s 1,1 -Leto XIV j Štev. 206 T E L E P O N UREDNIŠTVA: 25-67 UDRAVE: 25—67 ln 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova' 3. tel. 280 TELEPON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, četrtek 12. septembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali do Došti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN; 11.409 Cena S din 1.— j Besnenje letalske vojne se nadaljnje Tudi v pretekli noši so nemška in angSeška "etata sipala bombe na Anglijo in Nemeifo — AngSeži poročajo o povečanju obrambe Londona, Nemci pa o hudih angleških napadih na Hamburg in Bremen — Tudi Berlin je doživel nov napad Nemška vojna poročila BERLIN, 12. sept. DNB. Nemško vrhov no vojno poveljstvo je včeraj poročalo, da je sovražnik ponoči na razne kraje severne Francije, Belgije in severne Nemčije metal bombe, ki so povzročile majhno škodo. Posameznim angleškem letalom se je poročilo prodreti nad Berlin in meta. ti bombe. V četrti, kjer so samo stanova, nja in trgovine, je izbruhnil na več krajih požar. V notranjem mestu sta bili zadeti dve bolnišnici. V diplomatski četrti so bile zaprte zaradi bomb, ki niso eksplodirale, nekatere ulice. Ena bomba je padla na zgradbo državnega zbora, druga pa na zgradbo akademije lepih umetnosti. Ubitih je bilo pet oseb, več pa ranjenih. Za' radi odlične organizacije pomožne služ. be in službe za ohranitev varnosti ni bilo dosti človeških žrtev. Požari pa so bili hitro zadušeni. Nemška letala so nadalje, vala z maščevalnim poletom In izvedla močne napade na mesto in pristanišče London. Povzročeni so bili novi požari. Poleg vojaških ciljev in industrijskih naprav je bilo posebno bombardirano pristanišče. Uspešno je bilo bombardiranje industrijskih naprav v jugovzhodni Angliji. Južno od Hebridov je bila potopljena 8 tisoč-tonska trgovska ladja. V borbah nad Anglijo so bila uničena tri nemška letala. Nad Berlinom je protiletalsko topništvo zbilo eno letalo, drugo letalo pa je |bilo nemško lovsko letalo. Ob obali Ro' kavskega preliva so bila zbita štiri lov. ska letala. BERLIN, 12. sept. DNB. Včeraj okoli 18 ure popoldne so nemška letala opazila ob ustju Temze okoli 20 ladij. Naši str. moglavci so Izvršili odločen napad na trgovske ladje in na bojne enote, ki so jih spremljale. Kljub silnemu ognju protiletalskih baterij se je našim strmoglavcen; posrečilo zadeti neko vojno ladjo, tipe rušilca, in šest trgovskih ladij. Ostale ladje, ki so hotele odpluti na odprto morje, so se vrnile v pristanišče. Angleško uradno poročilo LONDON, 12, septembra. Reuter. Letalsko ministrstvo je davi objavilo sledeči komunike: Tekom včerajšnjega dneva In tekom noči so bile zadane sovražnemu letalstvu v številnih zračnih bitkah hude izgube. Nocojšnjo noč po bombah povzročena škoda na področju Londona jo nesorazmerno manjša, kakor prejšnjo n^c. Daši so bile vržene bombe tudi nocoj tjavendan po vsem področju Londona, čeprav poredkoma, jih je vendar največ padlo na južni London In okoliška predmestja. Po polnoči so bili poskušani 4 napadi, ki. so imeli za cilj približati se Londonu. Toda močni zaporni ogenj je Vse te poskuse preprečil. Pri tem sta bi- la sestreljena 2 sovražna bombnika. Nekaj visokoeksplozivnih bomb je porušilo več zgradb in eno tovarno. Povzročenih }e bilo nekaj požarov, ki pa So jih večinoma pogasili že hišni čuvaji. Čeprav je bilo nekaj ljudi ubitih, je vendar njih število manjše, kakor prejšnjo noč. Prav-tako je tudi škoda manjša. Izven londonskega področja je bilo bombardirano neko mesto v južnem Walesu in nekaj mest v severozapadni Angliji. Škoda je lahka. V včerajšnjih zračnih bitkah jo bilo sestreljeno 89 nemških letal. Lastne izgube znašajo 24 lovskih aparatov, od česar se je 7 pilotov rešilo. Posamezni letalski napadi LONDON, 12. septembra. Reuter. Včeraj tekom dneva je bilo sestreljeno 43 nemških bombnikov, 19 bojnih bombnikov ter 11 lovcev, skupno so znašale potemtakem nemške Izgube včeraj na letalcih nad 200. Nočni napadi So bili 4. Največji je bil ob 3. uri zjutraj, ko sta 2. formaciji nemških bombnikov po 250 letal leteli proti ustju Temze, 3. formacija 50 letal ze letela proti Southamptonu. To je vzela na piko poljska eskadrilja, bi je sama sestrelila 14 letal ter jih pregnala čez KanaL Medtem so Hurricani zapletli v boj 50 drugih nemških letal, ki so jih tudi zavrnili. Nevtralni opazovalci so mnenja, da Anglija letalske napade lahko vzdrži. Švedski list »Dagens Niglie-ter« je mnenja, da je London pripravljen še za vse hujše napade in da bi bilo po-1 kakor so biili prve 3 noči, če bi se hotelo trebno celo več mesecev takih napadov, | uničiti samo področje dokov. Povečana obramba Londona LONDON, 12. septembra. Reuter. Peta noč, ki so jo Londončani zaporedoma preživeli v zakloniščih, je bila različna od prejšnjih štirih noči. Dočim so v prejšnjih ncčeh ozračje in zemljo pretresale votle detonacije bomb, je nocojšnjo noč izpolnjevalo oglušujoče plehko streljanje protiletalskih topov. Okoli Londona je nastal pravcati ognjeni zid protiletalskih šrapnelov. Bobneči ogenj je trajal neprenehoma od 10. zvečer do davi do 7. in četrt ure. Nocoj nad Londonom ni bilo žarometov, ki bi iskali letala, kajti bila so preredka ona, ki so se vseeno prebila skozi zaporni ogenj. Slika je bila popolnoma različna od prejšnjih noči. Namesto bledih žarometov je bilo videti venec rdečih ognjenih zubljev protiletalskih topov, višje v zraku pa toliko žarečih eksplozij šrapnelov. Po polnoči je trajala zračna bitka pred Londonom že 2 uri ob neprestanem zapornem ognju. Bil je pravi inierno oglušujočega topovskega ognja Tu in tam je le uspelo kakšnemu bombniku priti skozi zid. Kmalu po polnoči se ■je ogenj še stopnjeval, in tako je trajalo do jutra. Proti jutru so sovražni bombniki s spremenjeno taktiko imeli malo več uspeha, ko se je posameznim v razmakih po 10 minut posrečilo v nizkem poletu priti nad mesto in spuščati bombe. Toda tudi te so sprejeli protiletalski topovi, ki so bili porazmeščeni križem kražem po mestu. V splošnem je mogoče reči, da je nocojšnja noč bila prva, ko se naraščajočim sovražnim navalom ni posre. čilo prebiti se skozi gigantsko zaporo. Ko so davi kmalu po 7. uri Londončani začeli zapuščati zaklonišča, so izražali nad tem dejstvom zadoščenje, ki se je še stopnjevalo, ko se je razvedelo, da je tudi nocoj Berlin doživel zračni napad. Ponočni angleški napadi BERLIN, 12. sept. DNB. V noči od 11. na 12. t. m. so letela angleška letala nad severno Nemčijo ter metala bombe na nekaj mest, to je na četrti civilnega prebivalstva. V prvi vrsti so metala bombe na Hamburg in Bremen. Zaradi eksplozivnih in zažigalnih bombi je nastalo mnogo velikih požarov stanovanjskih hiš. Več ljudi je bilo ubitih in je tudi mnogo nevarneje in laže ranjenih. Njihovo število še ni znano. Zdi se, da je povzročena škoda večja. V samem Berlinu zaradi delovanja protiletalskih baterij in discipliniranega zadržanja prebivalstva kakor tudi odl’čnega funkcioniranja pomožne službe, ni bilo škode. LONDON, 12. septembra. Reuter. Davi okoli 7 je nemški radio objavil, da je imel Berlin nocoj ponoči zračni napad. Bombe so padle v Tiergarten ter na severni del mesta, časopisne agencije poročajo, da je trajal nocojšnji letalski napad na Berlin eno uro in pol in da je bilo vrženih veliko število vžigalnlh bomb. Zadeta je bila neka tovarna in bombe so padle tudi v zoološki vrt. Nad poslovnim središčem Berlina je bilo slišati brnenje angleških bombnikov ter protiletalsko topništvo. Drugih podrobnosti Nemci groze z 10.000 lelaii London je pripravil novo obrambo proti letalskim napadom, ki se je včeraj in ponoči po angleških trditvah dobro obnesla LONDON, 12. septembra. Reuter. Dasi intenzivnost letalske vojne narašča, je vendar včeraj prišlo do bistvenega pra-okreta. Dočim je doživel London od sobote dalje tri strašne nočne bombne napade, ki so povzročili veliko razdejanje in zahtevali znatne žrtve: v soboto; 304 mrtvih in 1300 težko ranjenih, v nedeljo: 286 mrtvih in 1400 težko ranjenih, v ponedeljek: 400 mrtvih in 1400 ranjenih: sta predvčerajšnjim, t. j. v torek začela tako materialna škoda kakor število žrtev Postajati znatno manjša. V torek je bilo le že 18 mrtvih in 280 ranjenh, nocojšnjo noč pa sta bili tako škoda kakor število žrtev še mnogo manjša. Vzrok temu ie, rta je protiletalska obramba Londona pritegnila v protiletalsko obrambo ogromno Število protiletalskih topov vseh kalibrov iz arzenalov ter še predvčerajšnjim, posebno pa včeraj popoldne ter nocojšnio noč, obdala London s pravim ognjenim zidom, ki je zabranil proboj. London je doživel včeraj podnevi 3 letalske alarme. Prvi je bil dan zjutraj, ko sta kralj in kraljica, ki sta medtem postala tako rekoč tudi brezdomca, kajti tempirana bomba je razrušila predvčerajšnjim 3 stebre severnega dela Bucking hamske palače ter strla šipe, obiskovala brezdomce in sta morala v zaklonišče. — Včeraj popoldne ob 15. uri pa se je pojavilo nad Kanalom pravo zračno bro-dovje, ki je plulo proti ustju Temze, da se tod v valovih po 50 letal prebije nad London. Tedaj pa je nastal tak silovit zaporni ogenj, da je bil val za valom razpršen in odbit. Končno se je 5 ali 6 bom- bnikom posrečilo priti nad mestno področje, kjer so vrgli nekaj bomb, a so jih lovci do zadnjega sestrelili. Ob 5. je bil dan znal? za prenehanje alarma. To je bil največji uspeh dneva, Proti 7. uri zvečer je bil dan zopet 20 minutni alarm, ki pa je minil brez dogodkov. Zaporni ogenj je bil namreč presilovh. Malo pred 6. uro je nemški radio podajal poročila o razdejanju na različnih točkah Berlina in je napovedovalec zaključil poročilo rekoč, da ob uri, ko poroča, val za valom nemških bombnikov napada London, da maščuje zahrbtno bombardiranje nevojaških ciljev po Berlinu, kajti mera je polna. Ob 6. uri je spregovoril na radiu ministrski predsed. Churchill, ki je najavil, da že tekoči teden lahko nastopi napovedana nemška še ni. LONDON, 12. septembra. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, da so letala RAF bombardirala ladjevja motornih čolnov v vseh kanalskih pristaniščih Francije, Belgije, Holandije ter v nemških pristaniščih. Calais so bombardirali tri ure, Ostende pa osem ur. Podobne napade sta imela tudi Boulogne in Flusching. Zažgani so bili doki, razrušene pristaniške naprave. Razven tega so obstreljevale ta pristanišča tudi lahke britanske pomorske edi-nice. Nadalje so bila bombardirana letališča v Nemčiji in v okupiranih državah, letalske tovarne Fokker-Wolf v Bremenu, Bremerhafen ter železniška nostaja Potsdam v Berlinu. Angleški radio je javil ob 5 popoldne, da je bil Reichstag še v plamenu in da je uničilo potsdamsko postajo In železniške naprave 400 bomb. LONDON, 12. septembra. Reuter. Ad-miraliteta je sinoči javila, da so pomorske sile izvedle razne operacije proti nemškim pristaniščem. Vendar pa je v interesu državne obrambe, da se drugi podatki ne objavijo. Pravtako so angleške vojne ladje obstreljevale francosko obalo, zlasti Cap Gris Nez. invazija, in da je brezobzirno bombardiranje Londona le del te predstoječe operacije. Zvečer je nemški radio napovedal, da bo že v prihodnjih dneh p. išlo nad London nad 10.000 letal, ki bodo mesto za sula z bombami. Ako treba, se bodo izkrcale tudi nemške čete, toda Anglija bo strta tudi brez tega. Že doslej da je bu London tako zelo bombardiran, da so Londončani zbežali na ceste, ki vodij:) iz Londona na deželo. ANGLEŠKO BRODOVJE ODPLULO IZ ALEKSANDRIJE CARIGRAD, 12. sept. ZPV. Iz Kahire poročajo, da je angleško bojno ladjevje izplulo iz Aleksandrije in odplulo v ne-I znano smer. Angleško bnodovje sestoji j iz več bojnih edinic, dveh nosilcev letal, j mnogoštevilnih križank, torpednih rušilcev in podmornic. ZA VARNOST IRSKE DUBLIN, 12. sept. CNP. Vlada jc včeraj objavila ukaz o povečanju narodne obrambne straže. ija v pričakovanju direktnega napada Min&Srski predsednik Piurchili je dejal sinoči, da bodo Nemci poizkusili direktni napad na Angiijo najbrže prihodnji teden LONDON, 12. sept. Reuter. Sinoči je govoril po radiu angleški ministrski predsednik W in s t o n C h n r c i 11, ki je uvodoma razpravljal o nemških letalskih napadih na Anglijo. Dejal je, da po dnevu poizkušene napade angleški lovci navadno odbijejo in razpršijo in izgube stoje, v tem primeru v razmerju 3 nasproti 1 na angleški strani, glede pilotov pa celo v razmerju 6:1. Sedanji nemški ponočni napadi imajo namen zagotoviti nemškemu letalstvu premoč tudi po dnevu, kar se jim pa doslej še ni posrečilo. Razen tega so Nemci svoje poizkuse zelo drago plačali. Dalje je govoril o nemških pripravah za neposredni napad na Anglijo in dejal, da se v zadnjem času nadaljujejo z veliko narriico in temeljitostjo. Sto in sto transportnih motornih čolnov in ladij fe zbranih ob celinski obali severne Francije, Belgije, Nizozemske in Nemčije, pa tudi na Norveškem. Pod varstvom novih obalnih baterij se prebijajo nemški konvoji 50 do 12 ladij tudi skozi Rokavski preliv. Za vsemi temi ladjami stoje zelo velike formacije nemške vojske, ki je pripravljena na vdor čez morje. Churchil je dejal, da seveda 112 ve, kdaj bodo Nemci tvegali poizkus tega napada in če ga bodo sploh tvegali, toda dejstvo je, da ga pripravljajo z vso svojo temeljitostjo in ga tudi vsak trenutek lahko prično. Napad poizkusijo lahko na Anglijo, Škotsko ali Irsko, ali pa na vse tri hkratu. Če pa bodo Nemci ta poizkus napada zares tvegali, potem ga ne more* jo več dolgo odlašati, kajti vsak čas hi lahko nastopilo tako vreme, ki bi jim take operacije onemogočilo. Mimo tega je pa za sovražnika težko pustiti čakati na nedoločen čas tako veliko število ladij in vojakov, ki so trajno izpostavljeni napadom angleških bombnikov in angleških vojnih ladij, ki čakajo na nje na morju. Zato je po vsej priliki treba pričakovati poizkus direktnega napada na Anglijo že prihodnji teden. Prihodnji teden bi torej utegnil postati zelo važen za nadaljnjo usodo Anglije, tako važen, kakor so bvli v zgodovini preteklosti važni dnevi, ko je španska armada skušala napad na Anglijo, ali ko je admiral Nelson pri Bou-logneu preprečil napad Napoleona. Toda to, kar se sedaj pripravlja, je mnogo večje, kakor so bile tedanje bitke. Večje so sovražnikove priprave in večje bedo posledice, talko za bodočnost vsega sveta, kakor za splošno bodočnost civilizacije. Spričo tega, kar se pripravlja, je dolžnost vsakega Angleža, vsakega moške- ri Romunije za novi red BUKAREŠTA, 12. septembra. DNB. General Antonescu je naslovil razglas na romunski narod in v prvi vrsti na legionarje ter mladino. V razglasu poudarja važnost izprememb zadnjega časa ter pravi: Nacionalna mladina in legionarji so manifestirali svoje veselje, vendar je bilo dovolj manifestacij, ker se je sedaj treba lotiti dela in Izvršenja velikih nalog. Legionarji in mladina bodo delali v korist domovine in vsega naroda. Na koncu pra- vi Antonescu, da se bo čez nekaj dni začelo sistematično delo na obnovitvi romunske domovine. BUKAREŠTA, 12. sept. CNF. General fon Antonescu je po radiu dal kratko izjavo. Dejal je, da je opažati v Romuniji ter posebno v Bukarešti pojave anarhizma. Napovedovalec je v komentarju An- tonescovega govora dejal, da bo vsak' pojav anarhizma v kali zatrt. BUKAREŠTA, 12. sept. ZPV. Vojaška oblastva so izročila vodji železne garde, Horiji Simi, Zeleno hišo, glavni center Železne garde, ki ji je bila pred dvema letoma odvzeta. BUKAREŠTA, 12. sept. DNB. šef »železne garde« Horia Sima je izdal vsem članom cirkular, v katerem pravi, da se legionarji, člani »ŽG«, ne smejo mešati v državne posle, temveč morajo zavzeti na-pram državnim oblastvom in vladi razumno stališče. Prctnje in izzivanja se ne bodo več tolerirala. RIM, 12. sept. DNB. Romunska (kraljica mati Helena bo jutri odpotovala iz Italije v Romunijo. V Benetkah se bo sestala s knezom Nikolajem. Nadaljevanje zasedanja Transilvanije BUDIMPEŠTA, 12. septembra. MTI. Sinočnje poročilo štaba madžarake vojske se glasi: Madžarske čete so vkorakale v Kolsvar (Cluj) in dospele tekom dneva do demarkacijske črte, korakajoč skozi sledeče kraje: Gyalo, Szasz Fenes, Kolosz, Vaydaka Maraš, Magyar Palatka in Poto. V seklerski pokrajini se nadaljuje napredovanje madžarskih čet, ki so vkorakale v Szekely Udvarhely, Szekely Korosztur in Csik Szeredo. čete so dospele do demarkacijske črte korakajoč skozi Szias-falvo, Kanyas in Dorocz. V dolini Nagy-homoroda so vkorakale naše čete v Leve-te :n Csik Szeged, nedaleč od klanca Gye-mes. Tekom današnjega dneva »jodo madžarske čete vkorakale v kotlino Csik, nato pa v mesti Barot in Nagy Baczon. BUKAREŠTA, 12. septembra. Rador. Evakuacija sedme cone v Transilvaniji se v redu izvaja. Ostanek bo evakuiran 12. in 13. sepetmbra V petek zjutraj bo odpotovala v Budimpešto delegacija z Va-lerom Popom na čelu, da uredi še preostala vprašanja. BUDIMPEŠTA, 12. septembra. ZPV. Od dneva razglasitve dunajske razsodbe dailje so bile v Budimpešti ustavljene vse' gledališke, kinematografske in glasbene prireditve v javnih lokalih. Včeraj je bila ta prepoved preklicana. Ameriško mnenje o letalskih napadih NEV/ YORK, 12. sept. C. B. C. Znani ameriški letalski strokovnjak Francis ■e izjavil, da zavisi uspeh nemškega letalskega blikovitega vojskovanja od sledečih okolnosti: 1. Treba je zlomiti angleško proizvodnjo vojnega materiala. 2. Morajo se uničiti angleške komunikacije, rlastl glede oskrbovanja od zunaj. ,1. Mora se uničiti angleško letalstvo. Po njegovem mnerju ni verjetno, da bi se nemškemu letalstvu to posrečilo. »Nev/ York Times« pa pišejo, da Velike Britanije absolutno ni mogoče premagati samo z letalskimi napadi, pa če bi trajali tudi mesece in mesece in tudi če bi napadalsc iirorcMal vsak dan po SOOO letal. An-<,leSki narod, pravi list, kaže hladno-vrvr,:>st in junaštvo, kakršnega ni bilo H-iti nikoli v pretekli .-.vetovni vojni med Ttojaštvom. ITALIJANSKI KOMENTAR MILANO, 12. sect. Stefani« »Corriere detla Serra« piše, da so imela izzivanja angleških letalcev za posledico, da je Nemčija preskočila več etap. Mogoče je, pravi list, da Je bombardiranje Londona samo uvod v druge operacije, pri katerih bodo sodelovale tudi druge vrstfe nemškega orožja. Angleži so začedi metati nad Nemčijo zažigalne projektile, kar se smatra kot začetek nove metode, :ia •katero bodo sile osi odgovorile kakor se spodobi. Po nekaterih aluzijah ameriškega tiska se lahko predvideva, da bo prišlo do uporabljanja strupenih plinov, kar angleški vojni poveljniki že pričakujejo. Ce bi Angleži poizkusili s tem tako smrtnim orožjem, ki je po mednarodnih konvencijah prepovedano, bi storili še večje napake kot doslej, ker bi jih dotekale upravičene represalije, ki hi bile ta ko strašne, da bi :-.e jih človeštvo za vedno spominjalo. ga in vsake ženske, da stori v popolni meri svojo dolžnost kjerkoli bo potrebno. Glede obrambne site Anglije pa velja, da je angleško bojno brodovje silno močno in mnogoštevilno In tudi letalstvo je mnogoštevifnejše, kakor je bilo kdajkoli. Po številu sicer ni v premoči nad sovražnim, je pa v premoči po kvaliteti in po moštvu. Mimo tega je vsa obala močno utrjena in zasedena z vojaštvom. Za temi utrdbami stoje pripravljene tako velike armade, kakor jih Anglija doslej še nikoli ni imela. Mimo njih razpolaga Anglija še s poldrugim milijonom mož domače garde. Vsi ti so pripravljeni braniti do zadnjega diha vsako ped angleške zemlje in vedo tudi, da Bog brani pravično stvar. Nemci hočejo s svojimi napadi r.a London zrušili moralo angleškega ljudstva, pred vsem Londončanov samih, toda vse to njihovo pričakovanje je jalovo. Nemška zračna bombardiranja so vžgala v srcih Angležev doma in po vsem svetu le še močnejši plamen odločnosti in neupogljivosti. Ta plamen bo gorel tudi še dolgo potem, ko bodo vse sedanje nevarnosti že davno minile. Gorel bo tako dolgo, dokler se stari in novi svet ne bosta združila in na novo zgradila stavbo sveta, toda to na takih temeljih, ki fih ne bo mogoče tako lahko prevrniti. Potem je Churchill izrazil svojo zahvalo in občudovanje protiletalski službi, posebno gasilcem. Ves svobodni svet občuduje junaštvo, s katerim Londončani prenašajo preizkušnjo, kateri so izpostavljeni. Prav tako je izrazil zahvalo in občudovanje tudi vsem delom vojske, za katero stoji strnjen ves narod, ki se ni* koli ne bo pustil streti, pa naj traja vojna kakor dolgo hoče. Iz svojega trpljenja angleški narod samo še bolj raste v neomajni odločnosti. ODMEVI CHURCHILLOVA GOVORA OTTAWA, 12. sept. CNP. Sinočnji go* vor britanskega ministrskega predsednik? Churchilla so pozdravili tako v Kanadi kakor v Ameriki. Ameriški listi pdčrtujejo zlasti one stavke, ki govore o tem, da bo Anglija vztrajala. V zvezi s tem citirajo oni stavek Churchilla, ki pravi, da bo Anglija izžgala nasprotnika iz Evrope. V tem vidijo napoved za vse večjo letalsko ofenzivo proti Nemčiji. Kanadski »Globe and Mail« podčrtuje zlasti sigurnost in samozaupanje Churchillovega govora in pravi, da je nejegov glas, glas vsega an-> glosaksonskega sveta. »Montreal Gazet* te« podčrtuje Churchilova samozavest. OTTAWA, 12. sept. Reuter Takoj po Churchillovem govoru, ki je -iajavil neposredno možnost invazije, mu je poslal kanadski ministrski predsednik Mackcnzie King brzojavko, v kateri zagotovlja Vel, Britaniji neomajno zvestobo Kanade, ki v tej uri izjavlja, da se bo borila z Vel, Britanijo ramo ob rami. Vojna med Italijani in Angleži ITALIJANSKO VOJNO POROČILO RIM, 12. septembra. Štefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: Italijanski letalski oddelki so izvedli več poletov nad Solumom, Si-libaraijem in Marsa-Matruhom ter bombardirali ter obsuli s strojniškim ognjem avtomobile in čete. Škoda, ki so jo povzročili, je očitno pomembna. Dve sovražni lovski letali sta bili zbiti v spopadu z našimi bombniki. Drugi dve letali sta tudi bržkone zbiti. Izginili sta dve italijanski letali. Sovražnik je izvedel letalske napade na Bardio in Bruk Verno, škoda, ki je bila povzročena nevojaškim ciljem, je prilično velika. Skupno je bilo ubitih 13 oseb, 21 pa ranjenih. Zadeto je bilo eno sovražno letalo, ki se je zrušilo v morje. Ujeti so bili trije častniki z nekega drugega letala, ki je bilo zbito pri akciji, katero menja sporočilo št. 95. V Vzhodni Afriki so metala letala bombe na Kasalo, kjer so bile ranjene tri osebe. Naša lovska letala so zbila eno sovražno letalo. Dva člana posadke sta bila ubita, tretji pa ujet. RIM, 12. septembra. CNP. Vojno poveljstvo javlja, da so Angleži pri letalskem napadu na Bardio, Tobruk in Der-no ubili 13 oseb, 21 pa ranili. KAHIRA, 12.' septembra. CNP. Italijanski zražni napad na Tel Aviv je dal 112' žrtev in 151 ranjencev, med njimi 55' Aretacija princa PamphiKa RkM, 12. sept. GNP. Knez FiHppo Doni ia Pamphili, star 54 let, najstarejši član stare kneževske rodbine, je bil aretiran zaradi širitve lažnHi vesti. RIM, 12. septembra. Stefani. V merodajnih rimskih krogih odločno zarn Kujejo razne senzacionalne vesti, katere je razširil zlasti ameriški tisk, o nekih mnogoštevilnih aretacijah italijanskih osebnosti. Gre v resnici samo za to-le: Princ Filippo Donria PamphHi, defeiist, proti-fašist, ki Je znan po svojem stališču, je bil internimi. Drugi rimski prhic, Alles-sandro Torlogia, je bil pripeljan na policijo, a je bil po kratkem zaslišanju zopet Izpuščen. Torlogia pripada neki veji starega italijanskega plemstva. Ameriški novinarji bi pri poročilih iz Italije moraii bolj upoštevati širokogrudno gostoljubnost, katero uživajo v državi. POGAJANJA V INDOKINI SE NADALJUJEJO SAIGON, 12. sept. Havas. Nasprotno ver eni, da so pogajanja z Japonsko v f fiidokini prekinjena, se javlja, da se vo-dPo ta poga.anfa še nadalje v duhu prisrčnosti. otrok. Sedem mrtvecev je Arabcev, ostali so Židje. KAHIRA, 12. septembra. Egiptska uradna agencija. V prvih 3 mesecih po vstopu Italije v vojno je bilo na' Srednjem vzhodu sestreljenih 177 italijanskih letal, nadaljnih 90 letal pa verjetno sestreljenih. V tem času feo bombniki RAF so sodelovanjem južnoafriškega in rode-zejskega letalstva izvršili na italijanske posesti 250 letalskih napadov. Mariborska napoved: Pretežno oblačna* in stanovitno vreme. Toplota se ne bo mnogo izpremenila. Včeraj je bila najvišja temperatura 17, danes najnižja S.4, opoldne 11.6. Borza. Gunih, 12. sept. Devize: Pariz 9.82'A, London 17.42, New Yonk 4.39, Milan 22.17'A, Madrid 40, Berlin 175.39. Šahovsko prvenstvo SSSR Moskva, 12. sept. — Včeraj je bil prost dan. Večina mojstrov se je udeležila inogometne tekme med bolgarsko »Slavico« iz Sofije ter moskovskim »Sparta-kom«. Predsinočnjim pa so bile odigrane, •kot smo že včeraj poročali, vse prekinjene .partije. Posebno senzacijo je vzbudil dru-igi poraz velemojstra Keresa, Tokrat ga' 'je podrl rustki mojster Lerjšev. Spretno se je rešil tudi Bondarevski, ki je bil proti Smislovu izgubljen v končnici z dvema kmetoma manj. Proti pričakovanju je dosegel remis. Rezultati ostalih prekinjenih partij so naslednji: iz 1. ikola Makogonov-'Ragozin 1:0, Smislov-Gerstenfeld 1:0 in Laž rak«. Angleška 0’Neitt-; »Strast pod bresti«; Shakespeare: »Hamlet«. Francoska: Deval: »Tovariše«; Moliere: »Na mišljeni bolnik«; Rostand: »Cyrano de Bergerac«. Finska; Vuolioki: »Žene na NiskavuTfju«. OPERA: Čajkovskaj: »Evgenij Onjegin« ali »Pikova dama«; DeMbes: »Lakirne«; Gounod: »Margareta« (»Faust«). OPERETA: Beneš: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« (gostovanje Udoviče ve); Dobo-višek-Goibec: »Habakuk«*. Granichstad-ten: »Na kraljičin ukaz«; Lehar: »Ciganska ljubezen«; Parma: »Caričine ama-conke«; Suppe: »Fatinica«. m. Občani Krčevine—Košakov! Otroci bodo v- tednu Rdečega križa, t. j. od 15. do 21. t. m., prodajali'inačice' R. K. Vljudno prosimo, .da jih ne zavračate. Pristopajte kot člani k društvu RK ter podpirajte delovanje tega najhumanejšega druStva! — Odbor društva R. K. Krčevina—Košaki. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa bogata izbira nizke cene H. J Ig er jev Sin. Gosposka ulica 15 Kakšna bo "Astoria, 2e včeraj smo poročali, da je novi lastnik g. Pe tan iz Zagreba že pirevzel kavarno »Astorio«. Njeni stalni gostje so bili zelo presenečeni, ko so včeraj zjutraj naleteli na zaprta vrata in niso mogli na tradicionalni zajtrk in čitanje časnikov. Vsa okna so bila zagrnjena,'ljudje pa so ugibali, kaj naj bi to pomenilo. Kavarno bo podjetje Sajko & La-z*a>r iz Mar^ora preslikalo. Ker bi gosp. Petan kavarno že v ponedeljek rad spet odprl, delajo delavci tudi ponoči. Strop »Astorie« bodo belo preslikali, stene pa v pastelno zelenem tonu. Lože bodo oranžno preslikane. V kavarniški igralnici bo strop bel, sedanje tapete na stenah pa ostanejo. Drugo leto pa bo g. Petan kavarno in poslopje popolnoma preuredil. m. Trgovska nadaljevalna šola vpisuje vajenke in vajence trgovskih podjetij v vse razrede v nedeljo, 15. t. m., od 10. do 12., in sicer v upraviteljevi pisarni, Zrinjskega trg 1, pritličje. K vpisovanju naj prinese ysakdo razen zadnjega šolskega izpričevala in rojstnega lista neobhodno tudi potrdilo šolskega odbora Združenja trgovcev za mesto Maribor o plačani šolnini in dve izpolnjeni rodovnici, ki jih dobi istotam. Vsi izpiti prično v ponedeljek, 16. t. m., ob 15. m Mariborski živinski sejcin. Prignanih !je bilo 5 konj, 12 bikov, 100 volov, 407 krav in 9 telet, skupno 532 glav, prodanih pa jc bilo 351 komadov. Cene so bile naslednje: debeli voli 7 do 8, poldebeli 5.75 do 7, plemenski 6.50 do 7, biki za klanje 5.50 do 7, klavne krave debele 5.75 do 7,' plemenske krave 5-50 do 7, krave kloba-saricc 4 do 5, molzne krave 6 do 8, breje krave 5.50 do 7, mlada' živina 6,30 do 8, teleta 7 do 9 din za kg žive teže. m Torbico za nivelizacijsko instrumente je neznanec ukradel mestnemu gradbenemu tehniku Francu Šemrlu. Premik vagonov ovira promet v Studencih Že nedavno se je pisalo o oviri cestnega prometa zaradi premikanja vagonov pri železniškem prelazu na Kralja Petra cesti v Studencih. Ker pa se v tej zadevi še ni prav ničesar ukrenilo za odstranitev te prometne ovire, bi odločujočim predlagal, da naj prestavijo premikanje vagonov v železniški trikot pod Tržaško cesto, kjer so prosti tiri ter ne bi ovirali cestnega prometa, obenem pa bi dobili tudi Studencami, stanujoči ob železniški progi, končno enkrat svoj zaželeni nočni mir, ki ga že vsa leta pogrešajo. V Studencih stanujejo večinoma delavci, ki so res potrebni nočnega miru. Dnevno se na obeh straneh prelaza nabere za časa premikanja ogromno ljudi m voznikov, ki morajo vedno precej časa ealkati, da se zapornice odpro potem pa vlada na tem prostoru splošna zmeda, kajti vse hiti po svojih opravkih. Tudi studenški avtobus ima zaradi tega čakanja zamude ter so s tem prizadeti seveda tudi potniki, ki hočejo na vlak. -vb. CENE MESA Svinjsko meso s kostmi 16—19 din, svinjsko meso izluščeno 20—21, riba 22—24, zajec 20, salo 22—24, slanina 22 pljuča 8—10, jetra 14, rebrca 16—20, glava 10—14, ledvice komad 2—3, noge komad 2—3 din. (Iz poročila mestnega tržnega nadzorstva.) NAPREDOVANJE OROŽNIKOV Napredovali so v čin orožniškega kaplarja orožniki: Osterc J, Jožef, Jroha A. Jožef, Brus A. Edvard, Žagar J. Anton, Korošec J. Albin, Mazi A. Alojzij, Kosi F. Franc, Gregorin J. Anton, Gornik A. Janez, Skedelj 1. Adolf, Kampuš A. Franc, Novak J. Jožef, Planinšek F. Frančišek, Lorbek Š. Jožef, Mikšič A. Rudolf, Selišnik J. Anton, Frangeš 1. Karel, Trček A. Martin, Kraljič J. Anton, Florjančič A Alojzij, Pesek J. Janež, Klemen J. Anton Boršnik L. Frančišek, Gerl S. Feliks, Žgolin A. Jožef, Gregorčič I. Jožef, Poljšak J. Franc, Bračin F. Alojzij, Pršina I Viktor; Petrič J. Janez, Potočnik F. Štefan, Fajfek L. Leopold, Šenjuk Š. Štefan, Musulin Dj. Stevan, Mele F. Stanislav. Istenič A. Anton, Gorenc A. Anton, Jurkovič B. Peter. ABONIRAJTE SE V GLEDALIŠČE Tudi letošnji abonma nudi 14 dramskih, 7 glasbenih predstav in 1 koncert. Kljub narastli draginji veljajo tudi letos lanski zelo ugodni pogoji. Predvsem znaten popust od večernih cen ter plačevanje v 8 meseoraih obrokih. m Klub lekarnarjev je mesto dr. VVankmiillerjii daroval Rešilni din 200--. venca postaji m V mestnem vojaškem uradu v Mariboru naj se javijo vsi rezervni po d naredniki, ki so napredovali v ta čin v teku vojne za osvoboditev in zedinjenje od leta 1914 do 1918, ker bodo predloženi za napredovanje v čin narednika. Rok nepreklicno do 30. t: m, m V gospodinjsko Šolo šolskih .sester v Mariboru bo vpisovanje 16. t. m., v šivalni tečaj in kuharske tečaje pa 14. in 15. U m. od 8. do 12, Moderni prttani je vedno odprta, plačna. * Primarij dr. Černič nira v sanatoriju. s Redno vpisovanje v vse tečaje in px-edmete Dopisne trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg 16/11., se je pričelo* Prireja posebno Dvoletno trgovsko šolo, razne druge tečaje, uči pa tudi poedinc trgovske predmete (stenografijo, knjigovodstvo itd.) ter tuj© jezike (italijanščino, nemščino itd.). Pouk se vrši z dopisovanjem. Vpiše se lahko vsakdo. Za čaša rednega vpisa posebni popusti. Vsa pojasnila pri vodstvu šole brezplačno. Radio KAJ VAM PRIPOROČAMO ZA JUTRI? Ljubljana: 12. pesmi naše domovine (plošče); 13.02 opoldanski koncert RO; 20. predavanje za planince; 20.10 ženska ura; 20.30 pevski in orkestralni koncert; 22.15 filadelfijski simfonični orkester (plošče). — Beograd: 12. koncert salonske glasbe; 12.10 narodne pesmi; 17.25 narodna glasba na harmoniki; 17.35 ciganski orkester; 18. plesna glasba (plošče); 18.30 plošče; 19.40 pesmi naših muslimanov; 20.20 simfonični koncert’ RO; 22. koncert sodobne glasbe; 22.25 berlinska filharmonija (plošče). — Sofija: 18. nabavna in plesna glasba; 19. klavirski koncert; 19.50 Smetanova opera „Prodana nevesta“. — Sottens: 19. lahka glasba; 20. Lehar jeva opereta „Dežela smehljaja"; 21.40 koncert starih italijanskih mojstrov; 20.05 jazz. — Rim: 19.40 vokalni koncert Rite Stobie; 20.30 simfonično-vo-kalni koncert; 23.15 plesna glasba. — Praga: 16.30 glasba iz zvočnih l'ihnav; 17.30 kvartet. — Bratislava: 19.40 popularno melodije: 22.15 ruska glasba. — Budimpešta: 18.15 salonska glasba; 22.10 plesna glasba; 23.20 ciganska glasba. Vesti: Ljubljana: 7.05, 12.30, 14., 19., 22. Beograd: 6.45, 13.30. 14.40, 19.10, 2U0122.40. Kino * Grajski kino. Danes prekrasna orientalska opereta ,,GuI Baba". Izbrane ha-remske lepotice, orientalski plesi na vrtu Gul Babe. * Kino Union. Danes zadnji dan „Roža iz Rio Grande'* pusto lovni kovbojski film. Od petka „VeseIi potepuhi" (v glavni vlogi VVallace Berry in Micky Roneu. * Esplanade kino. Danes zadnjič Danziga do Pariza“. Petek velefiim sem Sebastijan Ot“ z WiIIy Forstom. ,Od Jaz Avgust je bil moker in hladen izmed 746.2 in 723.2 nun; povprečni zrač- Pretekli mesec je bil hladnejši in gie dc padavin bogatejši kot lanski. Najtoplejši dan v preteklem mesecu je bil 10. avgust z"28.8° v-senci, najbolj mrzel pa 25. zjutraj s samo 3.4° C. Razlika med najvišjo in najnižjo toploto je avgusta znašala 25.4°. Vročih dni s toploto 25 stopinj in višjo je bilo samo 5, kar je za ta mesec nenavadno. Povprečna avgustova toplota je letos znašala 16.2°, povprečna najvišja 21.4° in povprečna najnižja 10.9°. V lanskem avgustu je dosegla najvišja toplota 32.3I>, najnižja pa 10.0°. Bilo je 20 zelo vročih dni. V preteklem avgustu je 17 krat deževalo, enkrat pa je padala med deževnim nalivom redka toča. V 17. padavinskih dnevih je padlo 145.8 mm dežja. Na posamezni deževni dan jc povprečno padlo 9.1, oziroma 4.7 mm na vsak dan v mesecu.. Najbogatejši padavinski dan je bil 20. avgust, ko je višina dežja dosegla 45 mm. Lani avgusta pa jc dosegla mesečna količina padavin približno polovico letošnje in je bilo tudi deževnih dni manj. Zračni tlak se je letos avgusta gibal ni tlak je dosegel 739.3 mm« Najvišja zračna vlažnost je v preteklem mesecu znašala 93%, najnižja 48%>, povprečna pa 77°/«. Najvlažnejši je bil 20. avgust, ki je bil obenem tudi najbolj moker dan v mesecu. V splošnem je bilo v prvi tretjini preteklega meseca še precej suho vreme, sredina meseca Je bila najbolj deževna, zadnja tretjina avgusta pa je bila že bolj podobna jeseni kakor poletju. V minulem mesecn je znašala povprečna oblačnost 5.2 desetini z oblaki pokritega neba. Popolnoma jasnega ni bilo nobenega dneva, 5 dni je bilo le malo, 7 dni pa zelo oblačnih. Povprečno je bil pretekli avgust malo vetroven mesec. Brez vetra je bilo 5 dni. Od glavnih vetrov je najbolj pogosto pihal južni veter, ki je prinašal oblake z deževnimi nalivi. Končno še omenjamo, da je bilo grmenje beleženo v 7 dnevih, vendar so nevihte tudi letos Mariboru in bližnji okolici prizanesle in ni bilo povzročene večje škode od toče in povodnji, ki so nekatere kraje hudo pustošile. Absolvent Legatovega teiasa z odličnim in male mature prav dobrim uspehom, vešč knjigovodstva, dober korespondent, stenograf in strojepisec, s prvovrstnimi priporočili, išče primerne^, zaposlitve v kakršnem koli podjetju. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Marljiv«. Zanimivosti v Švicarski Ahasver osemnajstkrat okoli zemlje Švicarski listi prinašajo zanimivo zgodbo o svojem rojaku Fredu N. Wagnerju, ki ga je vojni metež pripeljal nazaj v domovino šele po 30 letih neprestanega potikanja po svetu. Pravijo, da se je vrnitve veselil kot šolarček, ki se je spet vrnil pod okrilje svoje matere. Kdo je ta švicarski Ahasver? Kaj ga je podilo *J0 let po svetu? Fred Wagner je bil rojen v Curihu in je odpotoval še kot mladenič za srečo v takrat obljubljeno deželo Ameriko. Kmalu pa jo je zapustil in odpotoval v London, kjer je našel službo pri potovalnem uradu Thos. Cook & Sin. Postal je »Chief Courier« in v 30 letih prepotoval več kot 1,500.000 milj. Ni je dežele na svetu, katere ne bi obiskal. Na leto je prepotoval povprečno 50.000 milj. Afriko je prepotoval petkrat čez in čez od Kaira do Capetovvna. Prodrl je tudi v prepovedano deželo Tibet. V svoji službi jc bil spremljevalec mnogih bogatih in slavnih potnikov. Med njimi so bili maharadže in princi iz Daljnega vzhoda. Spremljal pa je tudi druge slavne potovalce, n. pr. polkovnika E. M. Housa m Myrona C. Taylorja. Nekoč je bil angažiran od nekega bankirja iz Los Angelesa za lovsko turo po Afriki, ki je v devetih mesecih stala 400.000 angleških funtov. Tik po zaključku prve svetovne vojne je spremljal v Rusijo slovečega ameriškega milijonarja Vanderbildta. Tu so ju prijeli radi milijonarjevega obnašanja proti sovjetskim oblastem. Šele spretnemu Švicarju se je posrečilo zadevo urediti in sta se končno čez Vladivostok vrnila. Leta 1924 je vodil Wagner prvo velika družbo okrog sveta. Kmalu je sledila že druga s 400 udeleženci. On trdi, da je to bila najštevilnejša druščina, ki je podvzela tako potovanje skupno. Potniki so bili večinoma priletni ameriški bogataši in Wagner je moral zaradi tega predvideti najrazličnejše slučaje in neprilike, ki bi se mogle med potjo pripetiti. V njegovi prtljagi ni manjkalo niti krst iz cinka, saj se je tudi kateremu izmed njegovih bogatašev mogla primeriti smrt. Potovanje je trajalo po pol leta. In Američani so zahtevali, da se vrnejo vsaj mrtvi v Ameriko. Končno j^bilo tudi v pogodbi potovanje oko- li sveta in ameriškemu čutu bi bilo drugače Slabo ustreženo. Wagner je moral voditi tudi neko potovanje po stopinjah Napoleona. Izbral si ga je seveda Američan, ki si je Vbil v glavo, da bo obiskal vsako luknjo na tem podrtem svetu, v katero je-kdaj zablodil slavni francoski vojščak. In to potovanje je moralo potekati natančno po istem redu kot pri Napoleonu. Ni bilo Wagnerju ravno v zabavo, potikati se iz Francije v Moskvo, iz Moskve na Dunaj, od tu do Waterlooja, Elbe in Sv. Helene. Ob vstopu v službo je bil Wagner navaden nameščenec. Toda znanje treh jezikov mu je kmalu pomagalo naprej. Uspehi na potovanjih samih so mu bili pri tem v močno oporo. Na svojih neštetih romanjih jc dobil kopico dragocenih informacij in prinesel tudi s seboj nešteto odkritij iz prej neznanih ali slabo odkritih dežel. Zato ni čuda, da je postal član londonskega zemljepisnega društva. V Londonu ni doma nič manj kot v temni Afriki, Indokini ali skrivnostnem Tibetu. Njegov dnevnik in zapiski vsebujejo gradivo za debele knjige. Seveda niso večna romanja šla mimo njega brez posledic za njegove navade. Nekoč je pripotoval v Peking po polletnem potikanju preko raznih predelov Azije, kjer ni videl niti ene postelje. V tem času se je odvadil spati v postelji in v hotelu sploh ni zaspal, dokler ni naredil križa čez dobre navade hotelskih gostov in se vlegel kratkomalo na tla. Ko ga jc zjutraj tako presenetil hotelski nameščenec, mu je oddeklamiral pesmico o ljudskemu zdravju škodljivih čarih alkohola. In njegove zasebne »strasti«? Pozna dva »Hobies«. Strastno zbira znamke. Seveda je imel več prilike zadostiti tej svoji muhi kot navadni smrtniki. Njegovi po vsem svetu raztreseni prijatelji mu to omogočajo s pismi. Dobiva jih iz Lhasse in Nankinga, iz Stan-leyvilla in Rhodesije. Teheranski šofer mu je poslal v pozdrav kar dopisnico s samimi znamkami. Druga muha pa je zimski šport v švicarskih gorah. Wagner je zgradil stezo za s>bob« v Engelbergu. Nedvomno nosi Wagner »potovalni« rekord med vsemi živečimi smrtniki. Z njim ne more tekmovati noben ladijski kapitan, ne strojevodja transkontinentalnih prog, ne letalec na dolgih progah. Sedaj se je vrnil v domovino. Ali so zaključena njegova potovanja okoli sveta? Je zadovoljen z 18-kratnim uspelim potovanjem okoli naše matere zemlje? Zadnje njegovo potovanje pred vrnitvijo je bilo v spremstvu maharadže iz Tripure. Kljub vojni in vsemu metežu v svetu je švicarski Ahasver še vedno optimist. Še vedno računa z možnostjo, da bo nekega lepega dne prejel brzojav, ki ga bo klical v spremstvu kakega bogatega maharadže ali ameriškega milijarderja v širni svet in novim pripetljajem naproti. Takole so nemški vojaki pregleda vali francoske ujetnike ter jim zasegali orožje Zverinski spomenik japonske zmage Na Japonskem imajo spomenik, ki gotovo ne dela časti ne Japoncem, ne človeštvu. Stoji v Kiotu in se imenuje »Mi-micuka«, kar pomeni »hribček uhljev«. Hribček je nekak spomenik japonske zmage v 16. stol. Bilo je to v dobi sedemletnih vojnih pohodov Japoncev na Korejo in za vlade Tojotoma Hidejošija, iki je te boje začel >1. 1592. Japonci so imeli velike izgube in so se morali končno umakniti iz Koreje. Iz maščevanja so svojim ujetnikom odrezali nosove in ušesa in jih zakopali na kraju, kjer priča o grozodejstvu Še danes »Mimicuika«. Skupno so porezali in zakopali ušesa hi nosove 185.738 Korejcem in 29.104 Kitajcem. Preproga za »Palačo Sovjetov" Turkmenske delavke za izdelavo preprog izdelujejo največjo preprogo na svetu. Naročena jc bila že februarja in ■je namenjena za novo palačo Sovjetov, ki je, kot znano, največja zgiradba na svetu. Preproga bo imela 1200 kvadratnih metrov površine. V dolžini meri 128.8 m, široka pa je 801 m. Razumljivo je, da je to v zgodovini turkmenske industrije preprog daleč največje naročilo in tu di naj večja preproga, izdelana za newyorško svetovno razstavo je merila po površini le 540 rrr. Preprogo izdelujejo v delavnici, ki je bila nalašč za to zgrajena, kajti nobena prej obstoječa ni bila dovolj prostorna. Preproga bo izgotovljena in izročena do 7. novembra t. 1. Izdeluje jo istočasno 16 delavk — specialistk. Svinja z dvema nogama Neverjetno, toda resnično. Senzacijo si je »nabavila« neka ameriška svinja. Vrgla je tri prašiče, katerim so manjkale zadnje noge. Ni se še zadeva niti prav razvedela, pa se je našel tudi že podjetni krotilec živali, ki se je lotil tudi dvo-nožnih praset. Učil jih je hoje po prednjih nogah. Postala so člani cirkusa in tu razkazujejo svoj spretnost, v katero jih je prisilila narava. Bila so tudi filmana — kar ie naravno za vsako imenitnost v Ameriki — in sicer v filmu »Aliče v deželi čudes«. TRAGEDIJA PIJANCA Radi pijančevanja in razsipavanja 53-letnega Johana Junga v Njemački Crni v Banatu je prišlo do družinske tragedije. Žena in hčerka sta ga nagovarjali, naj opusti pijačo. Razdraženi mož je obe pobil s sekiro in je nato sam skočil v vodnjak, ker je mislil, da sta mrtvi. Njega so potegnili iz vodnjaka mrtvega, žena in hčerka pa sta v brezupnem položaju v bolnišnici. SKOK S PEČINE S 60 m visoke pečine je skočila v bližini vasi Rekavice na cesto Jajce-Banja-luka 18 letna Tankosava Topič ter obležala razmrcvarjena v mlaki krvi. Tako so jo našli potniki na cesti. Preiskava je ugotovila, da je skočila s pečine, ker jo je njen sorodnik Radojko Topič prijavil oblastem, češ da je rodila in nekje v gozdu pokopala nezakonsko dete. Na zahtevo sorodnikov je proti njemu uvedeno kazensko postopanje. VULKAN ASO Iz Tokia poročajo, da je postal vulkan Aso na Kijušiu, ki je največji ognjenik na svetu, zopet izredno aktiven. Po 53 letih je te dni pričel bruhati lavo, pepel in kamenje v področju več kilometrov. Sončna svetloba je popolnoma -zasenčena. Poljski pridelki v 13 vaseh so uničeni. »Sosed, pohiti, obeta se nama brez-plačen polet!« Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 96 Roman iz tihotapskega iivljenja na bivši poljsko-ruski meji In spet raztrga silovit blisk temo... Tretji je rdeč ko raketa, četrti se mi zdi, da je iz samega zlata. Peti je bel ko tekoče'železo, da vidim v gozdu vsako drevo, vsak štor, vkak listič... Nato pa se bliski sipljejo brez prestanka. Vijejo se kot kače in križajo, drug za drugim, ko da bi se po svodu lovile razpenjene drhali. Med debla pa lije čudovita svetloba. Veter plazovito pritiska na ozračje, tuli in se zaganja v drevesa, da ječijo ko otrok. Vihar... Veter lomi vejevje in podira drevesa. Strele hrešče koljejo mogočne borovce, smreke in breze. Kot brodolomec si utiram pot skozi divjo noč. Na glavo mi padajo odčesnjene veje. Na desni je zahreščalo zbito drevo. Strele bičajo gozd. Bolestno ječanje gozda se gubi v gromu in viharju. V roki tiščim svetilko, ki je odveč. Bliski in strele mi svetijo na tej peklenski poti skozi gozd. Slednjič se prebijem na rob gozda. Nekaj časa hitim ob robu, morda dobrih deset korakov od debel. Varneje je, kajti padajoče veje bi me utegnile raniti. Nato pa jame padati dež ko iz veder. Po kolovozih šumi voda. Pod nogami cvrči. V hipu sem moker do kože. Poskusim posvetiti. Svetilka je odpovedala. Iz že- pov potegnem obe repetinki. Tiščim ju v rokah in prodiram naprej. Skušam najti cesto, sicer še zgrešim pravo smer... Slednjič se dotipljem na cesto. Precej časa jo ogledujem, boječ se, da bi ne bila prava. Krenem naprej. Orožje imam pripravljeno. Brodim po kalužah. Na obeh straneh ceste pa se valijo množine vode. •— Kaj neki počne sedaj moj maček?... Mojo zasilno kočo je vihar gotovo raznesel na vse strani! Omotično hitim po cesti, neprestano naprej, in še naprej, čez več mostov, štejem jih. Blizu mora biti most druge obmejne linije. Ustavim se in poslušam. Toda kdo bi mogel kaj ujeti v tem razdivjanem šumenju? Stopim na most. Kazalca tiščim na pe-telinih repetirk. Spotaknil sem se. Prav malo je manjkalo, da nisem izprožil. Ustavim se, z nogo se dotikam nečesa mehkega. Vreča sena, ki jo je nekdo zgubil z voza. Cesta s^ivije navzgor. Do meje je še dober kilometer. Korak za korakom tipljem naprej. Nedaleč od meje sem pogledal na svetlikajoča se kazalca. Deset je če pohitim, bom čez dobro uro doma. Slutim, da je blizu meja. Do pasu brodim čez razpenjen potok. Navadno je bil precej jalova voda, danes se je razbohotil v divjo reko ... Slednjič se bližam Rakovu. Zavijem v Minsko ulico, nato na trg. Čez pol ure sem v našem skrivališču. Lezem po lestvi Neučakano potrkam. Koj se oglasi Hrabar: —*■ Kdo je? — Vlado! Vrata se odprejo in stopim na podstrešje. Na poveznjenemu čebru sveti sveča. Poleg nje sedi na poveznjenem škafu Krisa, ki me radostno pozdravi: — Ko da bi slutil, kdaj prideš. Pravkar sva govorila o tebi. Danes sem hotel iti po tebe, a sem imel v mestu opravka čez glavo, pa sem pot odložil na jutri... — Dajta mi jesti in piti, — je dejal, — sestradan sem ko zavrženi pes... Goltal sem cele kose šunke ter jih zalival z vodko. Ko sem za silo utolažil lakoto, sem slekel mokre cape in in sezul škornje. Krisa mi je povedal, da je Pajek prenehal z delom, ker trgovci nimajo blaga in čakajo na nove pošiljke h Vilne. — Torej sem ondi sedel zastonj! — pravim Krisi. ' — Nič zato; šola pa je le bila dobra... Spoznal si, kako delajo »sloni«, ti neizkušeni novački. Krisa je nato segel v suknjič ter privlekel tolsto denarnico. Brez besed mi je odštel devetnajst sto in šestdeset dolar jev. Moj delež našega zadnjega dela. Če se ne motim, imam sedaj skupno okoli štiri tisoč dolarjev. Zame naravnost bajna vsota. Zdajle bi mogel — kar mi je svojčas svetoval Šaša — opustiti nevaren tihotapski posel ter se preseliti nekam v večje mesto. Tehtam to misel, toda Krisa me neprestano moti in prekinja, ko nama živo riše naše bodoče delo. Razvnema se, s pestmi ‘grozi no-vačkom ter naju navdušuje. Izpili smo na srečo našega bodočega dela še steklenico vodke, nato pa polegli. Krisa je radi naliva ostal pri nama. Povedal mi je, da se novaček, ki sem ga ranil v ramo, skrivoma zdravi v mestu. Krdelo pa se je takrat vračalo čez mejo brez vodje in brez denarja. Leže smo kadili in se še dolgo pogovarjali. Nad nami pa je divjal vihar... Zaspal sem. Sanjalo se mi je o skmrti, toda ne o afriških ali indijskih, ampak o naših, kot stari, izkušeni tihotapci imenujejo novaoke. Preganjal sem jih, lovil in preiskaval... Pri tem mi je pomagal rdeč maček z odsekanim repom in razcefranimi ušesi... 10. Nekega dne je prišel Krisa v skriva-1'išče prej kot sva ga pričakovala. Splezal je na podstrešje, zaloputnil prešerna vrata ter nama slavnostno naznanil: — Fanta, vesta kaj? — No, no, govori! — je silil vanj H roba r. — Petrik Filozoi se poslavlja od meje. Danes odhaja v Vilno. Rad bi te videl, — se je Krisa obrnil k meni. — Našel je svoje. Včeraj je sprejel od matere pismo. In že danes se je jel pripravljati na pot. Mužanskemu gre na jok. Ubogi starec se je privadil fanta. Vzljubil ga je kot svojega sina. POUK SOBO IŠČE IZGUBLJENO VOZILA KAM, KJE? OBRT - TRGOVINA LOKAL POSESA STANOVANJE ODDA lUtBO DOPI PREHRANA SOBO ODDA SlUtBO »SCF STROJI HtHHH Hm smkemmdke (eietiie fostidt! Dne 11. oktobra t. 1. se prične 41.. kolo Drž. razredne loterije, tekom katerega bo zopet izžrebanih velikih in manjših dobitkov v skupni vrednosti dinarjev 65,000.000' " Največji dobitek znaša 3,200.000 a* dinarjev Kdor se hoče Udeležiti" tega novega plesa boginje Sreče, naj se čimprej obme do naše hiše sreče Bančne poslovalnice BEZJAK - Maribor Gosposka ulica 25 - Telefon 20-97 kjer je na razpolago veliko število novih srečk. KVALITETNA VINA PO iashiri kakor traminec, rt* lmg, rdeč? burgundec, mp z lave c, gorski biser in drugo do» hite pri Senici, Ulica kneza Koclja. Čez ulico že od 1 lit. naprej znaten popust! 17636-1 ESAN PE A M BOGGRlJA K SAMO ŠE KRATEK ČAS specialno črno Laško pjvo PO reklamni ceni! Glavno zastop stvo Gostilničarske pivovarne 4. d. Laško, hotel »Orel«, Maribor. 1T633-1 KROJAŠKE POMOČNIKE točne v izdelavi takoi sprejme pod zelo ugodnimi pogo-Jf: Kos Viktor; OfavrrftrsrT6+ INKASANT ali aMaMer, Verziran, marljiv in pošten, išče zaposlitve Pismene ponudbe Ha o«l;odd. Večernika« pod »17501«. E ftNNf T' 17561-3 LEPO STANOVANJE soba In ktlhinja, se odda. Taborska 13. 17598-5 17554-2 KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejme takoj Babič-Lešnik, Vetrinjska,jul. 7. 17^28-2 ■■ vm-0* ŠIVILJSKA POMOČNICA išč* takoj službe. Naslov v o*J. odd. »Večernika«. _________________1 176§|® DELAVKE in delavec, kateri so- že dala* H na stikalnih strojih, se takoj sprejmejo. Arfton Plnter, Maribor, tovarna Tezno. 17623*2 'Gdda se STANOVANJE s kuhinjo 1 ali 2 osebama, s-Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17610-5 Sprejme se POMOŽNA DELAVKA za politiranje. K. Wesiak, Ma ribor, Cankarjeva ul. 2. 17580-2 Mlad TRGOVSKI POMOČNIK xa skladišč« se sprejme. Prva mariborska tovarna pletenin. Klavnlška 5- 17618-2 Pridno in POŠTENO DEKLE ki zna kuhati in v gostilni pomagati se sprejme s 1. oktobrom. Naslov v ogl. odd. »Ve černika«. 17617-2 ČEVLJARSKI POMOČNIK za popravila dobi delo. Maribor, Aleksandrova cesta 24, Škrinjar Viktor. 17616-2 MIZARSKI POMOČNIK se sprejme, tako) pri Ivan Plohl. Miklošičeva 2. 17635-2 ENOSOBNO STANOVANJE vstarf hiŠI 'v Meljuso s 1. ok tobrom odda. Vprašati: Vila Eka,‘ Badlova ul. 17625-5 Lepo DVOSOBNO STANOVANJE z vsem* -pritiklinami oddam s 1. oktobrom. Vprašati- Radvanjska C- 30-1, 17621-5 Lepo - - ■ STANOVANJE se odda dvema mirnima osebama. Jelačičeva ul. 4- 17600-5 Sprejmem OTROKA vsake starosti v oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17608-7 DIJAKINJO nižješolko sprejme uradniška družina. Cena 700.— din. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 17578-8 Lepo SONČNO SOBO z miorabo kopalnice in klavirja oddam 3 boljšima osebama ali dijakom tudi s prehrano. Tomšičev drevored, dr. Ipavčeva 3. 17629*8 Službo išče * PLAČILNI NATAKAR Govori več jezikov, je 38 let star. Položim kavcijo din 5-do 10.000. Prevzamem šank ali boljšo gostilno. Grem tudi v provinco. Pismene ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod »št. 17558«. 17558-3 Lepo OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu ali gospodični za din 250. Koroška cesta 68. 17630-8 NA STANOVANJE se sprejme boljša delavka ali trgovska pomočnica. Naslov v ogl, oda- »Večernika«. ... 17614-8 OPREMLJENA SOBA se odda takoj dvema boljšima gOsjvodoma s celo oskrbo po nizki ceni. Aleksandrova cesta 79. 17630-8 ŠIVALNI STROJ »Singer«, najnovejši model, ugodno naprodaj. Vprašate v ogl. odd. »Večernika«. 17606-14 gHEBEEHEES Manjšo KUHINJSKO KREDENCO ili mizo radi selitve ugodno prodam. Nastop v ogl- odd. »Večernika«. 17611-17 $ DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA Ker je loterijski načrt preteklega 40. kota naletel na veliko odobravanje pri nakupovalcih srečk radi svojega zanimivega menjavanja, tako da so bile vse srečke, ki so jih prevzeli pooblaščeni prodajalci in njihovi podproda-jalci, do zadnjega razprodane, je državna razredna loterija pustila isti načrt v veljavi tudi za nastopno 41. kolo. Srečke I. razreda 41. kola so pripravljene in spuščene v prodajo 12. septembra t. 1. v 100.000 celih srečkah, ki bodo žrebane takole: I. razred 11. oktobra 1940 II. razred 12. novembra 1940 III. razred 13. decembra 1940 IV. razred 13! januarja V. razred od 8. februarja do zaključ. 6. marca 1941. Cena srečk za vsak razred je sledeča: cela din 200.—, polovična din 100.—, četrtinka din 50.—. Skupna vrednost dobitkov v 40. kolu znaša din 65.000.000- V vseh petih razredih je 7 premij, in sicer: ena za 2,000.000.—, ena za 1,000.000.—, tri po 500.000,— in dve po 300.000.—. Poleg teh premij so sledeči večji dobitki: 7 po 200.000.—, 16 po 100.000.—, 17 po 80.000.—, 17 po 60.000.—, 19 po 50.000.—, 17 po 40.000,— in več drugih večjih dobitkov. V najsrečnejšem slučaju z možnim spajanjem premij in dobitkov v V. razredu je mogoče zadeti z eno celo srečko din 3,200.000“" Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke se dobe pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih podflrodajalcih, ■Jti.ao skoro v vsakem večjem kraju. v Podrobnejša navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. :■ ■*"! - * ■ ......................... Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Večernika«. 6152—9 Psihogralolog in astrolog S. PARADISO Maribor. Gosposka ulica Hotel »Zamorc« Psihogralolog Paradbo Vam pokaže smer sre£e in blagostanja. Vam odpre zastor Vašega življenja. Pove Vam s kom in kako se boste poročili Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu* Ka tori so Vaši srečni dnevi Kedaj se podajajte v špe kulacije da Vam srečno uspejo. Katerih bolezni in nezgod so čuvajte. Ke daj naj stavite loterijo itd. Dela na strogo znanstveni podlagi. Obiske sprejema od 9. do 12. in od 2. do 7- ure. Ostane simo do 12.1. m. POTNIK 1 do 2 dni v tednu v Mariboru. išče separlrano. diskretno lopo sobo. Odgovore oddati v ogl odd. »Večernika« pod šifro »17355«. 17631-9 LOKAL za trgovino ali obrt se odda. Stritarjeva 5 (magdalčnsko predmestje).- 17615-10 Novo zgrajena DRUŽINSKA HIŠA se takoj proda. Cena 15.000 din. Vprašati v gostilni Sje-ver. Ptujska cesta. 17633-11 ZASEBNA ŠOLA v Mariboru išče učitelja (učiteljico) za srbohrvaščino. Po-nube na ogl. odd. »Večernika« pod »Srbohrvaščina 1940 -4U. 17613-21 »KERAMIKA. Hišni posestniki ln najemniki, preglejte Vaše peči in Štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči, — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 OTROŠKI VOZIČEK skoraj popolnoma nov. takoj naprodaj.' Vprašati Mejna 11. 17612-22 Izgubila se ie mlada mačka tigraste barve. Pošten najditelj dobi nagrado. Tržaška 18 17601-27 ■■■■■■■■■■■■■■H). Za vkubavanje sveže, prvovrstne in pravebosanskeslive v gajbah po 15 do 18 kg oddajam in pošiljam tudi po železnici po dnevni ceni Josiplna Bole > sadje in zelenjava en groš, I Maribor, Koroška cesta 20, : dvorišče. 1058 Proda se skoro NOVO KOLO znamke »Lyon«- Natančnejše se poizve v Aškerčevi ulici št. 9, prvo nadstropje, levo, Celje. 17622-22 Prodam MOTORNO KOLO znamke »Saks« do 100 ccm, za ceno din 1600.—. Vprašati v trgovini s klobuki Čanča-la, Glavni trg 17. 17602-22 ŠPECERIJO >n galanterijo prodam pri Ma riboru. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Vpeljana«. 17634-13 B. M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju. 6238-22 Izd ta In urejuje ADOLt UIBN1KAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarno d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Hokopisi sc m rročujo. — Uredništvo ln uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva Stov. 25-67 in uprave štev. 2S-6Z. — Poštni čekovni račun štev- 11. 409.