740. štev.
'■'** ■'■H-	''lil-JU.'1'tMJJJL.1«
Posamezna številka 6 vinarjev,
„[>AN* izhaja vsak dan — tudi ob nedellah iu praznikih — ob 1. uri zjutraj; ▼ pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSat v Ljubljani ▼ upravništvu mesečno K 1‘20, t dostavljanjem na dom K 1*60; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se 8i	pošilja	upravništvu.	*#
ta	Telefon	številka 118.	st
V Ljubljani, četrtek dne 8. januarja 1914.
Leto 111.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev,
ta	Uredništvo tn upravništvo:	st
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« ae plačat petit vrsta 18 v, osmrtnice, poslana la Zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* » pust. — Za odgovor je priložiti znamka, sl
is	Telefon Številka 118.	m
Bratianu!
V teh dnevih, polnili senzačnih razkritij je vzbudila največjo pozornost vest o srbsko-rumunski pogodbi, ki je naperjena seveda, proti Av-stro-Ogrski. Petrovrajsko »Novoje Vremja« je priobčilo tekst te pogodbe, ki je lahko resničen, lahko pa tudi navadna senzacija brez prave podlage.
Brez vsakega pomena bi bHo raziskovati, da li je vest resnična ali ne. Merodajni krogi v Belgradu in Bukareštu jo bodo gotovo demontirali in morda bo s tem res de-mentirana neresnična trditev, morda bo pa ta dementi enak onim, ki so prihajali še neposredno pred izbruhom balkanske vojne o balkanski zvezi. Kdo ve, kje je resnica? Diplomati so čudni ljudje, ki včasih vse tajijo, včasih pa tudi resnico govorijo, ker mislijo, da jim — nihče ne bo veroval...
Tej vesti o srbsko-rumunski zvezi je treba torej posvetiti vso pozornost, ker je simptomatična, ampak napačno bi bilo vzeti jo brez vsega pomisleka kot izvršeno in gotovo dejstvo, četudi je ona prav verjetna, posebno z ozirom na eno drugo vest: namreč, da predstoji odstop sedanjega konservativnega kabineta v Rumuniji, ki ga ima zameniti liberalni kabinet, katerega šef bi bil Bratianu, znani zagovornik ozke zveze s Srbijo in protiavstrijske politike.
Ta stvar kakor da je gotova m končno sklenjena in to ie večja senzacija od razkritja dozdevne ali resnične zvezne pogodbe med Srbijo In Rutnunljo! Vest o zvezi ie namreč lahko resnična, ravnotako pa tudi neresnična. Najti resnico ie nemogoče, ker besedam diplomatov ni verjeti, zvezne pogodbe — ako obstoja — pa ne pride pred javnost, ona
> ostane skrbno zaklenjena in za njeno
vsebino bo vedelo samo par oseb. Ako pa postane Bratlana v resnici ministrski predsednik v Rumuniji. )e samo po sebi umljivo, da obrne Romunija definitivno In odkrito hrbet Avstro-Ogrski in se nasloni na Srbijo, oziroma na sile. ki za Srbijo stojijo.
To Je pa že resna stvar, ker tak politični program vsebuje v sebi 2e »aina oseba Bratianova. Svoječasno *mo že pisali, da obstojate na Komunskem dve politični struji:	kon-
servativna In Hberalna.ki se med sa-bo močno razlikujeta, kolikor z ozi-rom na notranje politična, toliko tudi z ozirm na zunanje politična vprašanja konservativna stranka zastopa na znotraj fevdalne gospodarske principe, na zunaj pa zagovarja politiko prijateljstva napram avstrijski monarhiji. Eno v drugem je v ozki zvezi. Dokler vodi Rumunija konservativno notranjo politiko, ne more
biti na zunaj agresivna, posebno ne nasproti avstro-ogrski monarhiji, ker priklopitev ogrskih Rumunov kraljevini bi pomenila konec fevdalnega gospodarskega sistema v Rumuniji in zato konservativno rumun-sko plemstvo ni nacionalno in ne želi da bi se Rumunija povečala na račun avstro-ogrske monarhije.
Čisto drugače je z liberalci. Oni so nasprotniki fevdalnega gospodarskega sistema, oni so demokratični in eo Ipso tudi nacionalni. Oni hočejo zrušiti fevdalni gospodarski sistem na Rumunskem, oslobodti hočejo ru-munskega kmeta iz rok graščakov in nato ne samo, da nimajo nobenega vzroka bati se priklopitve ogrskih Rumunov, temveč si morajo naravnost želeti, da se Rumunija v tej smeri razširi in poveča, ker se v starih krajih povečane Rumunije potem nikakor ne bi mogle vzdržati fevdalne razmere, ko v novih krajih tega fevdalnega gospodarskega sistema ne bi bilo; saj bi bil pravi nonsens, ko bi bil kmet v eni polovici države sloboden državljan, v drugi polovici ravno te države pa — srednjeveški tlačan.
Ako torej pridejo na Rumunskem na vlado liberalci z Bratianom na čelu, bo to političen dogodek prve vrste, ki vzbudi največjo senzacijo v celi Evropi.
Ta dogodek bo namreč pomenil: prvič notranjo moderniziranje Romunije In, drugič, končni njen Izstop Iz obsega trozveze In pristop k tri-ple-ententl, kar bi imelo za posledico, da bo avstro-ogrski generalštab moral v slučaju vojne dirigirati močno armado proti Rumuniji, za to bo pa tem slabejša ona avstro-ogr-ska armada, ki bo dirigirana proti Rusiji ln Srbiji.
To ie pa zelo važna stvar. Ne sme se pozabti, da je rumunska armada tnočna in ne sme se pozabiti da Srbija vstvarja armado, broječo 560.000 bojevnikov (vojakov prvega In drugega poziva) brez tretjega poziva in poslednje brambe!
Ime Bratiana vliva danes marši; kje up In radost, marsikje pa tudi skrb in strah. Ako postane Bratianu ministrski predsednik v Rumuniji. se bo lahko reklo, da je grof Berchtold popolnoma zavozil.
Slovenska zemlja.
NABREŽINA.
V nedeljo dne 11. ,t m. uprizori dramatski odsek »Javne ljudske knjižnice« v drugič, na obče zahtevanje, igro »Drama štirih revnih sten«, ki se Je na občo pohvalo in zasluženo priznanje proizvajala dne 26. decembra 1912.
Res, z občudovanjem smo gledali igro in ne vemo, katerega od
LISTF.K
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.)
»Giz pa si je naprtil od same žalosti Katarino Klevsko, s katero se je poročil pred desetimi meseci.
»In pravijo, da ljubi ta Katarina vse druge, samo ne svojega moža.« »Ljubimca ima,« je menil Deo-
dat.
»Pa kdo je ta srečni?«
»Ime mu je Sen-Megren.« Pardajan se je zagrohotal.
»Ali ga poznate nemara?« je prašal odposlanec Ivane d Albret.
»Poznam ga od davi. Toda, dragi prijatelj, dajte, da vam povem novico: Henrik Hiški je v Parizu.« Deodat se je zdrznil in vstal. »Videl sem ga na lastne oči. In verjemite mi, dobro ljudstvo pariško ni štedilo z navdušenjem.«
Deodat si je naglo opasal meč in vrgel plašč na svoje rame.
»z Rogom!« je velel kratko; mah®!m!.se mu je stemnil obraz. i udi Pardajan je vstal.
c i *Pa,lte\da vas objamem,« je rekel ti ena. m stopil k njemu. »Preživel sem z vami iu-q mirnega vese-
igralcev naj pohvalimo! Na kratko, vsi bili so na svojem mestu. Splošno je bilo mnenje, da bi ti naši mladi igralci brez strahu lahko nastopili na večjem odru. Zato pa tudi upamo, da njim dokažemo, da znamo ceniti njih trud in požrtvovalnost, ter jih v nedeljo obiščemo v »obilnem številu.
»Javna ljudska knjižnica« nam je postala ognjišče, ki nas že nekaj let sem hrani in razveseljuje. Nje delo dokazuje, da so žrtve, katere so njeni ustanovitelji, udje in občina zanjo žrtvovali, padle na rodovitna tla. Bodi nam dovoljeno, podati kratek pregled njenega stanja, po podatkih enega njenih neutrudljivih delavcev.
Knjižnica ima 75 članov, od teh 60 redno plačujočitu Razven teh članov ima tudi članice pevskega odseka, katere se smejo posluževati knjižnice in čitalnice brez plačevanja članarine.
Pevski odsek šteje J 5 članic in 13 članov.
Zbor sestoji po ogromni večini iz mladine. Za prrejanje veselic je dramatični odsek, v njem deluje saina mladina Knjižnica ima okolo 1139 knjig, ln sicer 898 slovenskih, ostale so nemške, italijanske in hr-vatske. Upravo knjižnice vodijo mladeniči izključno delavci in kmetovalci! Kaj pa boljši krogi? No, ti v svoji domišljiji polagajo temelj »zlatim gradom«, seveda z rekami v žepu! —
S 1. oktobrom se ie ustanovila čitalnica, ki ima na razpolago 25 časopisov in revij slovenskih in raznih drugih. Omeniti Je pri tem, da so upravništva slov. časopisov šla knjižnici na Toko, ter večinoma pošiljajo liste za polovično ceno. Razveseljivo dejstvo je. da se člani zelo zanimajo za čitalnico.
Geslo knjižnice je »Knjižnica je javna in nadstrankarska«. Pri občnem zboru 1. 1. se je od strani predsednika in še drugih poudarjalo, da naj se ne sili ljudi s kramarsko reklamo v društvo, če kdo želi vstopiti v društvo, naj se mu pojasni namen in pomen društva, sili pa naj se nikogar. S tem mislilo se je izogniti očitanju, da se hujska proti drugim korporacijam. Mladina je na strani knjižnice in ta mladina je najboljša, kar je je v naši občini. Delokrog knjižnice, po spremembi pravil, se širi po celem Primorskem. — To bi bi nekak kratek oris dosedanjega delovanja in uspehov knjižnice.
Smatrati se more knjižnico z vsemi odseki vred kot močno kulturno trdnjavo, ki bode zmožna tudi nadalje kljubovati malenkostnim predsodkom nedostopne in neumne gonje. Kljub predsodkom gotovih ljudi, si bode v doglednem času pod vplivom splošne izobrazbe knjižnica
začrtala pot napredka do boljše gmotne in moralne bodočnosti.
Približaje se desetletnici obstoja knjižnice trdno upamo, da bode knjižnica desetletnico praznovala zmagoslavno, vzvišeno nad vsemi, pravo kulturno ognjišče za tiste, ki si žele boljše bodočnosti; za vse one pa, kateri so delovali in žrtvovali nji v prid, pa bode sladka zavest, da tudi oni imajo skromne zasluge na splošnem preporodu zaničevanega naroda, trpečega delavca in zemljedelca ob slovanski Adriji.
Naše geslo bodi:	»Delaj, uči,
misli in osvobodi se!« ostanite zvesti, s ponosom glejte na svoje delo, in to naj vas Jači na poti do cilja v boljšo bodočnost.
IZ IGA.
Kar občin zakriva dolga senca visokega Krima, je v naši še največ svetlobe. Pri deželnozborskih volitvah I. decembra bilo je oddanih 156 veljavnih glasov. Naša občina je volila sama, sosedne občine so bile po dve ali pa več skupaj združenih na enem volišču. Vkljub silni agitaciji našega kaplana in nekaj njegovih podrepnikov, smo vendar napravili 53 glasov. Naš kaplan, ko je na Ičci tako dolgočasen pevec, da človeka ušesa bole. Je za agitacijo tako pripraven, da mu Je malo para.
Pred vsakimi volitvami se ljudem prilizuje, šviga od vasi do vasi. kakor lastavka pred dežjem, da si nalovi kar največ mogoče muh.
Ko je svojim glasovnice po-štempljal, zaletel se je na našo stran. Pri nekem posestniku zadel je na trd predmet. Prašal je moža, če ima že glasovnico podpisano. Mož mu je odgovoril, da jo že ima. Zahteval je, naj mu jo pokaže, da bo videl, koga ima napisanega. Mož se mu pa ni udal. Ko se je še nadalje nad njim jezil. mu je rekel da se naj nikar ne jezi, saj je Kristus rekel: ljubite tudi svoje sovražnike. Ko ie kaplan videl, da nič ne opravi, je rekel: »Od zdaj pa ne bom prišel več do vas.« Mož mu je odgovoril: »Kadar bom umri, boste že prišli, če bom imel kaj denarja, če ga pa ne bom imel, pa vas tako ne bo. Ta mož ni imovit, star je 72 let, pa Je jeklen značaj, zato je kaplan odletel od njega s pobitim nosom. So pa nekateri, ki nekaj govore, ko pa pridejo gospod v hišo. pa jim skoči takoj ves pogum v hlače. Tudi mi smo delali nekaj več kot pri prejšnjih volitvah, če ne drugega, šli smo vsaj pogledat volilne imenike. Mislili smo si imenike prepisati. Sli smo k županu, on si je pa ravno nekaj popravljal hišo. zato je prinesel nam imenike v neki kot pri kuhinji. No, pa to bi nam nič ne storilo, samo da bi jih bil nain pustil prepisati. AH tega ni pustil na noben način. Gruntali smo. kako bi dobili prepis. Eden pričel je imenike
IJa, kakršnih sem užil malo v svojem življenju.«
»Baš sem vam hotel ponuditi bratovski poljub.«
Mlada moža sta se poljubila kakor dva rodna brata.
»Ne pozabite,« je rekel Deodat. •Kolinjijev dvorec... mala vrata..«
»Zarnak in Monkontur. Bodite brez skrbi, dragi prijatelj. Ako mi bo kdaj treba človeka, ki naj se da ubiti poleg mene, se spomnim vas pred vsemi drugimi.«
»Hvala vam!« je dejal Deodat s krasno prostodušnostjo.
Odšel je z največjo naglico. Par-dajanova prva skrb pa je bila zdaj, da Je tekel k trgovcu z obleko, kjer je nadomestil svoje raztrgano odelo z novim. Izbral si je kostum od sivega baršuna, enak tistemu, ki ga je zdaj odložil, samo s to razliko, da je bil popolnoma nov. Snel je petelinje pero s starega klbuka in si ga pripel na novega z rubinovo agrafo. Nato se je napotil k Židu Izaku Rubenu in mu prodal demant vojvode niškega, za katerega je dobil stoinšestdeset pištol.
XVI.
Paganska ceremonija.
Večerilo se je že, ko se je vrni! vitez k Vedeževalki. Nehote so se mu dvignile oči proti okencu, kjer se mu je bil pokazal tolikokrat prelestni obrazek Lujze, in rekel si ie, da bi dal polovico svojih tako nenadoma pri-
dobljenih tolarjev, samo da bi ga videla še nocoj v njegovem lepem kostumu.
Toda okno je bilo zaprto.
Vitez Je vzdihnil in se obrnil proti vhodu gostilne. Zdajci pa je zapazil na levi strani vhoda troje plemičev, ki so obračali nosove navzgor; vse je kazalo, da opazujejo prav pozorno hišo, v kateri je bivala črna dama.
»Pravite torej, da je tu, kaj ne, Morever?« je rekel eden izmed njih.
»Tukaj je, grof de Kelus. V prvem nadstropju stanuje lastnica, stara, pobožna dama, gluha in vedno zatopljena v svoje molitve. Drugo nadstropje sem si najel davi jaz.«
»Možiron,* je povzel oni, ki ga je imenoval tovariš grofa de Kelus, ali razumeš Čudno nagnjenje njegove visokosti do malih meščank?«
»In še manj kakor meščank, Kelus. On, ki mu je dvor na razpolago! ...«
»Sc več kakor dvor, Možiron: on ima Marjeto!«
Mlada plemiča sta se zagroho-tala in nadaljevala svoj razgovor, ne meneča se za Moreverta, napram kteremu sta jedva izkušala prikriti čustvo bojazni in zaničevanja.
Morever se je bil oddaljil, rekoč:
»Do drevi, gospoda!«
Kelus in Možiron sta hotela storiti enako, kar zagledata mladega moža, ki se je postavil pred njiju,
odkril se z ledeno vljudnostjo in vprašal:
»Gospoda, ali hočeta biti tako prijazna, da mi povesta, kaj na tej hiši je vzbudilo v tolikšni meri vajino zanimanje?«
Vsa osupla sta se plemiča spogledala.
»Zakaj nama zastavljate to vprašanje, gospod?« je dejal Možiron visokomerno.
»Zato,« je odgovoril Pardajan, ker je ta hiša moja.«
Vitez je bil nekoliko bled. Toda plemiča, ki ga nista poznala, menda nista opazila te bledosti. Vrhu tega je bilo njegovo vedenje polno izbrane vljudnosti.
»Dozdeva se vam morebiti,« je rekel Kelus, »da bi jo midva rada kupila?«
»Moja hiša ni na prodaj, gospoda,« je dejal Pardajan, ne da bi se mu zganila le ena poteza v obličju.
»Kaj torej želite?«
»Želim vam povedati samo tole: nočem, da bi ljudje gledali, kar Je moje. in še manj, da bi se pri tem smejali. Vidva pa sta gledala in sta se smejala.«
»Vi nočete!« Je vzkliknil Možiron in prebledel od leze.
»Pojdiva,« je rekel Kelus. »Saj vidiš, da je nor.«
«Gospoda,« je odgovoril Pardajan z neizpretnenjenim mirom, »jaz nisem nor. Ponavljam vama, da sovražim nesramneže, ki gledajo, kar jih ne briga. ..,<
Sovražniki slov. naroda.
ANTON MAHNIČ
je bil rojen nekega dne v XIX. stol po Kr. rojstvu nekje na Goriškem. Že zgoraj je pokazal, da bo imel talent za duhovnika, ker je bil zelo pobožen. Poleg tega pa je imel mladi deček izredno nagnenje do sovraštva. Toda vsi so mislili, da bo to počasi zginilo. Sovražil je vso vas in ves svet. Ko so ga v šolo poslali jc dobro napredoval. Po končani srednji šoli je stopil v semenišče v Gorici. Ker pa je kazal izredne zmožnosti za sovraštvo do kulture, so ga vzeli je-zuitje k sebi in so ga pripravljali za bodoči poklic. Da bi imel več veljave, so mu nadeli naslov doktorju. Tako je prišel Mahnič zopet v Gorico in je postal profesor v semenišču. Smrtno je sovražil slovensko kulturo, slovenski narod ln vse, kar je bilo narodnega. Takrat so imeli Slovenci tri velike pesnike: Stritarja, Gregorčiča in Aškerca. Zaradi njih je začel izdajati Mahnič časopis »Rimski Katolik« (1881) v katerem je začel blatiti slovenske pesnike. Udaril je tudi po drugih pisateHih in sploh po vseh. ki so hoteli delati na polju slovenske kulture. Leta 1885. je v spomin lOOOletnice Cirila in Metoda proglasil, da je narodnost poganstvo. Deset let ni imel mnogo pristašev — potem pa so na njegove nauke prisegli Šušteršič, Krek in še nekaj drugih, ki so naredili 1. 1892. prvi katoliški shod. Za svoje zasluge proti slov. narodu ie bil Mahnič imenovan za škofa. Ker pa niso mogli dobiti nobenega poštenega slovanskega duhovnika, ki bi še! v hrv. Primorje zatirat slovansko bogoslužje, so poslali tja Mahniča. Delo mu je dobro uspelo. Za svoje delo proti slov. bogoslužju je bil Mahnič v Rimu odlikovan. Sedaj je Mahnič škof na Krku. in izdaja na Reki svoje »Reške Novine«, v katerih uči hrv. klerikalce delati tako, kakor jih je na Kranjskem naučil. Okužil je s svojim delom vso IstTO in Primorje — posebno se bori proti napr. časopisju in učiteljstvu. (V tem ga posnema ljub. škof A. Bonaventura.) Stari pravi Slovenci, ki so še ljubili svoi
»Smrt božja, gospod! Pazite, da vam ne poreževa ušes!«
»In da imam navado, kaznovati ljudi, katerih smeh mi ne ugaja. »Idi-ta se smejat drugam.«
»Aha!« je dejal Kelus. »In kam, hudiča, mishte,da bi se bulo dobro ift smejat?«
»Če vam je po godu, na travnik Pre-o-klerk.«
»Dobro, ln kdaj?«
»Na mestu, ako hočete!«
»Tega ne. Toda jutri, okrog desete ure najdete tam mojega prijatelja in mene. In glejte, gospod, da se nasmejete dobro nocoj. Zakaj verjetno Je, da se jutri ne bodete več smejali.«
»Gledati hočem, gospoda]« je dejal Pardajan in pozdavil s široko gesto, da se je zamajalo potelinje pero na njegovem klobuku.
Kelus in Možiron sta izginila v smeri, kamor je bil odšel poprej Morever.
Pardajan je stopil vznemirjen v gostilniško izbo in sedel za mizo,
»Kaj, hudiča, sta delala tu ta dva fantalina? In oni tretji s svojim obra; zom kakor mrtvaška ptica?.. Ali sta prišla nemara zaradi nje? ... Pri togovih vseh peklenščkov — če bi bilo to!... A ne, kje bo, sa, nič ne kaže na kaj takšnega... Ona gre tako redkokdaj od doma ... kdo naj bi Jo bil opazil? ...«
(Dalje.)
rod, niso marali slišati evangelij sovraštva, ki ga je prinesel Mahnič. Sele pozneje je prišla mlada zalega, ki je v Mahničevem imenu začela ubijati slovenski narod. Zal, da jih je rodila slov. mati. Od takrat tudi slovenski rod propada in njegovi sovražniki opravljajo lahko delo smrti. Klerikalci so v letu 1913. proslavili 25letnico Mahničevega dela. V znamenju njegovih naukov je zboroval katoliški shod v Ljubljani. Klerikalna mladina je pripoznala Mahniča za svojega učitelja in je prisegla, da bo zvesto sledila temu sovražniku slo-renskega naroda in se je zaklela, da uniči vse, kar se ne strinja z Mahničevimi nauki. Ime Mahnič bo klel še pozni vnuk, ki bo izgubljen taval po svojih rojstnih tleh, kjer bodo vladali tujci, ki bodo podjarmili narod slovenski v znamenju one narodnosti in kulture — katero je Mahnič proklel. Drugod na svetu nihče ne bi verjel Mahničevim naukom, zato narodi zmagujejo, dočim Slovenci od leta do leta propadamo.
počasi brati, drugi zadaj pa imena volilcev zapisovati. »Pa holt. Prepisoval noben ne bo, le gleda jih ži-her.« — Zaradi tega nastalo je ne-kal prepira. Kjer se pa s človekom, ki Je take pameti, da pograbi v tacih slučajih za revolver, ni igrati, smo odšli. Predzadnji dan reklamacijske dobe zavzelo se je nas nekaj več, da ;mo si vsaj površno pregledali ime-aike. V reklamaciji smo dobili v splošni kuriji 23, v kmetiški 17, torej v obeh kurijah 40 glasov. Do 15 glasov pa bili smo še osleparjeni zaradi tega, ker nismo dobili prepisa. Kdo je vreklamiral nekatere nepostavne volilce, kateri še niso bili v imenikih vpisani, predzadnji dan reklamacijske dobe so še dobili volilno listino? Dobro znamenje je, da je večina mladih fantov stalo na naši strani. Te čvrste mlade moči, vredni potomci naših pradedov, bodo enkrat ne z gorjačo, ampak z glasovnico v roki, napravile konec klerikalni gloriji.
Neka prismoda od klerikalne strani si daje duška svoji jezi s tem, da na našo stran pošilja pisma in razglednice brez podpisa. Se nekaj norčuje. Kdor se pa iz drugih norčuje. je sam pravi norec. Predstavlja moč klerikalcev, zato luča kamenje iz skrite luknje. Ali ni tak človek pravi Lipe. ker meče proč vinarje, ki jih bo še na stare dni potreboval? To mu nič ne hasne. Prej se bo naveličal nam pošiljati, kot pa mi paoir v peč metat. Pridi, črni muren, iz skrite luknje na dan, da se domenimo, kdo bolj javka po županskem stolu. Ali tisti, ki se za župana sam voli, ali pa tisti, ki voli sebi nasprotno.
Štajersko.
Afera poslanca Wastlana. Kot
smo že pred dnevi poročali, se je znana afera poslanca Wastiana poostrila tako, da za moža ni več rešitve. 2e takrat smo omenili, da je bila izjava graške knjigarne Leusch-ner & Lubensky le forma. Knjigarna je dala izjavo le na prošnjo onih nemškonacionalnih krogov, ki so želeli, da se stvar z zatušanjem čim najbolj mogoče pobije. Ti nemško-nacionalni krogi so morda upali, da se bo tudi »od zgoraj« pritisnilo na sodišče in se s tem omogoči uduše-nje naprani široki javnosti. A bodi temu kakorkoli: ti nameni so se sedaj docela Izjalovili. Graško okr. kazensko sodišče je vložilo na Dunaju v državni zbornici in v Gradcu v deželni zbornici na imunitetne odseke prošnjo, oziroma zahtevo, da se posl. Wastlana izroči sodišču, vsled znane ovadbe knjigarne Leuschner & Lu-bensky, zaradi tatvine na škodo te knjigarne, povzročene po poslancu H. Wastianu. Sicer je mogoče, da se bo izročitev še na dolgo zavlekla, ker sc še ne ve, bo li dež. zbor imel v teh mesecih zasedanje ali ne, a dokazano je s tem. da dolži knjigarna htiub nasprotni izjavi Wast!ana javno tatvine. Mariborska renegat-ska klika je torej prezgodaj triumfi-rala, ko je domnevala, da se bo stvar pobilo. Radovedni smo. kaj poreče sedaj.
Gradec. (Obč. odbor. — Umazano perilo.) Pretečeni teden je bil izvoljen občinski odbor. Socialni de-mokratie zahtevajo zase enega podžupana. V občinskem svetu tvorijo s svojimi 16 svetovalci faktično tretjino obč. sveta. Pravijo, da ni iz-k/jtfčeno, da pride zaradi te soc. demokratične zahteve med soc. demokrati in zastopniki meščanskih nemških s trank do rabuke. — Med niar-kSiet« Takoli. njegovo soprogo na emt, m drugi strani pa grofom Wttrmbiandovn. očetom markize, Hladu že deli časa ostro nesporaz-vmtienio. Takoli kot njegova žena fcta Wurmbi"<nda že opetovano tolsta zaradi tatvine, ki jo je baje iz-
vršil kot komisar fideikomisa Wurm-brandov. Ker so se te dolžitve pokazale kot neresnične, je grof Wurmbrand tožil te dni svojega zeta zaradi razžaljenja časti. Takoli pa je bil oproščen.
Maribor. Veliki ples, ki ga priredi Slov. trg. društvo v Mariboru, v soboto dne 10. t. m. obeta biti ena najlepših plesnih prireditev. Saj pa tudi svira na istem vojaška godba c. kr. pešpolka št. 53 iz Zagreba. Vsled tega je zanimanje za ta ples velikansko ter je upati najlepše udeležbe. Toaleta je promenadna ter prosimo, da se slavno občinstvo na to ozira. Ker po mestu kroži govorica. da bodo dame delile na tem plesu kotiljone, opozarjamo, da ta vest nikakor ne odgovarja resnici. Tudi si Je društvo omislilo krasna damska darila, ki se bodo cenj. plesalkam brezplačno delila. Na galeriji bodo postavljene pogrnjene mize. pri katerih se bode streglo s krepčili. Začetek plesa je ob pol deveti uri zvečer.
Goriško.
POLITIČNA ŠOLA V DUTOVLJAH
Politična šola, ki jo je priredilo Goriško slovensko politično društvo v našem kraju, se je dobro obnesla. Zadovoljni so bili vdeležniki in prireditelji. Ta šola je trajala tri dni t. j. od 27. do 29. decembra 1913. Vršila se je v dvorani g. Al. Tavčarja. Udeležilo se je tega političnega tečaja kakih 30 bolj inteligentnih mladeničev, ki imajo za stvar veselje in hi bi bili voljni ter sposobni nabrane misli in nauke zanesti med ljudi, kolikor Je v njih moči, Te mlade udele-žnike je povabilo politično društvo in prišli so iz bližnjh občin po dva ali trije. Tudi jim je društvo preskrbelo tiste dneve brezplačna prenočišča in nekaterim oddaljenim plačalo tudi hrano. V dvorani so postavili mize v dve vrsti po dolgem, okoli katerih so posedli obiskovalci, vsak svoj zvezek pred sabo, ter si pridno zapisovali glavne misli, da si jih lažje zapomnijo iz predavanja. Zdelo se ti je, ko so bili naši fantje posebno v delu, kakor da vidiš prave dijake pri predavanjih ali slušatelje kake višje šole. Pri predavateljski mizi jih je bilo devet, ki s imeli skupno enajst predavanj. Šolo je otvoril in udelež-nike pozdravil dr. Podgornik, predsednik goriškega političnega društva. Najprvo Je govoril dr. Vošnjak in sicer o ustavi. Njegovo temeljito in stvarno predavanje je bilo vendar premalo poljudno in je vsebovalo preveč nepojasnjenih tujk. Nato je poročal Perozzi, tajnik iz sv. Lucije, o občini in obč. upravi. Ker ni bilo za to predavanje tozadevne potrebne priprave, bilo je nezadostno. Potem je sledilo poljudno in nazorno predavanje o ljudskih knjižnicah, ki ga je imel Rakušček, nadučitelj iz sv. Lucije. — Drugi dan, v nedeljo predpoldne, je prišel dr. Puc ter nam s poljudno in njemu lastno vneto besedo razlagal o volilnih pravicah ter društvenem in zbornem pravu. Popoldne je urednik Kavčič govoril o časnikarstvu ter priporočal domače liste »Sočo« in »Primorca« v naro-čitev. Nato je predaval zadružni nadzornik Štibler iz Celja o koristi zadružništva, zlasti kmetijskega Poznalo se mu je, da Je veščak, zakaj govoril Je stvarno, temeljito in poljudno. Sedaj je imelo slediti Knaf-ličevo predavanje o socializmu, ki bi ga vsi. ker aktualno in po strokovnjaku podano, najraji slišali. To pa je izostalo, ker je bil predavatelj zadržan. Obljubil je, da pride sem v bližnji prihodnjosti. — Naslednji dan, v pondeljek predpoldne, je govoril dr. Marušič o društvih, poljudno obrazložil snovanle, delovanje, vrste in namene istih. Sledilo je dr. Irgoliče-vo predavanje o sokolstvu, njegovih potih in njegovemu pomenu za naš narod. Za svoja dobra in krepka izvajanja je dobil vse priznanje. Popoldne je govoril nadučitelj Strekelj o kraških gospodarskih razmerah. Njegovo izborno predavanje so pohvalili vsi, zakaj kot veščak je govoril stvarno ter podal dokaj praktičnih navodil našim poljedelcem, živinorejcem in trtorejcem. Dobro bi bilo. če bi on kakor tudi drugi predavatelji poslali svoje predavanje v časopise, da pridejo tudi drugod med ljudi. Zaključno predavanje — govorniški kurz — je imel dr. Marušič. Za svoja vrla izvajanja in lepe misli o političnem društvu, o ciljih našega naroda in vsega Jugoslovanstva, je žel bogato pohvalo. Zahvalil se je udeležnikoin in se poslovil od njih v itnenu političnega društva dr. Vošnjak. On se je tudi drugače za stvar največ zanimal, bil vse tri dni zraven, prihajal iz Gorice s prvim vlakom in se vračal s zadnjim, spodbujal mlade udeležnike. začenjal razgovore ter vnemal ljudi k besedi. Pomagal z besedo, dejanjem in de-
narjem. Vse priznanje, takih mož nam treba. — Četudi se je ta politična šola vršila poglavitno za povabljene mladeniče, se vendar ni branilo nikomur zraven. In tako je bilo zmi-raj veliko domačih in tujih udeležni-kov; v nedeljo celo toliko, da je bila prostorna dvorana natlačena. Slovenskemu političnemu društvu v Gorici zahvala za prireditev kakršnih si želimo še!
Nove priče se oglašalo: Iz Tomaja smo prejeli: Ko sem čital v »Dnevu« poročilo o vodiških čudežih pred sodiščem, sem se čudil, da nisem bil zaslišan tudi jaz in več nas. Usojam se vprašati, kaj je z mojimi 5 K, ko sefn ji jih izročil v kloštru v Tomaju. Sploh je čudno, da je sodišče pozabilo, da je bila Johanca tudi v Tomaju. In bi bilo tudi mnogo dokazov.
»Pevsko in glasbeno društvo«
v Gorici, podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani, priredi v nedeljo, 11. januarja t. 1. ob pol 9. zvečer v dvorani »Trgovskega doma« koncert pri katerem sodeluje tenorist, goriški rojak g. Jos. Rijavec s samospevi skladateljev dr. Benjamin Ipavec, Lajovic in Vit Novak (slovaške narodne pesmi). Na glasoviru ga spremlja g. A. C. Eržen. Pevski zbor pod vodstvom g. J. Michla ponovi del sporeda z »večera narodnih pesmi« od 17. decembra 1913. — Cene bodo kakor na omenjenem »večeru« izredno znižane: fotelji 2.50 K, sedeži po 1.50 K in 1 K, stojišča 60 h, dijaki. vojaki in člani pevskih društev 40 h. K obilni vdeležbi vabi odbor.
Dnevni pregled.
Visoki cerkveni krogi In Jo-hančln čudež. V minulih dneh je bilo v uvodnikih »Dneva« neoporečeno razloženo, kaj pomenja zadnji proces — imenujmo ga »čudežni« proces. Povedano je bilo, kdo je sedel na zatožni klopi. Ne Johanca — temveč visoki cerkveni dostojanstveniki. Toda ti si niso odnesli posledic, odneslo si jih je njihovo orodje — Johanca z Vodic. Pri razpravi se je — ne vem iz kakšnega vzroka — tebi nič meni nič prešlo mnogo važnih okolščin, katerih razjasnitev bi bila za pra-vorek neobhodno potrebna. Potrebno bi bilo, da bi se bili do podrobnosti dognali stiki cerkvenih krogov z Johanco in kar je glavno: z njenim čudežem. To se ni zgodilo! Vendar je pa že to, kar je razprava dognala, dovolj in to kliče gotovim škofom: odstopite!
Škof Stadler In Johančin čudež. O stiku Stadlerja z Johanco in njenim čudežem povemo to, kar je dognala razprava, in to je za nas nepo-bitno. če je sodnemu dvoru zadostovalo 'tedaj nam laikorn tudi zadostuje. Seveda naj se nam pa dovoli, da stvar logičneje in kritičneje presodimo in ocenimo, kakor se je to na pristojnem mestu zgodilo. Iz razprave izhaja: Po evharističnem kongresu na Dunaju leta 1912, je prišel nekega dne k Johanci na Reki pater Ferdinand (kapucin) ter ji dejal, da jo sarajevski škof (ali kaj je že) Stadler želi vedeti. Isti dan, ko je Stadler hotel Johančino trpljenje vi-diti, ni bil navadni dan njenega trpljenja. Johanca je imela Kristusove muke le gotove dni. Druge dni muk ni proizvajala. To je moralo biti In je bilo vernikom In duhovnom znano. Kljub temu pa so pripeljali k Johanci škofa na takšen dan. ko ona ni trpela; pripeljali ter ji prete povedali, da škof želi njeno trpljenje videti. Kaj so duhovniki in sam škof s tem pokazali? Prvič, s tem svojim dejanjem so kapucini pokazali, da vedo,
! da je Johančino trpljenje odvisno od Johance same. Če je pa bilo njeno * trpljenje odvisno od nje same, tedaj j ni bilo nadnaravno, je bilo varanje in za to varanje so duhovniki vedeli i ter — drugič, je prisiliti, da je ta dan varala, oziroma svoje umetnosti pokazala tudi škofu. Ta okolnost pa na vse zadnje pomeni, da je bila Johanca orodie v rokah duhovščine; da je bila duhovščina tisti zločinec, ki je potom Johance varal in mamil ljudstvo. Tel okolnosti se pa ni pripisovalo pri razpravi, oziroma pri preiskavi dovolj pozornosti — sicer bi bil moral biti zaslišan pater Ferdinand In škof Stadler. Za pravorek je bil to neobhodni material oziroma baza.
Klerikalcem In duhovščini je izid »čudežnega« procesa jako ljub. Glede Johančine izpovedbe, češ, da jo je k polivanju s krvjo in k simuliranju navajala prednica Jožefa, pravi »Slovenec«, da je ta že umrla in da se ne more poslišati, da bi izpovedala. koliko je na tem resnice. Prazen izgovor! Kajti: Stadler in 1 naš škof Jeglič še nista umrla in vendar tudi nista bila zaslišana, da-siravtio bi bila njihova zaslišba ne-obhodna baza za pravorek. Napram zabitim se »Slovenec« lahko izgovarja, kdor pa zpa zadevo le z enim
očesom kritično motriti, bo pa sprevidel, da so »Slovenčevi« izgovori prazni. Lumparija se je vršila potom Johance in to je pribito in pri procesu podani materijal nas v tem prepričuje; toda o tern bomo še govorili.
Pripravljati ljudi do tega, da Izdajajo denar za sv. maše v rešitev v vicah se nahajajočih duš je goljufija.
Obtožnica proti Johanci pravi: Ivana Jerovšek ... (je) osebe pripravila, da so izdale denar za sv. maše v rešitev v vicah se nahajajočih duš ... Zakrivila je s tem Ivana Jerovšek hudodelstvo deloma dovršene, deloma poskušene goljufije... Prosim! Besede državnega pravdnika! Duhovniki delajo isto. Pri pridigah pripovedujejo, da se morejo duše iz vic rešiti z molitvijo in s svetimi mašami. Za svete maše, ki naj se berejo v rešitev duš v vicah nosijo ljudje duhovnikom denar; tudi za očenaše nosijo groše —- in vendar se jim ničesar ne zgodi, dasiravno je to isto kot kar je delala Johanca. ki je ljudem svetovala, da so dajali denar za maše. Kakšen patent pa imajo duhovniki, da morejo jemati denar oziroma svetovati in nagovarjati naj se daje denar za sv. maše?!
Iz nesrečne Bolgarije prihajajo le žalostni glasovi. Razveseljiva pa je vest, da skuša duhovščina obvarovati narod pred katoliško in pro-tislovansko propagando. Bolgarski eksarh je izdal encikliko, v kateri ostro nastopa proti agitaciji za unijo bolgarske cerkve z rimsko. Eksarh pravi, da se ima Bolgarija za vse zahvaliti »svet. pravoslavju«. Bolgari bi onečastili spomin na trakij-skih poljanah padlih junakov, ki so padli za sveto pravoslavje, če bi se ne upirali gibanju za zvezo z Rimom. Eksarhat napoveduje unijatskemu gibanju najostrejši boj in konča z besedami: Čast Bolgarije Je v pravoslavju in slovanstvu! Ta oklic ek-sarha se nam zdi zelo važen iu bo le sreča za narod, ako se obvaruje tujih agitacij, ki gotovo nimajo dobrega namena. Katoliška propaganda na Bolgarskem ima najslabši namen, razdvojiti narod v verskem oziru, zaplesti ga v domači verski boj In porabiti položaj za rimsko oblast. S tem pa hoče Rim ustvariti tudi stalno sovraštvo do pravoslavnih Slovanov, do Rusov In Srbov In tako osamljene Bolgare Izrabljati proti Slovanstvu. Te hudobne rimske nakane odobrava »Slovenec« in jih smatra za »rešitev bolgarskega naroda«. Ako bo bolgarski narod pameten, bo ostat zvest pravoslavju in slovanstvu in bo pustil, da klerikalci proizvajajo svojo bolgarsko katoliško propagando lahko pri predavanjih v hotelu »Union« v Ljubljani.
Docenta na praški univerzi g. dr. Rostoharja je malce pokrtačil Masarykov »Čas« z dne 5. t. m. Piše: »Za Češkoslovaško razmerje in kulturno kooperacijo so se začeli brigati tudi Slovenci; v avgustu prof. Fr. Ilešič, ki se je vdeležil češkoslovaških posvetovanj v Luhačovicah, in v novejšem času tudi dr. Rostohar.« »Je pa to tem bolj čudno, da se na češkoslovaško vzajemnost sklicuje dr. M. Rostohar za takšne težnje in cilje, kakoršne goji v svoji »Napredni Misli«. Če kdo recimo trdi na adreso mlade slovenske genera-ije, združene okolo goriške »Vede«, da je kulturno zbližanje s Hrvati za Slovence ravno takšno zlo, kakor je germanizacija ali romanizacija, tedaj so to sredstva, kakoršnih se je nekdaj posluževal proti češkoslovanski vzajemnost dr. Czambel.« Zanimiva sodba o dr. Rostoharju — tem zanimivejša, ker je izšla v glasilu prof. Masaryka!
Sokola v Braslovčah občni zbor se vrši dne 11. prosinca 1914 v gostilni Rossner ob 2. popoldne.
Slovanska čitalnica v Mariboru priredi v soboto, 17. t. m. v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru družinski večer s petjem, godbo, šaljivimi nastopi itd.
Z revolverjem in s sekiro nad sina. Preteklo nedeljo je prišlo k burnemu prizoru v hiši delavca Fr. Pletihe iz Mihel. Pletlha se je začel prepirati s svojo ženo Ano, ki ji je očital, da je porabila veliko denarja in slednjič ji Je začel še groziti. Ple-tiha je namreč precej surovine. Za napadeno mater se je zavzel najsta-rejši sin Tone in se je postavil proti razkačenemu očetu. Ta pa je potegnil izpod blazine nabit samokres in je izprožil strel na sina, ki ga pa k sreči ni zadel. Ko mu je sin iztrgal iz rok samokres, je zgrabil stari Ple-tiha sekiro in je šel z njo iznova nad sina. Ampak tudi to pot se je posrečilo mlajšemu Pletih! očeta razorožiti, na kar Je nastal hiter konec tega rodbinskega prepira s tem, da se je oče Pletiha vsled silne razburjenosti onesvestil. Ko se je zavedel, ga je policija aretirala in odpeljala na komisarijat. Pri zaslišanju je Pletiha trdil, da «1 hotel sinu ničesar hudega storiti. Samo postrašitl ga Je baje hotel.
Vlak ga je povozH. Preteklo soboto, dne 3. t. m, je povozil osebni
vlak na postaji Prezov 571etnega krojaškega mojstra Yyličila. Čezenj je šlo dvanajst vozov. Vyličil pa je imel srečo, zakaj vkljub temu ni dobil nobene težke telesne poškodbe, ampak samo nekaj lahkih. Vyličil se je onesvestil, ko so ga pa začeli obvezovati, se je zopet zavedel.
Smrtna nesreča šolskega učenca. 121etni šolski učenec Janez Sta-bla iz Moravske Ostrave je zlezel 31. p. m. na voz tovornega vlaka na tamošnjem kolodvoru, da bi si nabral oglja. Tu se je začel vlak pomikati naprej, fantič je hotel skočiti raz voz, in je padel pod kolesa, ki so mu povozila obe nogi. Reveža so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrl.
Senzacijonalen samomor. Pretekli torek popoludne je izvršil samomor 62letni Adolf Hursky iz Strako-nic na češkem. Hursky je bil v tamošnjem kraju zelo čislan trgovec in je bil tudi član mestnega občinskega sveta. Hursky je že dalj časa bolehal na živcih in je imel tudi srčno napako. Poleg tega je tudi v zadnjem času trpel precejšnjo škodo v borzni trgovini. Vse to je vplivalo nanj tako-bolestno, da je sklenil vzeti si življenje. Šel je na breg tamošnje reke Votave in se je vrgel v vodo, kj je na onem kraju več metrov globoka. Da bi bolj gotovo padel na dno, si je privezal na noge dva velika kamna, izmed katerih se mu je eden pri skoku na bregu izmaknil. To Hursky-jevo početje je opazovalo več ljudi z nasprotnega brega reke. Ti so takoj obvestili o samomoru policijo, ki je začela iskati trgovčevo truplo, kar pa je bilo brez uspeha, ker je bila reka na onem mestu, kjer je Hursky skočil v vodo, popolnoma zamrzla in ni niti najdaljši drog s kavljem dosegel dna. Truplo so iskali tudi pozneje, toda ravno tako brez uspeha.
S hčerko zmrznil v snežnem metežu. Zopet en slučaj, ko je oče zmrznil z otrokom v snežnem metežu. Voznik Vaclav Reicher iz okolice Tahova je šel te dni s težko naloženimi sanmi po cesti. Sneg in velika burja, da voznik ni videl niti ped pred sabo. Konja sta zavila s ceste na polje, ker tudi nista videla poti. Nenadoma sta padla s sanmi vred v jarek. Reicher, ki je imel s seboj osemletno hčerko, ki se je hotela na vsak način peljati z njim na saneh se je zaman trudil, da bi prišel zopet na pot. Utrujena konja sta neprestano padala in eden izmed njiju se je pri padcu zlomil nogo. Do smrti utrujen je sedel voznik na sani in je vzel v naročje hčerko, da bi si malo odpočil. On in deklica sta zaspala in oba je zametel sneg. Ko je snežni metež ponehal, so opazili ljudje, ki so šli po cesti, v jarku za-meteno skupino ljudi in konj. Hitro so priskočili na pomoč, toda bilo je že prepozno. Reicher in njegova hčerka sta bila že mrtva in tudi ranjen konj je že poginil. Drugi konj je bil le še malo živ. Reicherju je bilo šele 34 let in zapušča vdovo s šestimi nepreskrbljenimi otročiči.
Ogenj v cerkvi. V zakristiji cerkve v Zbejšovi pri Rosicah na Moravskem je izbruhnil med jutranjo mašo ogenj, ki je pokončal vsa mašna oblačila, kakor tudi vso opravo zakristije. Rešili so le mašne knjige in posodo. Na mesto nesreče je prihitela požarna bramba, ki se ji je posrečilo ogenj pogasiti. Kako je ogenj nastal, se še ne ve.
Grozna smrt Igralke. Igralka Hammel iz Zvola na Pruskem je postala te dni žrtev čudnega slučaja. Umetnico je prijel na odru krč v ustih tako da jih ni mogla odpreti. Čez nekaj časa nato je umrla na otrpnemu.
Umor in samomor. V neki hiši v Cvetlični ulici v Berlinu je najel dne 3. t. m. stanovanje mlad par. Ko se je lastnica stanovanja vrnila zvečer domov, je našla na hodniku dekličino truplo v mlakuži krvi. V sobi je ležal mladi mož mrtev. Deklica je bila prostitutka, njen ljubimec pa krojaški pomočnik Krieger. Krieger je zabodel z nožem najprej deklico, nato se pa še samega sebe Policija je uvedla obširno preiskava
Cela rodbina se zastrupila. Kakor se iz Kolina ob Reni poroča, se je te dni zastrupila v Hasseltu cela rodbina nekega delavca s klobasami, ki so jih doma napravili. Oče in hči sta že umrla, ostali člani rodbine so nevarno zboleli.
Roparja ustrelila duhovnika. V Reepsholtu blizu Wilhelmshavena je stopil dne 4. t. m. duhovnik Gdtz v cerkev, kjer je zapazil dva tatova, ki sta hotela vlomiti v cerkveno puščico. Ko sta vlomilca videla, da sta izdana, sta sprožila na duhovnika tri strel iz samokresa. Duhovnik se je zgrudil na tla in Je bil mestu mrtev. Umorjeni pastor je bil star petdeset let in je imel sedem otrok.
Velika železniška nesreča. Poroča se. da Je trčil te dni na postaji Fuente de Piedra v Andaluziji na Španskem neki mešanec v lokomotivo drugega, osebnega vlaka . ’ tem je skočil vlak s tira. Ijriie strop
uiki, vlakovodja in kontrolor so bili težko ranjeni in so jih morali takoj prepeljati v bolnišnico. Več potnikov je zadobilo lahke telesne poškodbe. Skoda je velika.
Velikanski snežni zamet na Španskem. Španske provincije na severozahodu in na Jugu so presenetili te dni velikanski snežni meteži. Po poročilih iz Almerije in Murcije pada tam od 3. t. m. neprestano sneg. Kakor pravijo tamošnji prebivalci, ni padlo v enih krajih toliko snega že trideset let. Vesti iz Jacyja in provincije Huescy pravijo, da imajo tam mraza 15 stopinj. Vsled ogromne množine snega so vsi kraji odrezani od ostalega sveta. V Madridu je deset stopinj mraza pod ničlo.
Ljubljana,
— Kako »Slovenec« laže. V poročilu o vodiških čudežih pred sodiščem pravi »Slovenec« na koncu: »Razprava je dognala, da je bilo pi-sarenje liberalnih listov, da je duhovščina to sleparijo v svet spravila iz dobičkarije, infamna laž. Duhovščina se sploh ni vmešavala veliko v te sleparije in je tudi skoro enoglasno povdarjala, da vodiški Jo-hanci ni verjeti. Na svetu je pa veliko praznovernih in radovednih ljudi in teh tudi na Kranjskem ne manjka. Večinoma so bile ženske, ki so postale žrtev te sleparice. Kaj hočemo, sjeparije so razne vrste; eni sleparijo z denarjem! Johanca je s krvjo, duhovščina se je pri teh komedijah aržala čisto korektno. Neprevidno je pa bilo to, da je gospod župnik v Vodicah seveda v dobri veri pustil, da se je godilo to v župnišču in se le na ta način v lahkovernih in praznovernih ljudeh vzbudila slutnja v resničnost teh producirani. Nauk iz vse zadeve je: pri takih zadevah energično vmes poseči in takoj temeljito preiskati. Liberalce je ta konec te smešne komedije naravnost razočaral. Namesto političnih profitov je ta obravnava dokazala, da so se lagali in duhovščino obrekovali.« — To sl u»a pisati »Slovenec« po vsem tem, kar je obravnava dokazala. Verja-memo, da je »Slovenec« v zadregi, ampak s to lažjo mu ne bo poma pno. Razprava je namreč res do kazala, da je duhovščina na vsej zadevi največ kriva. Kako more »Slovenec« trditi, da se duhovščina ni vmešavala? Saj je ona vse vodila! «» kdo je vabil oziroma pošiljal ljudi v Vodice? Ali ne duhovščina? Sleparije so res razne vrste, kakor trdi
kbM^^eVe-c<I ~ in na te sleparije se ci tkalci res dobro razumejo. Raz-prava je prav vse potrdila, kar so napredni listi poročali o duhovščini, j/a pa iz tega ne bo političnih profitov, temu je vzrok to, ker Je na Kranjskem toliko praznovernih in radovednih oziroma neumnih ljudi (no zaslugi klerikalcev), da jih tudi ™'J® ho izpametovalo. Kar se tiče Vodiškega župnika, je dokazano, da V, • Škofova žrtev. Ko smo mi svm čas zahtevali — naj se zadeva Preišče, se ni nihče zganil in če »Slovenec« sedaj to obžaluje, je to prazna hinavščina, kajti ko bi se pojavil enak slučaj — se bo zopet vpilo nad »brezverci« namesto, da bi se napravil sleparijam konec.
— Z vodiškim slučajem se časopisje mnogo peča. Vli listi so prinesli o obravnavi obširna poročila. Izmed hrvaških listov omenimo »Obzor«, ki je poleg poročila prinesel tudi daljni feljton »Jeana de Vodice«, in »R. ”°vi List«, ki je na široko razložil ghmarije in prišel do istega zaklju-ftbf; kakor mi. »Češke slovo«
Poročilo. »Arbeiter-Ztg.« pri-rriL i ?an^miv članek »Kaj vse ve-« klerikalno ljudstvo«. Iz tega se cfii so vodiški čudeži, ki so zra »n na klerikalni kranjski zemlji Prava svetovna senzacija pa tudi neke vrste problem ali vprašanje, kako nizko pade narod, kadar dobi «ad njim duhovščina popolno oblast ,n kake sleparije so mogoče ravno v VeF8klh zadevah.
* —Prejeli smo. Gospod urednik! mL i v7° n‘ b‘* va^ hst tako zani-»tinv* i s.edaj, ko prinaša zgodbe raSkkatere si me, je"K'	„a	pri-
izjava župnik,. .M P|8J |,"ad -.Tudi perila mi |, veliko poKSa za katero pa ne zahtevani odškodnine.« Phsja dlaka, to bo pa že verjetno, ker so se ljudje kar trgali za nje-cunje in škof si je celo, kakor smo j?krat čitali, odrezal kos rjuhe Izpod r*hance; če je to storil faktor, kaT 6o*sbi vendar moral poznati vsaj I. ga 'R zaooved »Veruj v enega same-zbegan^*'	gotovo se ni čuditi
hanc« isti priprostega ljudstva. Jo-ro Je m! i delala škodo župiku, kate-kako h el Oglejmo si malo, vkridf»irf Verski in cerkveni varuhi ko je Dr:cfr Cerkev- Ni dolgo tega, mnak v v cerkev pa ne v Španiji) Manj L (c®rkev sv. Petra v Ljub-spJoii eten »ekoliko vinjen in ' a^SVyo.bolan delavec, kateri
se je vsled abnormalnosti samo ne- ' koliko smešno obnašal. In kaj je ta revež prejel za to svoje obnašanje, za katero ni bil niti odgovoren? Tožili so ga in sodišče ga je kaznovalo samo na 3 mesece, in to za dejanje, katero ne škoduje veri in sv. cerkvi niti za pol odstotka proti dejanju, katero so kakor je razvidno iz obravnave, uganjali gospodje cerkveni dostojanstveniki v Vodicah. Ja ljudje božji, ni čudno če vera peša, saj vendar je že dovolj razvidno, da se ne samo farjem, ampak tudi škofom meša.	*	.
— C. kr. poštni uslužbenci. Vsi avstrijski časopisi pišejo dan na dan. da mora država skrbeti, da se odpo-more delavstvu, ker vlada velika brezposelnost. Po velikih mestih je baje tisoče in tisoče ljudi brez dela. C. kr. pošta in državna oblast pa da-jeti najlepši zgled, kako se delavstvo izkorišča. Naši poslanci imajo tu pred očmi, kako se postopa. Tiste uboge pare, novinci, ki jih c. kr. pošta vzame v službo, garajo navadno celo poletje za žive in mrtve in to za bore K 2.40 na dan. Ko pa pride zimski čas, jih pa pošta enostavno na cesto vrže. Dajo mu nekak dopust za 2 ali 3 mesece, pa ga nič ne vprašajo, kako se bode preživel, kajti od onih K 2.40, ki jih zasluži poleti, si vendar ne more prihraniti, da bi pozneje iz tega živel. Ko ga vzamejo, mu obljubljajo nebesa; mlad človek, ki razmer ne pozna, se da pregovoriti, pusti delo v tovarni ali drugod in gre k pošti — tam dela 14 dni ali en mesec — potem ga vržejo za nekaj mesecev na ulico. Na ta način zabrede tak novinec v dolgove. Tako traja 3—4 leta, med tem gre 30krat na dopust, seveda brez plače, včasih po 3—4 mesece skupaj. Nikjer drugod menda niso take razmere kakor pri c. kr. pošti v Avstriji. Nikjer se ljudi tako ne izkorišča. Ce nima pošta služb, naj bi rajŠe ljudi ne sprejemala, nego da jih na tak način spravlja v nesrečo.
— Deželna klerikalna cenzura se Je tako poostrila, da bo skoraj gotovo konec dram. predstav. Tako je bila n. pr. repriza »Očeta« prepovedana in dež. glavar je konfisciral še nekaj drugih nedolžnih iger. Baje je odšel g. Borštnik v Zagreb, da poda svojo demisijo. S tem bo gledališča konec.
— V »Slov. Narodu« je izšel v uredniškem delu napad na urednike »Dneva«. Napisal ga je odvokat in veleposestnik dr. PoČek. Vzamemo oboje deistev na znanje!!
— Dr. Poček v včerajšnjem »Narodu« oznanja, da je on junak amerikanskih povesti.
— Dr. Počku na kratko odgovarjamo, da niti prvega niti drugega njegovega predloga ne sprejmemo, ker Je naša pravica govorila o tem,
kar se po svetu godi, ni pa naša dolžnost skrbeti za ljudi, ki niso po naši krivdi prišli ob dom in premoženje; pač pa bomo prišli na dan z novimi stvarmi, da se pokaže, kje so podle duše.
— Slovensko gledališče. V nedeljo 11. t. m. se uprizorita v deželnem gledališču dve predstavi in sicer popoldan ob 3. pri znatno znižanih cenah velezabavna burka »Navihanci«, ki je pri premijeri sijajno uspela, omenjena burka je zelo pripravna in lahko zasedljiva za odre po deželi, zato priporočamo, da si Jo v nedeljo ogledajo, ker se igra zadnjič v tej sezoni. — Zvečer ob pol 8. se pa igra prvič v tej sezoni izvrstna burka »Oj ti tasti!« Burka je na novo naštudirana in velezabavna. Kdor se rad smeje, pride na svoj račun.
— Gdčna. Kamila Thelmer je
priobčila včeraj v »Slov. Narodu« zadnjo besedo, s katero pove klerikalcem bridke resnice glede njih moralne vrednosti.
— Danes Je zadnjikrat v kinematografu »Ideal« predstava veličastne Sekspirjeve tragedije Egipčanke Kleopatre in Rimljana M. Antonija. Kdor je te dni zamudil priliko. ogledati najpopolnejšo kinematografsko predstavo, ki ne zaostaja za resničnostjo niti za las, predstavo v gledališču pa radi prirodnih učinkovitosti daleko prekaša, ta naj to stori danes; sicer mu bo žal. ker takšna prilika se ne nudi vsak dan. To je splošna sodba občinstva, ki je prišlo predstavo ponovno gledati in Ji vselej z užitkom prisostvovalo. Posebno šolska mladina naj ne zamudi prilike.
D,v*® race na Ljubljanici.
nehal	£?.n	?roti večeru je pri-
Podneči i ,,ci čolnar Mazi iz Podpeči drva v Ljubljano. Pripovedoval je, da je videl v bližini P-ii<-nc» jelše toliko velikih divjih rac da še nikoli toliko, daslravno je že mož prileten in je že od mladih let na vodi. Prignal jih je najbrže mraz, kjer so drugod vode zamrzle. Toraj gospodje lovci!
Maček vici sulca. Pa ne mislite si mogoče, da je to kak maček na štirih nogah. Tega pa ne! Ampak
to je gospod Maček, gostilničar, kateri jc vjel včeraj popokhn na Ljubljanici lepega sulca. Mož je izboren sulčar, zato ima pa tudi pri lovu skoro tako srečo, da se malokdaj iz lova prazen povrne.
— Včeraj že zopet niso bili hodniki posuti. Ljudje so morali hoditi kakor po jajcih,' zakaj nevarnost je velika, da izpodrsneš. da padeš in si zlomiš nogo. Naša slavna državna policija ima povsod drugod nos, samo tam ne, kier ga je treba.
— »Črnogorski kralj Nlklta kot pesnik« je naslov predavanju, ki ga priredi Splošno slovensko žensko društvo v petek, 9. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma«. Predava znani prijatelj Jugoslovanov c. kr. profesor gospod dr. Fr. Ilešič. Vstopnina 20 v za osebo, je namenjena v pokritje stroškov. Dijaki in dijakinje so vstopnine proste.
— Ljubljanska podružnica »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov« ima svoj četrti redni občni zbor v nedeljo 18. prosinca 1914. ob 4. uri popoludne v steklenem salonu kolodvorske restavracije Ljubljana, glavni kolodvor z običajnim dnevnim redom. Po občnem zborovanju — ob 8. uri zvečer — priredi podružnica v veliki dvorani »Mestni dom« društvenikom, njihovim družinam in znancem ter prijateljem slovenskega železniškega uradništva — južne In državne železnice — sploh — zabaven večer s koncertom (godba in petje), po koncertu ob 10. zvečer prosta zabava in ples. Sodeluje ljubljanski društveni orkester. Vstopnina za društvenike 50 v, družinske vstopnice druŠtvenikov 1 K. za občinstvo za osebo 1 K. — Za točno in dobro postrežbo je preskrbljeno. Ker se izroči morebitni prebitek podpornemu skladu »D. J. 2. U.«, pričakuje od članstva in občinstva številne udeležbe odbor.
— Društvo c. kr. poštnih In brzojavnih uslužbencev priredi, kakor že pred kratkim omenjeno svoj letošnji »plesni venček« dne 10. januarja ob pol 9. uri zvečer v dvorani Mestnega doma. Svirala bode slavna godba c. in kr. 27. pešpolka. Za zabavo bode preskrbljeno vsestransko tako. da bodo prišli vsi in vsak na svoj račun. Ker se bode priredila med odmorom, da ne bode dolg čas, vesela burka »Ozdravljena ljubosumnost« in to od neke posebno znane igralske družbe, katera je nalašč za ta večer pozvana v Ljubljano iz našega najbližjega Juga. Za mladi svet bodo skrbele ljubke go-spice s šaljivo pošto v originalnih poštnih uniformah. Zraven tega si je
na Še rvthor martakovii im
držav popolno vojno pošto, katera je že na potu iz Balkana. Torej, kdor še ni videl vojne pošte in ga zanima, kako so Balkanci na preprost pa gotov način preskrbljevali svoje vojaštvo z dnevno pošto, naj se potrudi dne 10. Januarja v Mestni dom in bode vse to videl na lastne oči. Prosimo pa slavno občinstvo v Ljubljani, da nam oprosti, če bi zaradi ogromnega dela bil kdo prezrt, da ne bode dobil vabila, naj vseeno pride, ker se bode ravno tako zabaval, kakor tisti, kateri bodo imeli vabila v žepu. Vstopnina 1 K, družinske vstopnice 3 osebe 2 K; oblekapromenadna.
— Odbor »Sokola I.« opozarja brate člane na svoj redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 11. t. m. popoldan ob 2. v društvenem lokalu. Por svetovalni sestanek je danes zvečer. Na zdar!
— Ljubljanski društveni orkester priredi Valčkov večer v soboto 17. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma. Zatoraj opozarjamo občinstvo, naj nobeden ne zamudi tega zabavnega užitkonosnega večera. Za obilno udeležbo se priporočajo godbeniki.
— Vstopnice za trgovski plesni venček slov. trgovskega društva »Merkur«, ki bo v sobto 10. t. m, v veliki dvorani »Nar. doma«, se dobivajo od danes naprej pri tvrdkah Gričar & Mejač. I. Samec, V. Petri-čiča nasl. in Ivan Kostevc, nakar gg. člane in prijatelje društva opozarjamo.
— Kurz za hrvatsko - srbski Jezik bo imel prvo uro danes, v četrtek, dne 8. jan. (od pol 7. ure do pol
8. ure, odnosno od pol 8. ure do pol
9. ure na Liceju). Kurz se vrši na moje ime. Dr. Fr. Ilešič.
— Umrli so v Ljubljani: Prav-har šimen, mestni ubožec, 88 let. — Ix>vro Malin, mestni ubožec. 52 let
— Josip Goršič, rejenec. 2 meseca.
— Fr. Željkovič, miner, 20 let. — Iv. Jenškovič, sin pekovskega pomočnika, pol leta. — Marija Kermelj, zasebnica - hiralka, 80 let. — Franc Oblak, hlapec. 41 let,
— V kavarni »Central« vsak večer koncert. (Opozarjamo na in-serat.)
— Mark Antonij In Kleopatra, ali »Vladarica Nila« predvaja se v,
kinematograsu »Ideal« nepreklično le še danes ob 3., 5., 7. in 9. Kdor si še ni ogledal to krasno sliko, naj ne zamudi danes priliko. Dijakom, katerim se obisk te predstave posebno priporoča, imajo danes znižane cene. Jutri v petek, specijalni večer z Nordisk - dramo »Žrtev visokorod-ne gospe«, drama iz balkanske vojne. V soboto »senzacijska obravnava«, kriminalni roman v 3 dejanjih.
— Loterijske številke. Brno: 40, 90, 44, 42, 6. Gradec: 6, 68, 17, 54, 70.
Trst.
Shod tiskarskih pomočnikov v Trstu. V nedeljo dopoldne se je vršil v gledališču »Fenice« zelo dobro obiskan shod. ki ga je sklical odbor za tarifno gibanje stavcev. Predsednik shoda, g. Barba, je v svojem nagovoru, poudarjal, da vsi znaki kažejo, da bodo šli stavci tudi iz tega boja zmagoslavno. Organizacija stavcev je močna in prej, da Jej poidejo vsa sredstva, se bodo lastniki tiskarn morali ukloniti. — Za njim je poročal g. Canetto, ki je dejal, da gre namen gospodarjev za tem, da uničijo organizacijo stavcev. Ti-skarnarji so ta boj, ki se vrši sedaj, sami izzvali. Stara tarifa med tiskarji in stavci je bila osem let v veljavi. V tej dobi so življenske potrebščine močno narasle. Zastopniki zveze avstrijskih stavcev so zavoljo tega imele na Dunaju zborovanje, na katerem so sklenili, da se ima določiti nova tarifa. Ker je zavladala vsled balkanske vojne splošna gospodarska kriza, so bili stavci s svojimi zahtevami zelo skromni. Nova tarifa, o kateri se je razpravljalo na neštetih konferencah, je bila preložena delodajalcem, zvezi tiskarnar-jev. To se je zgodilo začetkom novembra preteklega leta. Dne 17. novembra se je vršila seja delegatov organizacije delojemalcev in delodajalcev. Že na tej seji se je videlo, da hočejo gospodarji provocirati organizacijo ' stavcev. Gospodarji so zahteve stavcev odklonili in tako so se pogajanja pretrgala. Dne 6. decembra je poslala organizacija stavcev na organizacijo podjetnikov ne kak ultimatum ter je zahtevala, da se je da odgovor do 10. decembra. Namesto odgovora pa so gospodarji že isti dan. 6. decembra, začeli odpuščati svoje uslužbence in sicer v velikem slogu. Ta korak je povzročil. da se je od strani organizacije iz-dai poziv, da naj se odpove delo pri vseh onih tiskarnah, ki bi se ne hotele podati zahtevam organizacije tiskarskih pomočnikov. — Ce sedaj
ninm čtiva, to ni nasa
krivda, ampak je to krivda lastnikov tiskarn. Ko je govornik namignil na neki tržaški list, ki se imenuje »Hudičev rep«, kateri se na grd način postavlja proti stavcem, je naenkrat nastal kraval. Zborovalci so namreč zagledali v loži glavnega urednika in lastnika »Hudičevega repa«, gosp. Cuttina. Žvižgali so in vpili, da mora ven in končno so planili nanj ter ga začeli klofutati. Ves krvav je nato Cuttin zapustil usodni prostor, nakar se je shod mirno nadaljeval. Govornik je nadaljeval, da je organizacija stavcev zahtevala samo to, da se skrajša delavni čas od 8 in tričetrt na 8 in pol. torej za en četrt ure, in povišanje na plači za 3 K na teden in primerno zastopstvo v posredovalnici dela. Stavci zaslužijo sedaj povprečno 60, 70 kron na teden. Ce pomislimo, da je služba stavcev težavna, komplicirana in škodljiva zdravju, ta svota vendar ni prevelika. Na koncu je govornik naglasil, da gospodarjem ni nič kaj po volji, da so se nekatere tiskarne podvrgle zahtevam stavcev. Jezi jih, ker niso vsi složni in jekleni. »Na svidenje na dan zmage!« — Govoril je še državni poslanec g. Oliva, ki je tudi poudarjal, da imajo gospodarji v tem boju samo to željo, da razbijejo eno iznied najtrdnejših in najsilnejših de-lavskih organizacij — organizacijo stavcev. To se jim ne bo posrečilo, ker delavci bodo izvajali v tem boju najstrožjo solidarnost. — Po teh besedah je predsednik zaključil ta lepo uspeli shod.
Slovensko gledališče v Trstu. Toliko tisočev nas je in vkljub temu je gledališka kriza zmerom na dnevnem redu! Da se operne igre opu-ste. temu je pač glavni vzrok ta. ker slovansko občinstvo veliko premalo podpira svoje gledališče. Brez zadostne denarne podpore pa je vsak višji polet nemogoč. Za opere in operete je treba denarja. Oprema, obleka stane in igralci tudi. Naše gledališče pa ne dobi podpor od strani občine, vlade ali kateresibodi druge strani, marveč je navezano samo nase. Ce pride občinstvo k predstavi v zadostnem Številu, tedaj Je denar in se more izhalati; Če tega m, ni denarja in vsak najmanjši korak naprej Je nemogoč. Brez sredstev se
mora delo ustaviti. — Ob začetku sezone smo še upali, da bo šlo, a kmalu se je opazilo nezanimanje za gledališče. Ce je pri operi samo nekaj desetin ljudi navzočih, se vse jenja. Ako bi bilo gledališče zmerom napolnjeno, bi ne le lahko samo nadaljevali z operami, ampak bi napredovali. In zakaj ne izpolnjuje slovansko občinstvo svoje dolžnosti na-pram svojemu gledališču? Morda je res nekoliko krivde na tem, ker vodstvo za letošnjo sezono ni pridobilo vsaj tako dobrih igralskih, oziroma pevskih moči, kakor n. pr. lansko leto; toda glavni vzrok je iskati v nebrižnosti našega ljudstva. Nekateri so se pritoževali proti visokim cenam. Te pritožbe niso bile upravičene, vkljub temu ne, da je zavladala zaradi dogodljajev na Balkanu velika gospodarska kriza. Pa ravno tisti, ki so prihajali s podobnimi pritožbami na dan, so zahajali v druga gledišča, kjer so morali plačati še več. Tuja gledališča znajo nekateri podpirati s prav velikim veseljem — svoje domače pa ne. Slovenci vse premalo cenimo to, kar je naše, kar je narodno. To je naša poguba. Saj ne moremo zameriti človeku, ki gn v kako drugorodno gledališče s ter* namenom, da študira tudi drugo kulturo. Toda med nami Slovenci je 90 odstotkov takih, ki niti svoje lastne, torej slovenske kulture ne poznajo!
In to je žalostno. Opažamo namreč da ravno oni, ki nimajo dosti'pojma o slovenski literaturi, kaj radi krenejo v italijansko gledališče. Iz tega sledi, da se dotičniki svojemu narodu vedno bolj odtujujejo. Navduševati se začno za tuja proizvajanja, za vse pa. kar je slovensko, imajo ironičen in pomilovalen posmeh. Ta proces se razvija našemu narodu na škodo. Poudarjamo ponovno, da nimamo nič proti temu, če gredo oni, ki so že trdni in nepremagljivi v svrho študi-ranja italijanske umetnosti v italijanska gledališča, toda za mlačneže in za nezavedneže to ni, ker ima za naše narodno telo slabe posledice Naš narod je zlasti v Trstu v velik: večini delavski. Zato pač ne poseduje take izobrazbe, da bi se mu zdelo to, kar se proizvaja na našem odru, za ničvredno, za plitvo. Saj se je o našem gledališču celo tuja kritika dobro izrekla. Naj stvar vzamemo tako ali tako, ena ostane pribita in sicer ta, da je dolžnost tržaških Slovencev in Hrvatov sploh, da zahajajo v slovensko gledališče, v »Narodni dom«. Ko bi bili prepričani, da bodo dramske igre. na katere se bo zanaprej — kakor se čuje — polagalo veliko važnost, dobro obiskane, bi nam ne bilo preveč hndo, da se morajo opere opustiti. Toda zdi se nam to, da če za opere in operete ni vladalo potrebno zanimanje, da bo za drame — kakor je bil to slučaj do dandanes — še manjše zanimanje. Bog daj, da bi se mi v tem motili in da bi se to ne uresničilo! Naloga odbora »Dramatičnega društva« je, da se temeljito bavi z vprašanjem, kako privezati narodovo zanimanje do gledališča. Prvi korak naj bi bil ta, da se obrne »Dramatično društvo« na vsa v Trstu in okolici obstoječa društva, da med svojimi člani uvedejo primerno agitacjo za gledališče. Ker vsak ne čita, bi bilo pametno, če bi se poslalo na vsa društva za vsako predstavo večje število letakov, ki naj bi jih zaupniki dotičnega društva razdelili med ljudstvo. To bi menda več pomagalo, kakor veliki plakati po uličnih zidovih, katere zlasti nižji sloji zelo malo čitajo. Vsekakor bi bilo treba celo stvar dobro organizirati, kajti brez organizacije ni nič. Sicer pa je potrebno, da pri tem delu sodelujejo ne samo odbor, ampak vsi člani »Dramatičnega društva« — saj člani društva vendar nimajo samo te naloge, da se udeleže enkrat na leto občnega zbora ter da plačajo svoje prispevke. Dolžnost njihova je poleg tega, da delujejo neprestano in neumorno potom agitacije itd. za razvoj in procvit našega gledališča. Narod pa naj se vzbudi iz spanja in naj se ne pusti neprestano dregati in buditi. Vsak posameznik bi moral vedeti, kaj je njegova dolžnost Samo na ta način bomo Slovenci v stanu kulturno napredovati. V nasprotnem slučaju bomo poginili med tujimi valovi. To je naše skromno mnenje.
Občina tržaška dovoljuje vsako leto velikanske svote za italijanska gledališča, in to vkljub temu. da lahko napredujejo, ker so vedno nabito polna in bi prav lahko z denarjem. ki ga prejemajo od občinstva, živela in se razvijala. Toda ne — občina tržaška jim sipa poleg tega ogromne svote denarja. Toda za naše gledališče nirna niti vinarja, vkljub temu, da sestoja skoro polovico davkoplačevalcev iz slovanskega prebivalstva. Naš denar roma v blagajne italijanskih gledali*" v pa nazadujemo. To ni pošteno, l em
K. JURMAN
optik in Specialist
LJUBLJANA
Šelenburgova
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi.
■"	"	I	I	■■■II	      mm	III	■	  ...II.	Lili..............n«.,........... I.l	.	.1.—	<: ^■
Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujeio v lastni delavnici. V 1 "
    -       ___ — —
krivicam bi se moralo stopiti na prste. Ker so slovenski občinski svetovalci v veliki manjšini, naj bi vlada posegla vmes. To vendar ne gre, da bi se z manjšinami tako postopalo.
Najosebneiši, najnesramneiši. najbolj falotski in hudičev repovskl list to je ljubljanski »Dan«. Ko je nekaterim sovražnikom »Dneva« zmanjkalo argumentov in jim je takorekoč zaprlo sapo, so se tolažili s tem, da je »Dan« po vseh zgornjih šaržah nekak izmeček slovenskega naroda. Seveda samo »Dan« — vse druge liste pa smatrajo za svetnike A la Jo-hanca. In zakaj vse to? Samo zaradi tega, ker je »Dan« tako predrzen, da se upa iti po svoji začrtani poti naprej in razkrinkavati lumparije in korupcije, ki se dogajajo pri nas na Slovenskem. Seveda je osebnost, če se razkrije Johančine goljufije itd. Toda koristno je, če ves slovenski narod izve, kako se ga farba na vseh straneh. Nekateri listi seveda niti besedice niso zinili o Vodiških lumparijah. Kakor da bi se z njimi strinjali! No, nekateri zakrknjenci smatrajo take časopise za najbolj pametne, za resne. »Dan« pa je gnusen in nesramen, ker take reči razkriva. Žalostno, da imamo Slovenci še take ljudi med seboj. Tudi v Trstu je postal »Dan« oseben. Za božjo voljo, mar ni to osebnost najgrše vrste, če se napade slovenskega narodnjaka Martelanca zato. ker je imel na delu pri zidanju Ciril-Meto-dove šole pri Sv. Jakobu zaposlene regnikole, kateri so Slovence naravnost podili iz dela. Mar ni to osebnost, če se prhne za frak poštnega podvzetnika Slovenca — Dolenca, kateri ima nastavljenega italijanskega ravnatelja Ozionija samo v to svrho, da čimbolj pritiska in zatira slovenske postiljone. Mar ni osebnost, Če se razkrinka postopanje narodnega advokata dr. Prettnerja za časa gibanja postiljonov v dosego boljših plač. Res, da so take in podobne stvari osebnega značaja, toda potrebno je, da se jih omenja. Cernu pa so sicer časopisi? Kal mar ne smemo Čistiti v svojih lastnih vrstah. »Dan« se osebnih napadov kolikor mogoče izogiba, toda, kjer je treba, je treba. »Dan« Je neodvisno glasilo in lahko kritizira postopanje vseh struj, strank itd., torej vsega, kar se mu zdi škodljivo v razvoju našega naroda. Tak list Je nujno potreben.
Če bi ga ne bilo, bi se korupcija v narodu kopičila dan za dnem in dospeli bi v pravcato gnilo gnezdo Čistost hočemo, čistost na vseh straneh! Tudi v Trstu si je pridobil »Dan« že precej simpatij, čeprav se uprizarjalo proti njemu od raznih strani prav čudne gonje. A to nič ne de — pravična stvar bo in mora zmagati. Kdor je pošten, temu se »Dneva« ni treba bati, nasprotno, on dobi v »Dnevu« najzvestejšega branitelja.
Aretiranec, k! je Imel v žepu napolnjeno kartečo, le poškodoval tožitelja na policill. V nedeljo ponoči je bil aretiran v ulici Riborgo neki capin, in to na zahtevo nekega Antonija Preslfia. mehanika. Na komisar ijatu v ulici M uda vecchia, kamor je bil pripeljan aretiranec. Je izjavil mehanik, da je dal aretirati neznanca za to, ker mu je ta ukradel pred nekaj dnevi suknjo v ljudski kavarni v uHci Riborgo, št. 33. Za pričo je navedel oškodovani mehanik nekega Vaga Ostojiča, mizarja, starega 31 let in stanujočega v ulici Gaspare Gorzi, št. 5. Nadzornik je pričel zasliševati obtoženca, v tem času pa so šli klicat pričo, ki je ča kala na cesti. Aretiranec je povedal, da se imenuje Ferdinand Bernarič, da je star 25 let, doma iz Zubaye na Ogrskem. — Med tem pride priča Ostojič na policijo in začne pripovedovati, kako je videl aretiranca, da je mehaniku ukradel suknjo. Ta izjava priče pa je silno razjezila are tiranca. Skočil je k priči Ostojiču ter ga je pograbil najprej za vrat, nato pa je potegnil iz žepa pilo ter je udaril z njo pričo Ostojiča po obrazu. Ostojič je bil naenkrat ves krvav po obrazu; pila mu je.ranila nos. Aretiranec pa mu ie dejal; »To imej za spomin in za plačilo, ker si tako ustrežljiv.« Razume se, da so aretiranca takoj prijeli ter ga zvezali. Nato pa so mu začeli preiskovati žepe. V enem izmed žepov mu je našel stražnik precejšnjo vsoto denarja, v drugi pa nekaj drugega, valjastega, težkega — namreč kartečo. — Pozor, pozor!« je začel vpiti aretiranec na ves glas. »Kartečavje polna, naba-
sana«. — Vsi navzoči so se prestrašili in stražnik, k je imel nabasano kartečo v rokah je pogledal z malo drugačnim pogledom, in ni vedel, kam bi s kartečo. Naposled jo Je položil na mizo polagoma, polagoma, še rahleje, kakor da bi bilo jajce. — Nato so se prepričali, kaj je pravzaprav s to kartečo, in ta je bila v resnici nabasana z razstrelilnimi snovmi. — Ko se je začudenje malo poleglo, je vprašal nadzornik aretiranca: »Vraga, kje pa ste dobili to kartečo?« »To dragi gospod, imam za spomin na balkansko vojno, katere sem se udeležil kot prostovoljec na srbski strani proti Turkom.« Da je aretirani Bernarič silno bojevit, to je pokazal na Ostojičevem nosu, vendar mu navzoči niso ravno verjeli v njegovo prostovoljstvo. — »Ali ste jo nosili vedno s seboj?« ga Je vprašal dalje nadzornik. — »Vedno, vedno, gospod, kakor kako svetinjo. Ne bi je prodal niti za 20 K.« — No, pustimo to. Ali priznate, da ste ukradh suknjo tožitelja Presiča? — »Ne«, Je odgovoril. — »Ali ste že bili kdaj kaznovani?« — še nikdar. — Toda vi imate zelo slab spomin. —- Kako to?
Ali se ne spominjate več, da ste bili aretirani na novega leta dan v ulici Riborgo, ker ste se vrgli brez povoda na nekega trgovca iz oprave ter ste ga prijeli za vrat. — Trgovca?
— Da, trgovca Antona Zorzettija, ki stanuje v isti ulici (Riborgo namreč) št. 17. — Še nikoli nisem bil aretiran, gospod. — Da, bili ste aretirani zaradi povedanega nasilstva. zaprli smo vas, a smo vas izpustili zaradi informacij. — Vse to je izmišljeno, čemu mi hočete naprtiti zločinov, ki jih nisem storil nikdar. — Povejte to sodniku. — Bernariča so odpeljali v zapor, odkjer pride pred sodnijo. Tam bo imel priliko pripovedovati o svojih »bojnih činih« in o vsej svoji nedolžnosti in mehkosrčnosti.
Za rešena rudarja iz Vremskega Britofa so pobirali denar v nedeljo v kinematografu »Gine - Mucis - Hali-Mondial« pri Sv. Jakobu. Denar so pobirali strežniki kinematografa. Oba rudarja sta bila navzoča. _ Znani portretist g. Buclh iz Gorice, je razstavil v izložbi trgovine Michelazzi v ulici Nuova več izbornih portretov, zato priporočamo či-tateljem, da se jih ogledajo, da vsaj deloma spoznajo našega mladega, nadarjenega goriškega rojaka.
t Jul« pL Klelnmavr. Umrl Je pri Sv. Ivanu v Trstu vpokolen profesor Julij pl. Kleinmayr v 67 letu starosti. Pokojnik Je bil dolgoieten P^ksor Jezikov na slovenskem učiteljišču (v Kopru). Spisal je tudi znano »Zgodovino slovenskega slovstva«. V zadnjem času je živel pri Sv. Ivanu ter se je popolnoma odtegnil javnemu delovanju. — Pokojnikovemu sinu, inteligentnemu učitelju in znanemu pisatelju knjige »Tilho i« drugi« — in sorodnikom odkrito sožalje-
Neznanec umrl na cesti, v nedeljo se Je zgrudil na cesto postaran mož ter se ni več ganil. Okrog nesrečneža se je nabrala gruča ljudi in naposled so odnesli nekateri moža v bližnjo lekarno »Cignola«, kamor je bil poklican zdravnik, ki pa Je izjavil da je mož mrtev. — Mrlič je bil prepeljan iz lekarne v mrtvašnico k Sv. Justu. Ker ni spoznal nihče mrliča, je bilo truplo fotografirano ter odpeljano danes, v torek na pokopališče. D danes še ni spoznal nobeden tega siromaka. — V obleki umrlega moža so našli 3.92 K, škatljo tobaka m vžigalice. Pri sebi je imel tudi culico, v kateri je bilo okrog 1 kg krompirja.
pomočnik. Fant stanule pri svoji materi v Libnu, osmem praškem okraju, blizo Visočan. Fronjek je imel že dve leti znanje s tovarniško delavko Johanco Kudlaskovo iz Visočan. Ljubezen mladih ljudi je bila izprva zelo vroča in odkritosrčna. V poslednjem času pa Te hudobec zasejal svoje seme v mlado ljubezen. Ljubimec in njegova ljubica sta se začela prepirati in ni ga bilo dneva, da ne bi bilo med mladima zaljubljencema krega in ostrih, zadirčnih besedi.
»Ustrelil Jo bom — nezvesto!«
Na Silvestrov dan sta se Fronjek in njegflva ljubica razšla, to se pravi, Kudlaskova je Fronjku razodela, da ga nima nič več rada in da zanj nič več en porajta. Ljubimec in ljubica sta se prav ostro sprla za slovo in sta šla nato vsak svojo pot. Kudlaskova je bila vesela, da se je njuno razmerje končalo in je začela pridno gledati po drugem fantu, ki bi ji prvega nadomestil. Fronjek pa Je bil čisto drugega testa kot njegova bivša ljubica. Fant je imel dekleta še vedno rad; on ne bi nikdar prebolel — vsaj tako si je mislil — da bi imela Kudlaskova kakega drugega fanta za ljubčka. Ker pa je videl in tudi slišal od drugih ljudi, da se njegova bivša Johanca ozira po drugem, je postal silno ljubosumen.
Iz Jeze te ljubosumnosti je vzklil v Fronjaku črn sklep, ki mu je dal duška v besedo: »Ustrelil Jo bom — nezvesto!«
Revolver In dva strela.
Kar je Fronjek sklenil, to je tudi storil. K sreči se je cela stvar končala za Fronjkovo ljubico srečno, za Fronjka pa nesrečno. Pred nekaj dnevi si je Fronjek oskrbel samokres in preteklo soboto zvečer je počakal svojo bivšo Ijpbico Johanco Kudlaskovo. Ko je prišla po cesti mimo njega, je Fronjek potegnil nenadoma iz žepa samokres in je Iz-prožil na (deklico dva strela. Fant pa je bil pri tem tako razburjen, da se mu Je tresla roka in da sta vSled tega oba strela zgrešila svoj cilj.
še trije »tre« noCUo.
Akoravno nista strela Kudla-skove zadela, se je deklica vendar grozno prestrašila in Je začela bežati pred svojim bivšim ljubimcem. Bivši ljubimec pa za bežečim dekletom, grozno razsrjen radi ponesrečenih dveh strelov. Fronjek je izprožil v največ Ji razburjenosti še tri strele na svojo ljubico, ki pa so ravno tako zgrešili svoj cilj kakor prva dva. Ko je napadalec spoznal, da se mu Je njegov namen ponesrečil, je pobegnil in bežal naravnost domov k svoji materi.
Napadalec aretiran.
Prestrašenega dekleta so prijeli ljudje in so ga potolažili, da ni sedaj Fronjka aretirala na stanovanju njegove matere, kamor le zbežal. Fant Jč bil tako razburjen, da ga na po-licijskem komisarijatu niti zaslišati niso mogli. Dali so ga v varnostni oddelek .
stopi. Princ Wled se je že dalj časa držal rezervirano tudi radi tega, ker mednarodna komisja še sedaj ni sklenila ničesar radi albanskega posojila.
Zadnje vesti pravijo, da so se uporniki polastili tudi Drača.
IZET-PAŠA.
Dunaj, 7. januarja. Vesti o namenih Izet paše, da se proglasi za albanskega vladarja in o gibanju albanskih muslimanov (večine prebivalstva) proti princu W!edu, so izzvale tukaj pravo konsternacljo, ker Iz tega se vidi, da je vpliv Avstro -Ogrske In Italije v Albaniji enak — ničli. To gibanje pa ob enem dokazuje, da so živeli dunajski kakor tudi rimski merodajni krogi v veliki zmoti, ko so mislili, da zadostuje pridobiti za svoje načrte katoliške Albance, manjšino v deželi, kakor bi se samo po sebi moralo razumeti, da bodo 811 muslimani brezpogojno za njimi. Kakor se lz muslimanskega gibanja vidi, so dela« tukaj kakor tudi v Rmu račun brez krčmarja. Muslimanski Albanci nočejo Imeti kristjana za vladarja in vedno bolj se vidi, da so imeli prav oni, ki so govori«, da v Albaniji ne bo miru In reda, ker Albanci nimajo narodne zavesti, pač pa se sovražijo medsebojno razna plemena In pripadniki raznih ver. Dogodki v Albaniji se vtegneio razviti v smeri, da doživijo vstvaritefjl Albanije veliko razočaranje.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj, 7. januarja. Gosposka zbornica le danes sklepala o sklepih In predlogih finančne komisije. Stavljen je bil predlog, da naj pride zbornica preko sklepov In predlogov finančne komisije na dnevni red. Za ta predlog so glasovali češki gospodje, knez Thun in grof Stlirgkh. Predlog je bil odklonjen. Nato je bil sprelet predlog finančne komlsHe, da naj se skliče skupna seja finančnih komisij obeh zbornic.
Učenca
lz poštene hiše sprejme trgovina z mešanim blagom
Ivan Simončič, Spodnja Šiška.
Tovarna p!sii»inov
Anton Pečar, Trst
ulica Lai neto fetev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konštrukdji, dobrem materjalti in najnovejšem lastnoizumljcnem modelu dor !i vsepovsod najboljši sloves. Pup<~iočain slav. učiteljstva, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševauje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
Namesto K 12*—, samo K 5‘—
20.000 parov usnjatih čevljev na zadrgo z dobro zbitimi usnjatimi > podplati, ki so bili pri-. ,r ^ pravljeni za Balkan, so mi zaostali vsled voj-
 	'	ske.	Ker	moram	zalogo
y kratkem razprodati, prodajam čevlje pod izdelovalno ceno za samo K B-—. Dobijo se v vsaki velikosti za gospode in dame. Razpošilja po povzetju
Export ARNOLD WEISS, Wiei» VI. Gumpendoi ferstras. 139/2,».
Odgovorni urednik Radlvo' Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda S vlearlev. Natmaelil znesek M vl-aerjev. Pismenim vpreteelem le priložiti mamko 20 vinarjev. — Prt mami oglasih ni nič popast« lo se plačujejo vnaprej; mi-datlji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oclasov ob 6. ari zvečer.
t .i.,,—■—i n nrmA	vr-jgaii, ji.iemirar*"f-s*
Krojaški pomočnik išče primerne službe. Pismene ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.	1386-3
Pozor! Pozor!
85.000 parov čevljev,
4 pari čevljev K 9‘—. Zaradi večjega nakupa čevljev najnovejše oblike razpošilja spodaj označena tvrdka 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zadrgo, rjavth ali črnih s trpežno zbitimi podplati, jako elegantnih, vsi 4 pari samo K 9— po povzetju.
K. Schuhwaren-Export A. Ges. Krakov (Avstr.) Estera g 8—572.
Ako ne ugaja, zamena dovoljena ali denar nazaj. Pri naročilu je navesti velikost v centimetrih ali številka.
Sprejme se takoj kovaški pomočnik v trajno delo na deželo. Poizve se pri: Jos. Kunstler, Ljubljana, Lepi pot 1.	1386-3
Roparski napad na ljubico.
Največji procent samomorilnih poskusov in samomorov ima poleg bede vsled brezposelnosti in neozdravljivih bolezni — nesrečna ljubezen. To je patologičen pojav toda, žalibog, že precej vsakdanji. Niti en dan ne mine, da ne bi zvedeli iz črne kronike časopisov o kakem takem slučaju. Ozadje umorov je prav pogosto nesrečna ljubezen, oziroma ljubosumnost. — Ljubosumnost je bila tudi vzrok roparskega napada, ki se je izvršil preteklo soboto zvečer v Visočanih pri Pragi — ljubimec Je hotel usmrtiti svojo ljubico, ker ga m marala.
Ljubimec in ljubica.
Cene Fronjek Je star 21 let in Je po svojem poklicu ključavničarski
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
PREVRAT V ALBANIJI.
Dunaj, 7. Januarja. Vesti o prevratu v Albaniji se potrjujejo. Izet paša je bil od prebivalstva resnično Izvoljen za kneza Albanije. Vlada v Valonl je proglasila "»d vaj?no Izjemno stanje. Po celi AIHbanlll vlada velikanska zmešnjava. To-zmešnja-vo je poskušalo Izrabiti 200 turških voiakov, ki so se Izkrcali z oficirji v Valonl In hoteli že proklamiratl Izet pašo za kneza Albanije. Toda vojaštvo provizorične vlade v Valoni jih
je aretiralo.
Turške čete so na poti proti Lešu. Medul, da se Izkrcajo in povečajo zmede. Zato je bilo pa od po-veljnlštva mednarodne posadke v Skadru odposlano v Imenovana pristanišča, da preprečijo Izkrcanje
turških čet.	.....
Tudi Izet paša je na poti v Albanijo in je z Esan pašo v zvezi.
Dokazano je tudi, da je turška vlada za te načrte In namene Izet paše vedela in jih je tudi podpirala.
Vsled teh okolnosti so verjetne vesti, ki prlhaiajo iz Pariza »n Londona, ki pravijo, da princ Wied od-
Izjava.
S tem prekličem vsako govorico zoper gosp. T. Korbarja, gostilničarja v Kopališki ulici.	Iv. Puch.
s: : Kavarna y,CENTRAL”
LfuMšana. s s
Vsak večer brez izjeme
Vso noč odprto. |:; Vstop prosL
1 LJUBLJANA ■ komengio 1 <^j^7r«AVNK:prarvfaj DR FR. DL
Radi prešle sezije
se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zm-*	.	*	.	Žanih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5,-6.
Telepbon 132.
!\