ustanovil dramatični klub *'Finžgar" s 36 člani in članicami. Klub se je ustanovil v prvi vrsti za to, da se čim dalje mogoče ohrani naš mili materni jezik in da pomaga podpirati našo cerkev. Veliko bi se lahko napisalo, kaj vse je naš Ddramatični klub pripomogel naši cerkvi. Ravno tako tudi društvom, katerim je bil vedno na razpolago. Največ dramatičnih predstav imamo v jeseni in po zimi, ker v tem času se zabave v prosti naravi nehajo. Ni prijetno hoditi k vajam po zimi, v snegu in hudem mrazu, a dobri in za dramatiko vneti igralci prenesejo vse te žrtve. Koliko zaslug si je naš klub že pridobil v teh petih letih že zato, ker tukaj se mladina drži skupaj. Priučuje se govorici in šegam svojih staršev. — Zopet je zasluga kluba, ker člane in članice zaposli z učenjem igre in tako ne dobijo prilike stikati za zabavami po drugih dvoranah. Torej z eno besedo bodi povedano, da je naš Drama tični klub druga slovenska šola za našo tukaj rojeno mladino. Mi starejši smo ponosni na naše mlade člane in članice, ki se tudi z velikimi vlogatpi ne itstrašijo nastopati, kar so že večkrat pokazali. — Vedno nam je dramatični oder svet kraj, kjer kažemo človeštvu do poštenja in iaobrazbe. Da pa naš Dramatični klub tako napreduje, gre zasluga v prvi vrsti našemu večletnemu predsedniku Mr. Jakob Pre-s t of ju, ki je tudi ustanovitelj in obenem igrovodja. Na tem mestu naj sprejme. Mr. Pre-stor prisrčno zahvalo od vseh članov in članic kluba. Prizna- mo, da smo bili včasih pri vajah poredni in neubogljivi. Obljubimo pa, da se bomo v bodoče poboljšali. Še na mnoga leta v vaši sredi. Kljub vsem današnjim slabim časom se klub drzne prirediti veselico v spomin petletnice obstanka in sicer pri Mrs. Zagožen v nedeljo, dne 21. septembra popoldne in zvečer. Cenjeni bralci! Upoštevajte dan 21. septembra in se v velikem številu udeležite te naše veselice tega našega prvega jubileja. Ne zahtevamo veliko. Le z malimi prispevki se nas spomnite na ta dan. Na svidenje! Odb. Dram. kluba "Finžgar". -o-- SLABI ČASI V ENUMCLAW Enumclaw, Wash. Kakor povsod, ,tako je tudi tukaj slabo. Zelo veliko ljudi je brez dela, ker delo v gozdovih počiva. Nekoliko je temu kriva suša, nekoliko, ker so bojijo ognja. Krivo je pa seveda tudi to, ker kompanije nimajo naročil. Do sedaj je že še šlo. Kam bodo pa šli ljudje na ei-mo, ako se kje kako delo ne odpre. Saj je že sedaj veliko lačnih. Za farmarje je pa tudi slabo, ker je suša skoro vse uničila. Že dva meseca in pol ni bilo dežja, tako, ,da bo. letos bolj slab pridelek. Cena živini je zelo padla in se že težko proda. Meso ima pa vedno isto visoko ceno, in ako si ga hoče farmar kupiti, mora denarce šteti. Ravno tako je z drugimi pridelki, katere farmar pridela. Ako pa kaj kupi, je pa vse drago. Upamo, da ?.e bo sedaj naš dobri oče predsednik vendar ž.e spomnil, da treba sedaj pristopiti na pomoč lačnim in revnim, ker je sedaj veliko potrebnih v Ameriki. Za sedaj ni nic posebnih no- vic. Mogoče drugič kaj več poročam. J. R., zastopnica. -o- ZA VSAKEGA NEKAJ, KDOR LJUBI SVOJ NAROD So. Chicago, 111. Kdor bere poročila dnevnih časopisov prav gotovo ni prezrl, kaj so časopisi pisali in kaj še pišejo o Jugoslaviji in Italiji. Iz teh poročil je prav lahko vsakemu znano, koliko krivic morajo trpeti naši zasužnjeni bratje ,ki so po nesreči prešli po vojni v nenasitno žrelo krvoločnega fašizma. Koga ne boli srce nad krivicami, ki se godijo nad našim narodom? — Od prvega začetka, ko se je pokazal umazani dim in je slovenski narodni dom obliznil uničujoči plamen, katerega so fašisti podtaknili, se trpljenje in gorje naših bratov veča od dne do dne in od leta do leta .— Slovenski Narodni Dom je bila prva večja žrtev,katero je moral slov. narod utrpeti. In za tem so goreli kresovi po gorah, Goriškem, Krasu, Istri in Vipavski dolini in ognjeni zublji so lizali z gorečimi jeziki in žgali in uničevali knjižnice izobraževalnih, pevskih in prosvetnih društev. S satnsko zlobnostjo so se režali črnosrajčniki našim ljudem, ki so jih videli, da s solznimi očmi klonejo pod silo. — Knjižnice niso bile dovolj. Šole slovenske so zaprli in učitelje pregnali ali odstavili, na njih mesta nastavljali nadute in nevedne Kalabreze. Še celo otrokom so prepovedali slovensko govoriti. — Duhovnike slovenske so preganjali in jih tirali čez mejo, da umirajoči niso bili deležni tolažbe na zadnjo uro. — Poslance in drugo inteligenco so spravili ha nezdrave Liparske otoke, da tam v pregnanstvu hirajo in umirajo. Vsem je znano zadnje grozodejstvo, ki so ga črnosrajčniki izvršili^ nad našim narodom v Trstu, ko.so na srarhoten način ustrelili štiri slovenske mladeniče pod pretvezo veleizdaj-stva in umora. Sodili so in obsodili brez zadostnih dokazov. Na zadnje so jih ustrelili v hrbet, kakor pse. To je najsra-motnejše, kar so morali narediti. Poročila pa pravijo, da jih imajo še veliko število, ki čakajo obsodbe. Kdo ve, kakšne ? Nikakor bi ne bilo prav, da bi mi ki vse to beremo pri teh strašnih novicah ostali mrzli in bi ne občutili nikakega odpora proti tem nezaslišanim krivicam, ki se gode našemu narodu. Brali ste, da bo v nedeljo 21. septembra v "Sokol Chicago" dvorani veliki protestni shod vseh Jugoslovanov. Pokažite svojo narodno zavednost in neustrašenost pred drugimi narodnostmi. Ne recite, kaj čem jaz tam, če sem ali ne, je vse eno. Eden več ali manj, saj nihče ne bo štel. Ne! Ni prav tako. Vsak član šteje za enega in kolikor več nas bo, toliko večji ugled si s tem prido- bimo v očeh drugih narodnosti. Imeli nas bodo za zavedne in vredne člane svojega naroda, ki tudi mi čutimo krivice, ki jih trpijo naši narodni sinovi in bratje. Zato vsi ki to berete pridite v nedeljo na veliki protestni shod, ki v Sokolski dvorani na 2345 So. Kedzie Avenue. Naj ne bo Slovenca med nami, ki bi brez posebno važnega vzroka opustil to domoljubno demonstracijo. Naj ne bo izdajalca med nami. Rodoljub. -o- POPRAVEK K DOPISU SMRTI E. BOJTZA Pueblo, Colo. V št. 175, Amerikanskega Slovenca, se je v poročilo vrnilo par napak. Pokojni se piše Edw. Bojtz in ne Rojtz, kakor poročano v dopisu. Pri imenu sestre pokojnega nam je tudi škratelj ponagajal in napisal Mary, namesto Najina, (Nina). Dalje je pomotoma izostalo poročilo, da se je pogreba u-deležilo veliko število Angležev in Amerikancev. — Cenjene dopisovalce in dopisovalke prosimo, da imena in druge take važne reči razločno pišejo, ker le na ta način se ognemo morebitnim napakam, ki niso nobenemu prijetne. Ur. -o- Širom Jugoslavije Angleški pevci Zelo so se pohvalno izrazili angleški pevci o zanimanju naših ljudi napram njim. Rekli so, da so veliko pričakovali, še več pa našli. --o- Veliko neurje Nad Mariborom in okolico je bilo 17. avgusta zvečer strahovito neurje s točo, ki je napravila veliko škodo na vinogradih in na sadju. -o- Skala padla na nogo —— 201etni delavec France Šu-štaršič iz Lakomnice pri Novem mestu je v kamnolomu pri Pesnici kopal kamenje. Nenadoma se je vsula nanj večja množina gramoza. Takoj nato pa velika skala, ki mu je zlomila desno nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Vzrok lesne krize Zastoj v lesni industriji se čuti v naših krajih že dolgo časa. Vzrok je ruska konkurenca. Mesto našega lesa vozijo parniki v italijanskih vodah ruski les. Požar v ladjedelnici v Šibeniku Požar, ki je nastal v šibeni-' ški ladjedelnici dne 22. avgusta, je napravil par stotisočev škode. Kako je požar nastal, se ne ve. -o- Nesreča v Ljubljani Na kralja Petra cesti v Ljubljani je bila od avtomobila povožena 661etna Josipina Iste- Nikakih ponaredb 100 odstotno čist anhoircer-Btisch iiidweis at Barley-Malt Syrup svetel ali temen redilen ni grenek !lil!f!Hli![i!!ii!H!n;!!!!l!ltlt!H!!lll Tovarniška razprodaja KOTEL NOVEGA MODELA Catalogue €> relo'V?^ FREE IS^-SS K„ bakr», * ccvjo. vijakov n» ih pi - "^fbi zavojev. .|j se » Ne more«1;, one«; ni P« s.n®"5 nju »**& Kapo la , položite J-ali JO kundi « j, da Pr ifn« vrhu. Varno, praktično, enostavno in tn'%i Noben izdelek take kakovosti in UP°' L«' so še ni prodajal po tako nizki ceni. J® # z nizkim pritiskom in" pasteurizer. Ideale" domačo kuho. Nič boljcga za splošno .UIv3lo bo. Vzdržal vam bo skozi celo življenje »n ,fC« služil v vaše zadovoljstvo. Gori so n?v „a-tovarniško cene. brezpogojno v gotovim ročilom. Pošljite money order ali ček..1 gj. odpošiljatov v navadnem močnem zaboj"-mo posoda je vredna nabave. home manufacturing Dept. H-19 18 East Kinzie Ave. Chicago, 111. ničeva. Zadobila je precejš^0 poškodbe na rokah in nog3'1. zQ~ Nesreča na travniku Pri košnji otave se je P0l\., srečil v Spodnji Polskavj letni sin posestnika Kacij^ Padel je nesrečno na osti"1 kose in si pri tem prerezal S ženj desne noge. Utonil V Gruberjevem kanal«. ^ Ljubljani je utonil FW1^ Zaje, gojenec deškega VZg03^ vališča. Delal je na vrtu '' Kodeljevem, po končane«1 . lu se je šel kopat v Ljub'J3 co, kjer je utonil. --o- Nesreča z brano jjj Na Sobčanovi njivi v G0^ cih je 201etni domači vlačil z brano. Na koncu je hotel brano obrniti. Prl # so pa krave potegnile in je padla na njega ter ga poškodovala. vs«: V "Amer. Slovenca* v • ^ slovensko hišo, naj bo 8e vseh njegovih prijatelji NEVAREN LOV (Dalje.) Tudi vam svetujem, da se ogibate velikemu močvirju na ju govzhodnem kotu otoka. Pravimo mu močvirje smrti. Tam je nanešen pesek. Prositi vas moram, da me opravičite. Po kosilu se vedno malo vležem. Vi pa boste komaj imeli čas za spanje. Najbrže boste hoteli kar oditi. Pred mrakom vam ne bom sledil. Po noči je lov vedno bolj razburljiv. Ali ne mislite tudi Vi tako? Au re-voir, g. Rainsford, na svidenje!" Globoko in uljudno se je poklonil general Žarov in odšel iz sobe. Rainsford je dve uri dolgo prodiral skozi goščo. Samo eno mu je bilo na umu, da čim bolj prehiti Zarova in v paničnem strahu je v začet- ku bežal in bežal. Sedaj jo prišel zopet k sebi. Ustavil se jc in prevdaril položaj. < Spoznal je, da je običajen beg brezupen; pripeljal bi ga k morju in tu bi ga ustrelil Žarov. Nahajal se je v prostoru, ki je bil ves obdan od morja. Njegove operacije >so se morale zato vršiti čim dalje od morja. "Pustim mu sled," je zarnr-mral Rainsford. Zapustil je grbasto stezo in se prebijal skozi brezcestno džunglo. Pomikal se je naprej v zavitih kolobarjih, se vedno in vedno vračal na svojo staro sled in pri tem upošteval vse izkušnje lova na lisice in vse zvitosti lisice. Ko je prišla noč, je ležal na smrt utrujen z razbolelimi nogami in razpraskanim obrazom na košati kopi. Vedel je, da bi bila blaznost tavati še naprej. Na vsak način se je moral odpočiti. Mislil sije: "Dosedaj sem igral lisico iz pravljice, sedaj moram igrati mačko." Veliko drevo z močnim deblom in visokimi vejami je bilo v bližini. Pazil je, da ni pustil niti najmanjše sledi in splezal na drevo ter počival na široki veji. Mir mu je vrnil samozavest in čutil se je skoraj že varnega. Niti tako dober lovec, ko general Žarov ga ne bo tu našel. ,Samo hudič bi mogel najti to zapleteno sled ponoči v džungli. Grozeče pa se je plazila noč bližje in bližje ko ranjena kača. Nikakor ni mogel Rainsford zaspati, pa Čeprav je bila brezslišna tišina nad mrtvo džunglo. Ko se je danilo, je krik tiča obrnil pozornost Rainsforda v smer, iz katere je slišal krik. Nekaj je priha jalo počasi skozi goščo, previdno sledeč kolobarju za kolobarjem sledi, ki jo je pusti! Rainsford. Cisto tesno se je vlegel Rainsford na vejo in o-stro opazoval skozi listje, ki je bilo skoraj tako gosto, ko preproga. Stvar, ki se je bližala, je bil mož. Bil je general Žarov. Šel je počasi naprej in z napeto pozornostjo so sledile njegove oči sledi. Skoraj tik pred drevesom je obstal, pokleknil in pregledoval tla. V prvem hipu se je hotel Rainsford vreči ko panter na generala, toda videl je v desnici Zarova nekaj svetlega — majhno pištolo. Lovec je parkrat zmajal z glavo, kakor da se prav ne spozna. Potem se je zravnal in vzel iz svoje doze eno onih črnih cigaret; oster in omamljiv dim je začutil Rainsford. Rainsford je pridrževal sapo. Generalov pogled se je o-brnil od zemlje in šel eol za colom navzgor po deblu. — Rainsford je zledenel, vsaka njegova mišica 'se je napela. Toda ostre oči lovca so se obi*-nile proč, še preden so dosegle vejo, na kateri je bil Rainsford. Smehljaj je zaigral na o-gorelem obrazu generala. Počasi je potegnil iz cigarete in kolobarček dima se je dvignil v zrak. Nato je obrnil drevesu hrbet in šel ravnodušno nazaj po poti, po kateri je prišel. Vroče je dolgo zadržana sapa planila iz Rainsfordovih pljuč. Njegova prva misel mu je ustavila kri. General je mogel ponoči slediti sledi v gozdu; že neprijetne sposobnosti je moral imeti. Samo neverjeten slučaj je bil, da ga Žarov ni zagledal. > Druga Rainsfordova misel je bila še strašnejša. Mrzlica se ga je prijela. Zakaj se je general nasmehnil? Zakaj se je o-brnil? Rainsford ni hotel verjeti, kar mu je govorila pamet, toda resnica je bila jasna ko solnce, ki je med tem pretrga- lo megle. General se je igral ž njim! Prizanesel mu je za drugi lovski dan! Sedaj je šele spoznal Rainsford, kaj je groza. "A moram ohraniti mirno kri. Moram." Spustil se je z drevesa in šel v gozd. Njegov obraz jc imel odločen izraz in njegov um je pričel mrzlično delovati. Tri sto metrov daleč od svojega skrivališča se je ustavil na mestu, kjer je bilo veliko odmrlo drevo naslonjeno na drugo živo drevo. Vrgel je svojo torbo z živili na tla, vzel nož in pričel delati na vse kripl.je. Na zadnje je le deto dovršil in se vrgel približna sto metrov za drevesom na tla. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Mačka je prišla, da se poigra z miško. General Žarov je s sigurnostjo psa sledil sledi in sedaj se je pojavil. Nič ni ušlo terti majhnim, temnim očem. Vsako pohojeno bilko, vsako zlomlje- .4 no vejico, vsako še tako hno sled v mahu je opazl . Tako zatopljen je bil v ^ zasledovanje kozak, da že pri stvari, ki jo je Prl^t>!' Rainsford, predno jo je x ^f Njegova noga se je že d°tj\ jc la naprej stoječe veje. ^ služila kot vzmet. V te«1 nutku je tudi že opazi' ». ( ja ni izpustil. Drgnil jt zadeti rami in RftittSteje slišal, kako se mu je gal: (Konec pr ŠIRITE AMER. SLOV£N r rih.) .Petek, 19. septembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 g^0ooo(y<><>oo<>cKH>^ - -- . °®®ooooooooooo Illinois v dvorani cer-Roka, od koder so od-k slovesni sv. maši, Vgj v° ie ob enajsti uri darovi?1? duh" vodja Rev-Skm-; ob asistenci č. g. ■fa father . Šaloven -a m S' Sk, «V a ^Ši .elm Murna. Po sv j/8 Je Vršil banket. Zatem l^H Vsa Družba udeležila J°lietoal1 igre med La Salle in sicer .ll1. Zmagal jie Joliet in SgJe bil rezultat 15-9. Zvezke V(JJe Množica udeležila ve-in plesa, prirejeni]*;0^ ^ukajšnega društva sv. V wst-3- ]Hiia J zjutraj, ob osmi uri V;. otv°rjena konvencija s govorom. 0- duh. Ni Kev. Škur je izvršil obi-V plitev. ■'i " Gottlieb predlaga, da ^Dj ^sednik imenuje pove-\0 . or- Vsestransko pod-Hf ln »Prejeto. V ta odbor % ^sednik imenoval sle-Vi?hn Gottlieb, Rose Ba-\ *rank Škedel. Poverilni So Je Podal na svoje delo ^ ^e/v^em Presledku p.oro-Glavni uradniki so sledeči: Predsednik 1. podpredsed- V^_2ivec, druga pod-ftlca Mary Kremesec, He, 'J . v°dja Rev. Joseph %! t ^.inik Frank J. Wedic, >ar paul J. Laurich, bla-Petrie in nadzor-iv • Glavach, Jacob Stru- »i &^°v!ich in Jo's. " Wolf. Ho, °r°tnega odbor Gerčar. Izmed postav navzoča Joseph V --vel . "^ega odbora Ant. « nanagloma zbolel, 2i„( upa> da bo navzoč v delegatov je iVHinois Društv« «t. 1, Jo-PH sia' ^stopajo sledeči: \'l Joi*Phnr J°Seph Kle" C', liav^ersich' RudolPh Juričič, Jr., Joseph Šray, tih-'' JohIn'!at' Anton Štefa- Vk^ H« ss in Simon Še- O. Ill "1'' Društvo št. 5, Sh? WalTk Lass- Dru" Društvo št. pa. Math Bal- kovec. Društvo št. 12, Joliet, 111., Rose Bahor, Frances Kal-čič. Društvo št. 13, Chicago, 111., John Terselich, John Gottlieb in Rev. Anzelm Murn, OFM. Društvo št. 14, E. Pittsburgh, Pa., Peter Malek in George Miketich. Društvo št. 15, Ottawa, 111., Joseph Medic. Društvo št. 16, Chicago, 111., Mary Anzelc. Društvo št. 17, Ottawa, 111., Katherine Bajuk. Gt. tajnik zastopa sledeča društva: Društvo št. 4, Bradley, št. 8, Rockdale, 111., št. 10, So. Chicago in št. 18, Springfield, 111. Br. Gottlieb, preds. poveril-nega odbora poroča, da so vse listine pravilno izpolnjene in predlaga, da se odobrijo. Podpirano in sprejeto. Br. Klepec predi, in br. Horvat podpira, da se kliče imena delegatov(inj) in da zasedejo svoja mesta po številkah. Storjeno. Nato br. gl. predsednik uradno otvori osmo glavno zborovanje (konvencijo). Br. Stonich omenja, da je sobr. Anton Štrukel, preds. porotnega odbora nanagloma zbolel, ter da se bo on udeležil, kakor hitro mogoče. Se vzame na znanje. Br. Wolf predlaga, da predsednik imjenuje reditelja. Br. Gerčar predlaga, da naj bi to delo opravljal lokalen član. Br. J. Štrukel svetuje brata Terdin-a. Podpirano in sprejeto. Br. Slapničar predlaga, da se mu plača $5.00 dnevnice. Vsestransko podpirano in sprejeto. Predlagano, podpirano in sprejeto, da se izvoli pomožnega zapisnikarja. Rev. Murn predlaga brata Gottlieb-a. Izvoljen enoglasno. Br. Slapničar predlaga in brat Lass podpira, da se plača pomožnemu zapisnikarju $6.00 dnevnice'. Sprejeto. Brat Stonich svetuje, da bi se poslale brzojavke sledečim: His Eminence Cardinal Mun-delein, Right Reverend Joseph Schlarman, predsedniku Združenih držav in državnim ravnateljem države Illinois in Pennsylvania. Br. Wedic predlaga, da se pošlje brzojav tudi sobratu Anton Nemanich-u st. Sprejeto. Br. Šetina predlaga, da se pošlje brzojav, tudi mestnemu županu. Sprejeto. Br. predsednik imenuje v odbor za brzojave sledeče: Rev. Joseph Škur, Rose Bahor in Joseph Klepec. Ta odbor ima polno moč poslati brzojavke komurkoli se mu .zdi potrebno in u- Poročilo glavnega predsednika na 8. redni konvenciji DSD. v La Salle, 111. Poročam vam cenjeni zbo-rovalci in zborovalke, zbrani danes tukaj na 8mi redni konvenciji naše bratske podporne katoliške organizacije DSD., o vsem poslovanju in gibanju tekom 3 let od zadnje konvencije, ki se je vršila od 6. do 8. septembra 1927 v Waukeganu, 111. Cenjeni mi zborovalci in zborovalke, glavni uradniki in u-radnice, delegati in delegati-nje, zastopniki svojih društev na 8mi redni konvenciji DSD. v La Salle, 111., in častita mi duhovščina. Kot glavni predsednik si štejem v uradno dolžnost vam podati svoje uradno poročilo, kakor sledi: Najprej vam sporočam, da je vladal lepi mir med glavnim odborom, med društvi, kakor tudi med celokupnim članstvom naše organizacije. Od zadnje konvencije ni bilo slišati nikakih pritožb od strani društev ali njihovega članstva, kar je dokaz, da vlada pravi mir in bratska vzajemnost med članstvom DSD., kar je vse hvale vredno in lipam, da se to nadaljuje tudi- v bodočih letih. Po navodilu in zahtevi državnega komisarja iz Pennsyl-vanije je bila na zadnji konvenciji sprejeta naslednja resolucija, namreč: S prvim januarjem leta 1928 se mora razdeliti članstvo v dva razreda. Razred A. in razred B. V razred A, spadajo vsi oni člani in članice, ki so pri organizaciji od pristopa pa do 1. januarja 1928. V razred B, spadajo vsi oni člani, ki so pristopili v organizacijo od 1. januarja 1928 leta naprej. Po tem, se je glavni odbor, kar mu je bilo po zahtevi državnih zakonov naloženo, in na konvenciji zaključeno, vestno ravnal. Po vsem tem so nas še dolgo časa odlašali, predno smo dobili izgubljeno pravico nazaj. Glavni tajnik sobrat Frank J. Wedic jih je toliko časa nadlegoval in pismenim potom opominjal, da so okoli maja meseca 1928 leta poslali listine in s-tem povrnili poslovno pravico v državi Pennsylvania. To naj vam služi v pojasnilo, zakaj da imamo dva razreda že od zadnje konvencije DSD. Napredek v članstvu Veliko jih je pristopilo in veliko jih je bilo radi slabih časov suspendanih. Veliko jih je tudi umrlo. Radi tega ni bil napredek tako posebno velik, kakor bi mogoče kdo mislil. Kljub vsemu temu pa je bil napredek tolik in še večji, kakor med katerimkoli konvenčnim časom do sedaj, od obstanka naše organizacije DSD. Tukaj gre vsa zahvala našim cenjenim društvom, ki vedno delujejo v soglasju z glavnim odborom, za vedno večji napredek društev in cele DSD. Mladinski oddelek Ta oddelek, ki je desna roka za obstanek organizacije, je prav povoljno napredoval in se podvojil, tako po številu članstva, kakor tudi v finančnem oziru tako, da ima sedaj lepo svoto v svoji blagajni namreč okoli $5,500.00. Moramo priznati, da je na stalni finančni podlagi kar je vredno da se upošteva. Na tej mora tudi vedno ostati.. Financa Glede finance se prav lahko tudi pohvalno izrazim in rečem, da smo v resnici napredovali v vseh oddelkih in skladih. Ko bomo slišali tajnikovo finančno poročilo bomo videli, da je naša organizacija napredovala od zadnje konvencije za okroglo $25,000.00. K temu je prav gotovo pripomoglo varno ekonomično poslovanje in pravilno urejeni finančni sistem in pa lepe obresti od investiranega denarja DSD., ki je v soglasju s pravili in predpisih državnega zakona napram podpornim organizacijam. po tem potu bi se dalo vpeljati, da bi se znižalo število delegatov in delegatinj. Za to bi pa mogli osnovati poseben kon-venčni sklad, s posebno naklado na članstvo, pa bi šlo. Za sedaj bi vam jaz priporočal, naj še nekaj časa društva plačujejo svoje zastopnike, kakor do sedaj. Vendar pa prepuščam, naj konvencija o tem odloča, kar spozna za najboljše in napredno za DSD. Onemogli sklad in podpore Dragi bratje in sestre! Ako hočemo biti popolni, bi nam onemogli sklad oziroma bolniška podpora veliko' k temu pripomogla. Vprašanje pa sledi, kako bi bilo članstvo zadovoljno plačevati nove čeprav majhne prispevke v ta namen ker bi morali za ta oddelek ustanoviti poseben finančni sklad, katerega bi plačevali one- 1Z mogle podpore Radi tega prepustim- slavni konvenčni zbor- Ne bilo bi prav, ako bi nič ne napisala, kako smo se imele na 8. konvenciji v La Salle, 111. To vam povem, da kaj takega še res nisem videla, posebno ne takega banketa, ki bi bil tako izvrstno pripravljen. Tako je bilo vse, kakor v starem kraju na kakšni ohceti. Vse je bilo na mizi, česar si je človek po-želel. Kar nas je bilo pri mizi prve vrste, smo jo najprej ure-zale po orehovi potini. Potica je bila res tako dobra, da smo bile skoraj nevoščljive, da bi kaj ostalo. Več ko smo jedle in bolj ko smo hitele, več je bilo na mizi. Resnica je, da smo bolj obloženo mizo pustile, kakor smo jo našle. Vsa čast naselbini, ki se tako zanima za tako stvar in tako složno deluje. Le tako lepo složno naprej] Nadalje se prav iz srca zahvalim Mr. in Mrs. Anton Štrukel. Tam je bila spet taka ju-žina v sredo opoldne, that did not turn out at any of the passed games, let's all come out and show the team and Chicago that we are with them. So don't forget the date Sunday, Sept". 21, at Richards Diamond. The time of the game is 1 P. M. Then we have to tell you about the good time we had on Sept. 13. The members of the base ball team and friends gathered at the home of Mr. and Mrs. F. Wedic to honor Mr. A. Muren and Mr. M. Juričič who celebrated their birthdays. A. Muren as everyone is a member of the baseball team. So again we want to wish him a happy birthday and many more. A. L. -o- OUR YOUNG D.S.D. Posojila in investacije. Kakor vam je že znano, da glavni predsednik, tajnik in blagajnik, imajo sporazumno z nadzornim odborom izposoje-vati denar DSD. V tem oziru smo bili jako previdni in smo se posvetovali z raznimi bankirji predno smo odobrili ka-koršno si bodi posojilo. Poročam vam, da je ves denar posojen po pravilih in v soglasju z državnimi postavami in predpisi, na sigurne obveznice, ki so tudi priporočljive po državnem 'department of insurance' ter nam nosi povprečno po 5i/2% obresti. Vse denarno posojilo obeh oddelkov znaša do danes $58,900.00. Ostala svo^ ta se pa nahaja na čekovnem skladu v 'First National Bank'. V zadnjih dveh letih in pol je bilo izposojenega okolu $25,-000.00, kar moramo priznati vsi, da je to že lep napredek. Priporočila in nasveti. Zavarovalnina naj še ostane po starem, kakor do sedaj $250.00, $500.00 in $1,000.00 ker se mi zdi, ako bi jo zvišali, bi nam lahko sledila kaka nevarnost radi še nezadostnega števila članstva. Seveda pa prepuščam konečno odločitev današnji konvenciji. Poškodnina in operacije. Tukaj bi bilo potreba nekoliko preurediti in izboljšati, brez povišanja asesmenta. To pa zato, ker živimo v velikj tekmi v društvenem polju. Pravilni odbor naj napravi primerne načrte in jih zbornici predloži v odobritev. Dodamo še lahko par manjših operacij, brez da bi povišali asesment. To mislim, nam bo veliko služilo za večji napredek in razvoj DSD. Glasilo Jaz bi vam priporočal, da glasilo ostane, kakor do sedaj s pripombo, ako nam družba Amerikanskega Slovenca da pravico da lahko priobčujemo lepe članke v dobrobit DSD. v angleškem jeziku, kar bi bilo velikega pomena za našo mladino. O tem nam bo poročal gospod urednik Amerikanskega Slovenca. Centralizacija Kakor se vidi iz mojih poročil, katero sem vedno priporočal na vseh konvencijah, seir. imel vedno pred očmi napredek naše organizacije, a vse to je bilo brez uspeha. Radi tega vse to danes prepustim, naj slavni delegat,je in delegatinje, ki so poslani od cenjenih društev na konvencijo, naj oni u-krenejo, ker vem, da so jim {<■-li nalogo, da delujejo po želji in navodilu njihovih društev. Konvencija naj se nadaljno vrši še na vsaka tri leta, ker naša organizacija je še mlada. Zato je zelo priporočljivo, da se zboruje na vsaka tri leta na tretji ponedeljek meseca avgusta-, mesto meseca septembra. Eni so mišljenja, da bi naj družba plačevala konvenčne stroške vseh delegatov in delegatinj kakor to delajo nekatere druge organizacije. Edino niči, naj sama .to trezno premi- 'spet najrajše do večerje tam sli. Iz razmotrivanja raznih sedele; pa nam je tista ura ta- društev, in posameznih članov in članic je razvidno, da ne marajo tudi enega Centa povišanja asesmenta. Po tem takem, bi prav gotovo ne bilo u-mestno, da bi konvencija proti volji članstva odobrila kakšno nepričakovano posebno naklado. Torej naj ostane clo prihodnje konvencije po starem. Zahvala V prvi vrsti se zahvalim mojim ožje poslujočim sobratom glavnim uradnikom, in to so: sobrat glavni tajnik Frank J. Wedic in glavni blagajnik sobrat John Petrie, s katerim imam najbolj tesno zvezo v vsakdanjih poslih. Moram reči, da so mi vselej in v vseh ozirih šli na roko in da so mi stali na strani, da smo s skupnimi nasveti in priporočili pravilno reševali vsako kočljivo stvar. Nadalje se prisrčno zahva- ko hitro potekla, da smo morale iti spet na zborovanje, mizo pa pustiti polno. — Enkrat sem šla tam v nek "bučer-šap" da bi kupila eno "čikno". Pa so mi rekli, da je že "too late", da je Mr. Štrukel vse prekupil. Hotela sem malo teh dobrot domov prinesti, da bi se tudi drugi malo pogostili s kakšnim priboljškom, da se ne bom samo jaz martrala z dobrotami. Prav lepo se vsem zahvalim iz srca za vse izkazane dobrote. Ako bom imela kdaj priliko, vam bom povrnila. Ako vam pa jaz ne bom mogla, naj vam pa ljubi Bog. Pozdravljam vse delegate in delegatinje in vse gl. uradnike in uradnice in želim, da bi naša Družba tako napredovala do druge konvencije, da bi naš glavni tajnik moral imeti kar lini vsem ostalim glavnim u- jdva pomočnika. Katarina Bayuk, pred. radnikom in uradnicam, kakor podpredsedniku sobratu Philip Živcu, 2. podpredsednici Mrs. Mary Kremesec, nadzornikom, sobratu A. Glavachu, Jakob Štrukelnu in Johnu Gr-čarju. Nadalje porotnim odbornikom: sobratu Anton Štrukel, Joseph Pavlakovich in Joseph Wolf. Zahvalim se dalje vsem društvenim uradnikm in uradnicam, kakor tudi celokupnemu članstvu, za vso izkazano mi naklonjenost. — To je moje poročilo in priporočilo, vam bratski prečitano na 8. redni konvenciji DSD. v La Salle, 111. — Ostajam udani vam sobrat. Geo. Stonich, gl. preds. DSD. Predlagano in podpirano, da se poročilo glavnega predsednika vzame na znanje. Enoglasno sprejeto. Poročilo prvega podpredsednika. Prvi podpredsednik Filip Živec na kratko omenja, da je pomagal glavnemu predsedniku in ostalim odbornikom v vseh ozirih, kjer mu je bilo mogoče. Predlagano in podpirano, da se poročilo vzame na znanje. Poročilo druge podpredsednice. Druga podpredsednica sestra Mary Kremesec poroča enako, kot prvi podpredsednik. Omenja, da se popolnoma strinja s poročili ostalih gl. odbornikov. Se vzame na znanje. (Dalje prih.) illlllBIIIIWllllWlMWi'lliiaillllil'llWIIIIWillWIII >0{>0000<>0<>000<><>0<>00CKK>0<>0<>0<>00<>0<>00< ST. JOHN'S D.S.D. Chicago, 111. On Sunday, Sept. 21, St. John's DSD. No. 13, Chicago, 111., will travel «to Joliet to play against them. It is going to be a hot contest, both teams having a successful season. Hard luck has been against us this year. In the beginning of the season S. Kolenko, our 3rd baseman, fractured his anlde, now Frank Mravla, our manager, fractured his wrist Sunday who fell while chasing a flay ball.. A little about the game Sunday. St. John's defeated weaw-ers aces by a score of 3 to 1. Weavers who pitched a swell game for his team allowed only three hits, but allowed many passes. We'll see you boys Sunday. ' s. -o- OUR D.S.D. JUNIORS Joliet, 111. The Holy Family Society (DSD.) added another victory to the string by defecting the Gilkersons by a score of 6:5 in a very hot contest that was not decided until the ninth inning when Joliet pushed over a score to carry away the well earned battle. Lefty Likovich, Joliet star hurler, starred on the mound fanning ten men and allowed one free pass. The hitting of all. Zadel featured the contest collecting three hits out of three official • times at bat including a three base hit. Next Sunday, Sept. 21, the Joliet DSD. will meet the St. John's DSD. of Chicago at Richard's diamond. The game will start at 1 P. M. Chicago has a long delegation of fans and followers, so there will be a record crowd to witness the contest. Now you Joliet fans and members of our organization Joliet, 111. Hurra! Long live Wedic's! TA" Did we have a good time! We da bi! ... „, sure aid. The program was opened with a waltzer by Evelyn S. and Louise M., the accordion being played by L. Gale. Did they go to it, oh boy! Next come Marty, trying crawl into the swing, but either way he hit the ceiling. In the midst of great hilarity comes a bouquet of American beauties. A surprise? Yes, indeed. The septed sang divinely until Marty butted in. Licly was holding onto the dinner pail all evening, catching all the sweat drops. J. Russ trying to eat up all the chairs. R. Bacher keeping tract of all the mugs brought to her. R. Kalcic and F. Wedic in a certain back corner, keeping' the company well filled. Geo. Stonich saying the cutest little speech. Lights go out. Curtain is drawn. In come a large decorated lighted birthday cake with 20 candles, carried by A. Wedic in honor of Gus Muren who in turn blew them out with one breath. Marty feeling peeved because nobody remembered him with a birthday cake, cheer up, more coming. Lights turn on. Then the fun began. All rushing to the table for hot dogs. Tods eating four with lots of Onions. A. Juricic running after the pies. Subar, Gale and Muren scrambling for the cake. Pa Gersich emptying the mustard jar. Gallon jugs flying from one hand to another. Picha trying to squeak out the bass, but his throat needed greasing. J. Petrie rushing the can. P. Živec losing his teeth. Oh boy! A never to be forgotten evening. Hope, there's more like them on the way. This happened Saturday. Sunday, Sept. 14, the Joliet DSD. baseball team played the Gil-kerson's Dairy team, winning the game. Good for you, boys, keep it up, you're doing fine. Gus Muren didn't show up, for, poor fellow, sick with indigestion, ate too much birthday cake. Check. M. K. -o- • NEWS AND NOTES Joliet, 111. Many happy returns of the day were wished by their many friends to A. Muren and M. Juricic, who celebrated their birthdays just a week ago. O, yum, yum, what delicious pies R. Baher can bake. Mr. G. Stonich, our Supreme President, your talk was a very interesting one Saturday night at the HFS. baseball team meeting. Oh, how every one enjoyed the birthday candled cake Saturday night. We have some more favorite cream pie eaters, how about it E. Subar and F. Gnidovic? O' Al. Zadel certainly can do away with a lot of pie, you know, he is our champion pie eater, is he not? If anyone can do away with cake and not get sick like A. Muren does, he certainly has (Continued on p. 4.) T Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 19. septembra 1930_ J|[IBIIIIBIIIIIBII]|[BIIIIBIIIIIBIIIBIIIIMfflB llliaillliaiHlllllHilllBilBII!! £ iJ ja—a SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume * 1 ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec IIIBIIIIIBII! Od njih sem izvedel, da so videli nekako uro prej, preden sem jaz namenil na Španca, nekega bogato oblečenega tujca, ki da je hodil po cerkveni stezi in je imel svojega konja privezanega med robidovjem na bodičevjem vrh griča, kjer je stal, kakor ne bi vedel, kam bi se obrnil, dokler ni prišla moja mati iz hiše; zdajci se je podal z griča in odšel za njo. Doznal sem tudi, da je eden poslov, ki je bil pri delu na vrtu, ki ni več kot tristo korakov oddaljen od kraja, kjer se je umor izvršil, slišal krike; vendar se ni zmenil zanje, ker je pač mislil, da prihajajo ti kriki od kakega ljubimca iz mesta in njegovega dekleta, ki sta se lovila drug drugega po gozdu, kakor je še dandanes navada. Meni se je v resnici dozdevalo tisti dan, kakor da je ta naša župnija pravcato vzgojevališče bedakov, med katerimi sem bil jaz prvi in največji; ta misel mi je od tedaj še večkrat prišla v glavo tudi zavoljo drugih zadev. Naposled je napočil dan in z dnevom sta dospela oče in brat iz Yarmoutha na najetih konjih, ker sta bila njihova onemogla. Popoldne so prišle tudi vesti, da je slabo vreme ladje pognalo, ki so odrinile za Špancem na morje, nazaj proti obali, ne da bi bile videle njegovo- ladjo. Jaz sem potem povedal vse, kaj sem doživel z materinim morilcem, ne da bi kaj zamolčal ; moral sem prenašati bridke očitke in vso jezo očeta, ker sem se dal zapeljati po želji, da bi govoril z mojo drago, ko sem vendar vedel, da itna mati tolik strah pred Špancem. Enako nisem slišal dobre besede od brata, ki je bil ves besen name, ker je iz mojega pripovedovanja doznal, da moje prošnje niso bile zaman pri dekletu, katerega si je želel sam zase. Ampak tega vzroka ni omenil. In da v kupi moje žalosti in tuge tudi ena kaplja ne bi manjkala, je prišel še gospod Bozard z več drugimi sosedi kropit in izrazit očetu sočutje ob toliki izgubi; in gospod Bozard mu je hkratu povedal, da zameri, ker sem zoper njegovo voljo snubil njegovo hčer, in pristavil, da bi škodovalo njunemu že toli staremu prijateljstvu, če bi se stvar nadaljevala. Od vseh plati so udarci deževali na-me: žalovanje po materi, ki sem jo sično ljubil, hrepenenje po moji dragi, katere morebiti ne bom nikdar več videl, samo očitanje, ker sem pustil, da je Španec ušel, ko sem ga imel že v rokah, in jeza očeta in brata. Tisti dnevi so bili v resnici tako hudi in bridki, — takrat sem bil v onih letih, ko se sramota in žalost najbolj občuti — da sem si želel, da bi ležal mrtev zraven matere. Ene tolažbe pa sem bil vseeno deležen; prejel sem glas od Lilije, poslan po služkinji, kateri je zaupala; presrčno me je pozdravljala in me izpodbujala, naj držim glavo pokonci. Naposled je prišel dan pogreba in mojo mater so belo oblečeno položili k počitku v kapeli cerkve v Ditchinghamu, kamor so že pred dolgo leti položili poleg nje tudi očeta; oba ležita tik blizu podob iz medi, ki oznanjajo, kje leži Lilijin stari oče, njegova že- na in mnogo njenih otrok. Pogreb je bil silno žalosten; očetova žalost je bila neskončno bridka, da je naposled samo še ihtel, sestra Marija pa je v mojih rokah padla v omedle-vico. A tudi v cerkvi je ostalo malo oči suhih, kajti moja mati je bila vzlic temu, da je bila tujega rodu, močno priljubljena zavoljo svoje prijaznosti in dobrega srca. Tudi tega dneva je bilo konec in španska gospodična in angleška žena je bila položena v zemljo, da spi v starodavni cerkvi, kjer bo počivala še dolgo potem, ko bo njena tragična zgodba in celo njeno ime že davno pozabljeno med ljudmi. To se utegne kaj kmalu zgoditi, kajti jaz sem v teh krajih poslednji živeči potomec Wingfieldov, dasi je moja sestra Marija zapustila potomce drugega imena, katerim pripadejo moja posestva in premoženje izvzemši gotova darila za bungayske in dit-chinghamske reveže. Po pogrebu sem se vrnil domov. Oče je sedel v sprednji sobi ves potrt od žalosti; poleg njega je sedel brat. Naenkrat me je začel obdelavati z bridkimi očitki, ker sem bil izpustil morilca, ko mi ga je Bog dal v roke." "Pozabljate na nekaj, oče," se je rogal Geoffrey. Tom je šel snubit in mu je bilo več do tega, da je držal dekle v rokah, kakor da bi spravil morilca svoje matere na varno. Kakor vse kaže, je tako ubil dva ptiča z enim kamnom: pustil je, da je ta španski zlodej pobegnil, dasi je vedel, da se je mati prestrašila Špančevega prihoda, drugič pa vsejal sovraštvo med nami in gospodom Bozardom, našim dobrim sosedom, ki ni naklonjen njegovi snubitvi, kar je prav čudno." "Res je tako," je dejal oče. "Tom, kri tvoje matere se drži tvojih rok." Poslušal sem, vendar nisem mogel več prenašati te skeleče krivice. "Laž je," sem rekel; "in tako rečem tudi svojemu očetu. Španec je umoril mater, preden sem ga srečal, ko je jezdil nazaj proti Yarmouthu in je zgrešil pot. Kako je potem mogoče, da bi bila njena kri na mojih rokah? Kar se pa tiče snubitve Lilije Bozard, je to moja zadeva, brat, in ne tvoja, dasi morebiti želiš, da bi bila tvoja in ne moja. Zakaj oče, pa mi niste povedali, česa ste se bali od tega Španca ? Slišal sem vas pač govoriti o tem, a prav malo in še tisto nejasno; tako nisem dosti mislil o tem, ker je bila moja glava polna drugih reči. Sedaj vam pa hočem nekaj reči. Poklicali ste na mene božje prokletstvo, oče, za toliko časa, dokler ne najdem tega morilca in ne končam, kar sem bil pričel. Bodi tako! Naj je prokletstvo božje nad menoj, dokler ga ne najdem. Mlad sem še, a močan in bistre glave; podam se na Špansko, čimprej mi bo mogoče, in zasledoval ga bom toliko časa, dokler ga ne izsledim ali doznam, da je že mrtev. Ako mi daste denarja, da mi pomagate zasledovati ga, bodi — ako ne, grem brez njega. Prisegam pred Bogom in pred duhom svoje matere, da ne bom ne počival ne miroval, dokler ne bom prav s tistim mečem, ki je umoril njo, maščeval njene krvi nad morilcem, ali doznal, da je mrtev. n>»H« nrivo 'Najboljše delo za manj denarja Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju In popravljanju zob so minnli, pa tudi stroški za dentistovo delo Id tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tu* di ako imate le en zob, ali več, ki bo pokatenl, ne odlašajte, da bodo le slabši. Pridite takoj Jutri In Kadrujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. MeKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika J D' Arcy poslopje, 2. nadstropja ■«. Itev. sob« 204 Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. ^ - 2-iil Preiskava ha ocena BREZPLAČNO i en ska postreinlca Odprte: mi V. ajatraj do 8 zvečer. od 10. s jutra j do 12. opoludno. V nedeljo NAZNANILO IN PRIPORO-CILO Naročnikom v Jolietu, Rockdale in v vsej jolietski okolici naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. John Kramarich, s 1614 Cora Street, Joliet, 111. Vsem naročnikom in rojakom ga najtopleje priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliški dnevnik Amer. Slovenec. Od njega si lahko naročite in nabavite tudi vse slovenske plošče in knjige iz naše knjigarne. Uprava Amer. Slovenca. JOSEPH E. SPELICH Kupite pohištvo, karpete in peči od JOSEPH E. SPELICH dolgo letno izkušnjo v pohištvu v Jolietu. Sedaj skupaj z Fitzgeraldsi. Dobro pohištvo za manjšo ceno. 805-807-809 CASS STREET Zunaj iz visoke rentne cene. Odprto zvečer. Zamenjajte pri nas svoje stare pohištvo za novo. — Los Angeles, Cal. — Trije otroci so Umrli in eden se bori s smrtjo vsled posledic zastrupi j enja, ker so jedli nezrelo sadje. ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1 DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,- ♦CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN1 V URADU. .'$000,0<>0000000<>0000<>0000<>000-00-00-0<»-000\> OOO £ PISANO POLJE Šoooooooooooo M. Trunk xxxxxyococoo Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816 DR. ANDREW FURLAN SLOV. ZOBOZDRAVNIK URAD: OGDEN AVE. BANK BLDG. soba št. 204 Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, 111. Uraduje: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop. THE Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsednik Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois * * * 4f * 4»* * 4» * 4t 4» 4» 4« * * 4- 4« GOSPODINJE V JOLCETO »o prepričane, di dobijo pri uien> najboljše, najčistejše in najceneji* MESO IN GROCERIJO V zalogi imam redno vsake rr«t» sveže ali suho prekajeno meso tei »se predmete, ki spadajo ▼ mesarsko in grocerijsko obrt. P JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER ft HUTCHINS STS.. JOLIET. ILL. * + * * * * * + + Chicago Telefon 2917. uma Vaši prihranki zloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naših držav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo, ali ne. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740.000 je znak varnosti za vaš denar. _______ Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema naj-izratejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK | B JOLIET, ILLINOIS CHICAGO & CLINTON STS., WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. IBMIlMIlllMiniMIIIMlIMffllM...............■mm Misli, kar hočeš. Kdor stopi v javnost, mora pričakovati, da se javnost o njem nekako izreče. To je že tako. O sebi sem čital, da mi je kar sapo vzelo, ko je šlo prav do neba, in sapo vzelo tudi, ko je šlo prav do praga norišnice. Je že tako. Niti ni treba, da bi kdo iskal, pišejo pač. Pišejo: ". . . ni bil videti utrujen, dasi so se pozno zvečer razšli . . ., vstal je že pred sedmo uro zjutraj — po stari navadi . . ." Dalje: "In zdaj prihaja . . . obiskat domovino. Prvič bo stopil v Ljubljano, prvič prepotoval Jugoslavijo . . ." Ali se vračajo časi, ko je prišel nekdo iz Dunaja med nas? Oni, kateri je to pisal, pravi, da je "Ivan Molek zelo skromen, in da mu morda ne bo všeč, da smo zapisali o njem te-le, le informativne besede." Upajmo, da bo skromnost obveljala. * * * "Kazen božja." Že v prvih stoletjih, ko je divjal boj med mladim krščanstvom in paganstvom, so krščanski apologeti opozarjali na prav komičen pojav, da kli-. čejo paganski ateisti ime božje v kaki nevarnosti, dasi drugače zatrjujejo, da ni Boga. Nič novega pod solncem, je rekel Ben Akiba. Tudi pri nas ni drugače, le oblika bo malo drugačna. Poglejte v Prosveto. Ta poroča, da v njegovem okraju ni bilo dežja in je vse izsušeno. Drugi zopet piše, da so imeli hude nalive, ki so povzročili veliko škodo. Tretji omenja močo, da vse gnije. Tipično je pri tem, da skoroda vedno pride na tapet "kazen božja", seve v zafrkljivem tonu, in o "kazni božji" govoričijo ljudje, kateri prav v istem spisu kažejo vso nagoto svoje popolne nevere, ateizma, ko cinično tajijo, da bi sploh kak Bog bil. Ako ni Boga, kako more kdo govoriti o kaki "kazni božji"? Ateist, ki govori o kazni božji, se sam bije po glavi. Če pa hoče s tem zasmehovati vernega kristjana, udari daleč v stran, ker "kazen božjo" sfi-ksajo taki ateisti prav sami, dočim se od krščanske strani redkokdaj govori o kaki taki kazni. Očividno "kazen božja" bolj zanima in skrbi ateiste, kakor morda vernike same. Sicer pa nočem ravno zanikati, da se od krščanske strani morda ne rabi tupatam ta izraz. Ako kdo rabi ta izraz, s tem še nikakor ni rečeno, da morda tudi zadene, toraj, da bi res bila kaka kazen božja, če kdo tako pravi, ker je dognanje popolnoma izven človeškega območja in presojeva-nja. Niti kak škof ali kardinal ni pri tem izvzet. Prav tipičen slučaj se je dogodil ob priliki potresa v Južni Italiji. Kako je z zadevo, ne morem kontrolirati. Baje so kardinali v Napolju, Genovi in Milanu naslovili na vernike pastirske liste, ikjer nekaj govorijo o neki kazni radi javne razuzdanosti. Vnel se je hud prepir, in ravno veri nasprotni ali malo naklonjeni listi so najbolj divjali, in razume se, da Prosveta ni mogla iti P«k° te "pečenke" o — kazni božji, Ali je kazen res nemogoča. Potres je naraven pojav, t® stoji. Ampak tudi smrt je ta pojav, pa je smrt na vešaM ali električnem stolu tudi » m za hudodelstvo. Ako Pa potres v tem slučaju ini božja, pač ni, in ni se tre razburjati, saj tudi kak kardinal ne more narediti kazni žje, če bi je v resnici ne bilo-Ta "kazen božja" skrbi « bolj tiste, kateri pravijo, da1,1 Boga. Pravijo pač, a samim sebi ne verjamejo, drugače bi se ne zmenili zaIie kaj, česar baje ni. Ni tega' ampak je. i Prosveta še dostavlja: "Med ljudstvom, ki je b1' prizadeto vsled potresa, ?e rijo vesti o čudežih. Lju ^ pripovedujejo o lesenih kamnitih sohah svetnik°v ^ svetnic, ki točijo solze in , pote iz žalosti nad izguba"' ki jih je povzročil potres. ^ Naj se rdeča gospoda . teh "čudežev" pomiri. In jih naravnost tajili, naj ne ^ do v skrbeh, ker nobene?* ■M bo zlodej nataknil na P«r .. ske vile, ako morda ne ve na te "čudeže". "Farna tff ' eundo", je rekel že Vht'1 je domišljija marsikaj sar ni. , vidi' ¥ (Dalje prih.) OUR YOUNG D.S.P- (Continued from p- a good cake basket. The Sunshine cakes wonderful that F. Kalcic Agnes K. baked for the of the HFS. team. Evelyn S. said she had a ely time at the HFS. baS' teams party Sat. night. ^ O, the delicious cookieS gP b»!' l) J Juricic can bake, we would like the recipe- «•' displayed some stunt Satul ONA VE ZAKAJ GA PRIPOROČA! "Blair, Nebr. July 31,—Trinerjevo grenko vino pomaga meni več kot vsa \ druga zdravila, ki sem jih rabila. Zato ga priporočam drugim. Mrs. Augusta Hall." TRINERJEVO GRENKO VINO je odvajalna tonika, ki nikdar ne odpove odpraviti zaprtnico, slab apetit, zabasanost, glavobol, utrujenost, izgubo spanca, nervoznost in enaka znamenja želodčne perednosti. Zdravniki ga priporočajo. Vzemite ga redno v malih količinah trikrat dnevno. Začnite še danes! V vseh lekarnah. (Adv.) night; try it by picking ^t chair with teeth, that is he done. L. Galle tried the stuiy 0| how hard he tried, but a practice yet Louis. . j^f O me! O my! M. DU«®J' ji tasty chocolate walnut ^ ^ certainly was delicious. ? how them women can " no one's business. * jjO1 M. Juricic sure does I'-^t dog sandwiches with SP ^jy onions, and he isn't tbe one, so do we. E. Stonich, as you our score keeper at the t ^ and he sure knows his mess. elai**1 Another victory cittlg"^ the HFS. (DSD.) b:1y team Sunday, 14, and ce tf ly was enjoyed by eVe / that attended the ga"1,6^/ Sunday, Sept. 21, the St- / baseball team .of Chicafi ^ coming down to play ,it; (DSD.) team of Joliet, tHj game will be played Washington School gr(oUf0,f 1 o'clock, and don'^jp' about it; here is hoping you all there and let tb „]!. know that were with rl-ft and I know you won't ^ ^f the^il t refc'1' that you went to see tl\®te/ WJ I know it-will be very ^ ing because they have good team also. flj' Let us hope the wefttn ^ will be with us and Sunday. ^ We extend our thanK'" o baseball te* V St. John's DSD. for team on their Salle. congratulate j,< victory PRILETNA ŽENSKA ^f, bo pri starih 1 j udih- ^t 2026 W. 22nd P1-