Jl&ZlJoM
Q>
/rffkHD
fjnotice.
? -'O.
f
v.
Ameri^k/i Domovi^/i

AM6RICAN IN SPIRIT fOR€i6N IN LANGUAGE ONIV
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 11, 1964
SLOVGN1AN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LXII — VOL. LXII
Melosi j Kubo radi ^Dianama popustila
jližavnem tajništvu bi ra-ves spor zaradi kuban-sOh ribičev in Guantana-i!la spravili čim preje s
sveta.
^ASiHINGTON, d.c. — v
vj6rti državnem tajništvu nih-Več ne misli, da je Castro
'Ine
enoma poslal svoje ribiške
.'lle v naše obalne vode, da bi
'v
zara-
if* 1 ij ° s^r°zil sedanjo krizo ^ r. naše vojaške postojanke ^ °a! ji^^anamo. Nihče tudi ne mi-, (t^a je Castro načrtno pre-0 . dobavo vode. Ko je slišal ^ Sa naše oblasti zadržale ribi-v.^ ^Ine, je po svoji naravi ^j0'^ in se razjezil, potem pa 1 aalog, da Guantanamo ne f Ve^ dobivati vode. Ko se je
^ ^ je začel zmernejše go-
pC ši}f^e Je treba po mnenju na-^ le' Jp!ornatov vpoštevati še to-^ j)rav.ganski ribiči so do sedaj ^Uh 1'0lna lovili ribe samo v I ViCa&lls^h vodah, imajo pa pra-iF' ^a jih lovijo tudi v Me-ertl 2aLvu. Pred Castrom so 0]	ribiči le redko zašli v
tw ^ se približali naši obali. S^a	Washington in
:o'’	v prijateljskih stikih in
sol’ file °^a^ne oblasti niso sitna-dj.5^0 Se Kubanci niso stro-pji' Viy rzab predpisa, da smejo lo-'! !• tijj.ri*;ie šele 3 milje daleč od
P» icCbaIe-..
knu l6 Prišel Castro na oblast,
Novi grobovi
Adolph J. Vodopivec
Po dolgi bolezni je preminul v Nelson Nursing Home v Parmi, O., Adolph J. Vodopivec, star 65 let, stanujoč na 14502 Thames Ave. Tukaj zapušča sestre Mary Brunn, Frances Bretz, Sophio Kastelic in Florence Busch ter več drugih sorodnikov. Oče Martin, mati Frances, roj. Mihevc, in brat Cornelius so umrli. Vodil je pregledoval-nic.o knjig na svojem domu. Pogreb bo jutri popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Acacia Park pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
AmeMa gospoMu	DOM ODOBRIL PREDLOG
»a	ribičev
ni bilo več ;b'	re^ec*‘ Lansko jesen je
„<>, po°j0P°zoril preko švicarske-
,ot'
nr >vi'
sVr^avn'stva, 'da bodo kuban-Ifav ^ zopet lovili v Zalivu. ^ržavno tajništvo je na-■r| v?elo na znanje, zahteva-i^. e. nekaj dodatnih pojas-kn} ^	dobilo, najbrže
^3ko .Jan:s^i zanikrnosti. Vse-

Ufogoče Castru očitati.
t'9l)eto(.:namenoma sPr°žil novo
Naj rned obema državama.
2adp- iplomaciia bi torej ra-
^ža 'a “Pokopala”, ima
ll04aiQ Ve 2 našo državno zako-
N v ..Prekrški proti obalni
]%ipS,rini 3 milj se namreč
i Wik° P° državnib in ne fe-sIh3.. ‘n
Prepir med Ameriko in Panamo je preše! le v novo slvamosi
Washington zanika obveznost pogajanj s Panamo o spremembi pogodbe iz leta 1803, pri tem pa išče poti h kompromisni rešitvi.
WASHINGTON, D.C. — Tekom pogajanj, kako najti pot do sporazuma med Ameriko in Panamo radi kanala je bil koncem preteklega tedna objav Ijen dokument, ki je vznemiril diplomate. Dokument ima ponižno ime “memorandum” in opisuje, kaj sta se predsednik Kennedy in njegov gost Chiari iz Paname pogovarjala, ko je bil Chiari 15. junija 1962 pri nas na obisku. Iz besedila dokumenta je razvidno, da sta oba predsednika govorila tudi tem, da se je treba “pogajati” novi pogodbi o kanalu. Objava dokumenta je spravila v zadrego našo diplomacijo, ki stoji na stališču, da se o pogodbi lahko razgovarjamo s Panamo, ne moremo pa še debatirati, odnosno se pogajati. Panamski zastopniki pravijo, da
nakupu sladkorja za dobo treh za $79- pri $3j000 2a $93, pri	» ,	« 1,!
let v skupni vrednosti 27 mili-, $5^90 za $147, pri $7,500 za	OSlp-iSSSHI
jonov, zgradila pa bo Kubi za j $237 in pri $10,000 za $354.	* NAIROBI, Ken. — Predsed-
30 milijonov dolarjev ribiških! Te številke niso dokončne, bo- nik vlade Kenyatta je izjavil ladij.	Ido doživele še male spremembe,1 časnikarjem, da bodo vsi vojaki
Kanada trguje s Castrovo Ku- do polne veljave bodo pa prišle 11. bataljona v Lanetu, ki so se bo dejansko ves čas nepretrgo- šeile prihodnje leto. Vsekako pa,uprli vladi, kaznovani in odpu-ma. Sedaj se je v trgovino s si sedaj lahko vsak sam zase ščeni. Namesto upornega bata-smo obvezani, da se pogajamo' Kubo vključila še Francija. Ca-1 predstavlja, kakšno dobro po- Jona bo ustanovljen nov, kate-za novo pogodbo in seveda upo-* stru b° Pr°dala za 10 milijonov (meni zanj nova davčna lestvica.1 rega jedro bodo sestavljali vo-

on",
N11
2akonih. Za kubanski
rahljajo memorandum kot do-|d°^ariev težkih tovornih avto-saz za pravilnost svojega stali- mobiilov. Celo- Japonska hoče gga	imeti svoj delež pri tej kupčiji.
torej merodajen za-^ k(fVe ^°Kda, ki je zelo 9fbe u f preclvideva poleg de-^'ga iptZr^ $500 še zapor do daa, V Washingtonu se 0fide b°do državne oblasti
t'O;
Postopale strožje,
kot
2j° Pri podobnih prekr-?av- \^faVUiani druSih tej ih
, °ri0i 2 ]Uh temu, da so v
er5 naŠa f° J6™1 na Castra, 1 da p ederatea administra-
Z VP°števa^ ne bo Prehuda in
ff?Je	mterese naše zu-
^ Gm o1*6’ ki bi ta slučaj reje spravila s sveta.
^u.pr~7~T°''
'laj gre ZOpej
^GTtat a Pot ^nik 'UN’ ' viade
v^Si
Burma. — pred-... . -	! rdoče Kitajske
C1 s skorai a ^ koma;i dobro
arija tv, a dvomesečnega po-«aPOpoffrlti',;P« fK,WePže Sern n	tej mo. V petek
a štiridnevni obisk, še Paki-
pran: prerok
dv^šja /a Sončno in hladno. ‘emperatura 29.
blokada Kube neuspeh
Napori Združenih držav za skrajno omejitev in prekinitev gospodarskih stikov meri državami svobodnega sveta in Kubo so propadli.
WASHINGTON, D.C. — Združene države se prizadevajo že vsa leta, odkar je Castro na Kubi očitno pokazal svojo rdečo barvo, da bi z gospodarskimi sredstvi dosegla konec njegove vlade. Po sodbi nepristranskih presojevalcev razmer na Kubi so vsi ti napori ostali brez uspeha in Castro je danes nemara celo bolj trdno v sedlu kot je bi kdajkoli v preteklosti.
Kljub temu so odločeni v Beli hiši sedanjo politiko nadaljevati z enako ali celo večjo vnemo. O tem se bo predsednik Johnson pogajal jutri s predsednikom angleške vlade Doug-las-Homem, ki prihaja s svojim zunanjim ministrom sem na tridnevne razgovore.
Zavezniki gredo svojo pot
Vsi pozivi iz Washingtona pri zaveznikih ne zaležejo dosti. Britanija je prodala Castru, na Kubo za 11.2 milijona dolarjev avtobusov in pristala še na novo kupčijo enake vrste v višini 28 milijonov, švedje so obljubili Castru zgraditi cementno industrijo in jo opremiti tekom 8 let z vso moderno mašineri-jo, Italija bo zgradila v pokrajini Matanzas na Kubi tovarno dušika, ki služi za umetna gnojila. šipansika, letalska družba edina v svobodnem svetu vzdržuje redni potniški promet s Kubo. Španija se je pogodila o
«>1^5 0 CIVILNIH PRAVICAH
svarila pred pretiranim vese Ijačenjem v zvezi s pustovanjem
in pustnimi karnevali, ki so po- Predstavniški dom je včeraj končal razpravo o sebno doma v latinskih deželah. predlogu uzakonitve civilnih pravic in tega
odobril z 290:130 glasovom. V Senatu čaka predlog težji boj* vendar sodijo, da bo tudi tam končno prodrl.
Oddaja, je svarila, da utegne preveliko zadovoljevanje telesu škoditi duhu.
Veliki pustni sprevodi, imenovani karnevali ali ponekod
I Iz Clevelanda in okolice
WASHINGTON, D.C. — Načrt uzakonitve civilnih “Mardi Gras , so zvezani z ve- pi'avj0 jg napravil prvi del poti, ko je bil včeraj odobren v seljačenjem in raznimi nastopi, predstavniškem domu. Predsednik Johnson je označil to posebno v brazilskem Rio de važen korak naprej v spoštovanju človeka v Ameriki-Janeim. ki brez dvoma niso več 2.a predlog je glasovalo 290 kongresnikov, 152 demokratov združljivi z dostojnostjo. Vati- in 13g republikancev, proti pa 130 kongresnikov, 98 demo-kansko svarilo poudarja,^ da kratov in 34 republikancev. Južni kongresniki so se pred-Cerkev ni proti veselju, hoče le, ]0gu upjrali z vsemi razpoložljivimi sredstvi in ga skušali -- -• na vse načine “dopolniti”. Vsi njihovi poskusi so propadli in po devetih dneh debate je bil sprejet s skoraj istim besedilom, kot je bil predložen. ,	______________________
Zakonski predlog mora biti še odobren v Senatu in tam bo boj I hujši, kot je bil v Predstavni-(
da je “telesno uživanje v skla du z uživanjem duše”.
Kaj bo prineslo davšno
milanie posameznikom
WASHINGTON, D.C.
sedilo davčnega zakona še ni'g0V0rjen0 na konferenci pred-
dokončno, sestavila ga bo P°-jstavnikov Dopna in Senata skup-,
sebna 14-člansKa kongresna k°-jno besedilo, to ponovno odobre-i
misija, ki je v njej 7 senatorjev j ,-o ocj	domov, predno more!
in 7 kongresnikov Dela bo ime-j ti s predsednikovim podpi-
la dosti, kajti treba se bo med j £om zakon dežele>
drugim sporazumeti o vec kot y Domu odobren predlog daje
150 podrobnostih ki se v njih	yladi možnosti izvajanja
razlikujeta besedili senata in ,	cije in zaščite pravic črn-
predstavniskega doma. Vendar &	področju šolstva, kot
mhce ne dvomi, da bo komisija j	.	1	.	.
,	I v javnih prostorih m pri zapo-
hitela z delom m našla kompro-j
mise, če le mogoče , do konca ^	vsemu m mogoče
meseca, da bo predsednik John. l-ncakovati da bo položaj crn-son lahko podpisal zakon še 1 ccv v naši deželi izenačen v ne-pred 1. marcem.	kaj. lgtib. Tega m mogoče do-
To, kar naše bralce najbolj ie^ samo z zakoni, za to je pozanima, je korist, l.; jo bodo’.teeben čas in napor črnega pre-imeli od novega davčnega za-1 bivalstva dežele samega. To ka-kona. Zato navajamo nekatere'že premalo volje do dela, pie-številke-	j malo lastne podjetnosti in pri-
Pri davčnem letnem dohodku; čakuje vse preveč pomoči od $1,000 bodo davkoplačevalcem t skupnosti in javnih ustanov, znižani davki za $46, pri $2,000	------o-----
Naše državno	tajništvo skuša	Kubi bo dobavljala ribiške	lad-	podražilo, da bo učinek zniža-1 Nyerere je objavil, da bodo u-
radi tega zmanjšati pomen me-	ie> električno opremo in gospo-	nja davkov ostal za reveže	sa-jporni vojaki ikaznovani in od-
moranduma in	čisto pravilno	dtejske naprave ter vrsto	dru-	mo na papirju. Taka misel	se'puščeni. V Keniji, Tanganjiki
’ —^...1	’’	prav lahko kmalu prelevi	v, in Ugandi so se domači vojaki
strah, da se bo to res dogodilo, uprli in zahtevali večje plače Dviganje cen od lanskega po-1 ter odpust angleških oficirjev, letja nam namreč ne napove- Vlade so poklicale na pomoč
so upornike
rilT/da ne bi delalT težav naše- Časa imata še dosti, kajti v Pa-,ns H tak° trdijo izvedenci. j naglo ukrotile in razorožile. Po 3YJJNEY, Avstral. — Reševalci mu državnemu tajništvu. Obja- nami bodo predsedniške volitve |	0	~	jsoobi predsednika Kenije Ken- ^ vedno iščejo člane moštva
va dokumenta bi namreč spro- šele sredi maja in preje do spo- Za Smeh ali kxeg? ! yatte je upor sprožila uspešna žila živahno kritiko v našem	razuma ne more priti, ker no-	Sodnik:	Žena trdi, da že	pet	revolucija na Zanzibarju. Upor-
Kongresu, kar bi bilo predvsem	ben panamski politik ne bi imel	let niste z	njo spregovorili.	Ka-	niki naj ne bi imeli nobene ne-
Kennedyjevi administraciji go-	poguma, da podpiše z nami ka-	ko je vendar to?	posredne zveze s komurkoli od
tovo neprijetno.	terikoli sporazum, ki bi temeljil	Mož: Ni	se mi zdelo prav, da	zunaj in tudi ne med seboj v
Za tem besednim bojem išče- na kompromisu.	bi ji vpadel v besedo.
zatrjuje:	ako je ta memoran- SeSa industiijskega blaga.
dum tako važen za Panamo, za-	'	‘
kaj ga je šele sedaj privlekla ta naša in panamska diplomaci-v debato. Panamski diplomat je ja za kulisami stike, kako bi čim odgovarjajo, da tega niso sto- prej našli kompromisno rešitev. duje nič dobrega, še ustavilo se ^ angleške čete, ki
Zadnje vesti
Be', škem demu, nato mora biti do- PARIZ, Fr. — Francoska vlada
nič ne skriva zadovoljstva nad prelomitvijo diplomatskih odnosov s Čangkajškovo vlado na Formczi. Ta je storila ta korak, ko je francosko zunanje ministrstvo sporočilo zastopniku Čangkajškove vlade v Parizu, da ga ne smatra več za predstavnika Kitajske. De-Gaullova vlada je bila v zadregi, ker ni hotela sama pretrgati diplomatskih odnosov s kitajsko nacionalno vlado na Formozi, ta pa je s tem odlašala na ameriški nasvet tudi še po francoski objavi priznanja vlade rdeče Kitajske v Peipingu in napovedi obnove rednih diplomatskih odnosov z njo. V Washingtonu so nejevoljni nad Čangkajškovim korakom, pri tem pa le izjavljajo, da je ta “razumljiv”. Odgovornost za prelom mečejo očitno na Pariz.
WASHINGTON, D.C. — Jurij I. Nosenko, član sovjetske delegacije na razorožitveni konferenci v Ženevi, ki je izginil pretekli teden, je zaprosil ZDA za politično zatočišče. — Drž. tajništvo je objavilo to vest, ni pa hotelo o prebegu Rusa dati nobenih podrobnosti, prav tako ne o njegovem položaju v Sovjetiji. Vsekakor sodijo, da je prinesel 36 let stari pravni strokovnjak ruskega zunanjega ministrstva, ki se je zadnja ieta v glavnem ukvarjal z vprašanji razorožitve, svojim zaščitnikom v Združenih državah veliko važnih sovjetskih ta j n.
Veselja si pa ne sme zagreniti jaki upornega bataljona, ki se z mislijo, da se lahko zgodi, da!uporu niso marali pridružiti, se bo med tem življenje takoj Tudi predsednik Tanganjike
vseh treh državah.
rušilca Voyager, ki ga je včeraj pri pomorskih vajah leta-lonosiika Melbourne preklala na dvoje, nakar se je potopil. Od 342 članov posadke so jih rešili doslej 257, 85 pa jih še
Tehnika ameriškega volivnega boja se prebija v Evropo
CLEVELAND, O. — Po zadnji svetovni vojni je Evropa začela na celi črti prenašati vse mogoče ameriške tehnike na svoje ozemlje. Sedaj bo menda začela posnemati tudi način volivnega vojskovanja. Prvi poskus bo najpravil sedanji marsejski župan Deferre, ki bo prihodnje leto kandidiral za predsednika Francoske republike. Bo torej tekmec De Gaulla, ako bo general še hotel kandidirati.
Deferre se je odločil za taktiko pokojnega predsednika Kennedy j a. Več kot leto pred volitvami je dosegel pri svoji soci-jalistični stranki, da ga je postavila za kandidata, akoravno se je temu hudo upiral general-
ni tajnik stranke Mollet, ki bi more namreč zmagati samo s j Gaulla, da se je na svoji zadnji tudi sam rad kandidiral. Stran-j socijalističnimi glasovi, potreb-ka je postavila Deferra za kan- na mu je pomoč od strani dru-data, pri tem pa mu je na nje-lgih strank. Te ne more dobiti, govo zahtevo dala svobodo, da ako ne vipošteva njihovega pro-sam odloča o svojem programu. I grama. Po Kennedyjevem To je nekaj čisto novega v fran- vzgledu Deferre še noče objavi-
coski politiki. Do sedaj je bila stalno navada, da je stranka postavljala programe, njeni kandidat j e so jih morali sprejeti in zagovarjati, ne glede na to, ali se z njimi strinjajo ali ne.
Deferre je torej kandidat so-cijalistične stranke za predsednika republike, toda ni vezan na strankin program. Ima možnost, da sestavi svoj program, kar bo tudi moral storiti. Ne
ti svojega programa, bo čakal do zadnjega, kot je tedi čakal Kennedy.
Deferre posnema Kennedyja tudi v tem, da že sedaj hodi po deželi od kraja do kraja in čisto na ameriški način agitira za svojo kandidaturo.
Za francosko politično javnost je to nekaj čisto novega in zato časopisi spremljajo Deferra na vsakem njegovem koraku. To je najbrže napotilo De
tiskovni konferenci spustil po ovinku v debato z Deferrom. V Franciji bodo torej imeli novo obliko volivnih debat, ki je v Ameriki še ne poznamo. Ali pa jo bo morda vpeljal Johnson? Generalova namigavanja na De-ferrovo taktiko so seveda samo dvignila ugled francoskega so-cijalista.
Deferre je s svojo taktiko spravil v hudo zadrego tudi vse francoske stranke. Ne bodo mogle več dolgo odlašati s svojimi programi in svojimi kandidati, kajti Deferre bi jim s svojo “novotarijo” lahko prevzel le preveč volivcev, ki že itak niso ravno navdušeni za stari strankarski sistem.
vedno pogrešajo.
ATENE, Gr. — Ameriški državni podtajnik G. Bali je odletel v Ankaro, da se pomeni s turško vlado glede položaja na Cipru, kjer je prišlo včeraj znova do spopadov med Grki in Turki. V grškem glavnem mestu so med tem skušali študentje demonstrirati pred a-meriškim poslaništvom proti prihodu čet NATO na Ciper. Policija je demonstrante razgnala.
------o-----
Avstrijski kancler pojde obiskat Beograd
BEOGRAD, SFRJ. — Jugoslovansko zunanje tajništvo je objavilo, da bo prišel v Jugoslavijo prihodnjo pomlad na u-radni obisk avstrijski kancler Alfonz Gorbach. Čas še ni določen.
;
Važna seja—
Skupne podružnice SŽZ imajo jutri, v sredo, ob enih popoldne sejo v navadnih prostorih.
V bolnici—
Ulrich Lube z 1269 E. 59 St. je v Doctors bolnici. Obiski so dovoljeni.
Kdo je izgubil rokavice—
V nedeljo so bile najdene pred cerkvijo sv. Vida črne moške rokavice. Kdor jih je izgubil, jih dobi na 1187 E. 61 St.
Zadušnica—
Jutri ob 7.30 bo v cerkviNsv. Lovrenca sv. maša za pok. Franka Zabaka ob 3. obletnici smrti.
Seja—
Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue ima jutri, v sredo, ob dveh popoldne sejo v spodnji dvorani Slov. doma. Ob treh bo prav tam predstava slik iz Slovenije. Kazal jih bo A. Kol-lander. K tej predstavi so vabljeni tudi člani drugih klubov in ostali rojaki. Predstava bo trajala okoli dve uri. Vstop je prost.
Pustno veselje—
Družabni klub Baragovega doma vabi svoje člane nocoj v svoje prostore na mal zabaven večer. Na razpolago bodo klobase k kislim zeljem in druge dobrote ter seveda prijetna domača druščina.
Pustovanje—
Nocoj bo veselo pustovanje v Slovene Village na St. Ciair Av. Igral bo Tonkli! — Več v oglasu!
Šolski odbor odredil integracijo
Clevelandski šolski odbor je včeraj izglasoval soglasno uvedbo integracije črnih šolarjev v šolah, kamor te vozijo z avtobusi, ker za nje ni dovolj prostora v šolah njihovega okoliša. Sodijo, da bodo mogli načrt izvesti v nekako dveh tednih. Nova odredba naj bi končala napetost in odvzela črncem vzroke za pritoževanje. Še vedno ni gotovo, kakšno stališče bodo k izvajanju odredbe zavzeli starši belih otrok v šolah, kamor vozijo črne šolarje, čeprav je bilo v zadnjih dneh slišati nekaj pomirljivih izjav.
Ameriški vojski konsali postavitev hiš v Skopiju
SKOPLJE, SFRJ. — Skupina tehničnih oddelkov armade Združenih držav, ki je prišla sem preteklo jesen postavit 253 preje izdelanih hiš, je svoje delo končala po načrtu in je začela odhajati domov. Prvi oddelek se je odpeljal 1. februarja, drugi 5. februarja, zadnji pa
odpotuje danes.
Hiše so Jugoslaviji poklonile Združene države kot pomoč žrtvam potresa, ki je v preteklem juliju: uničil večji del Skoplja.
Na železniški postaji so se od ameriških vojakov poslovili predstavniki krajevnih oblasti, raznih organizacij in zastopniki jugoslovanske armade. Ameriški častniki so izjavili, da so zadovoljni nad uspehom in se zahvalili za sodelovanje, ki so ga bili deležni od oblasti, in za topel sprejem od strani prebivalstva Skoplja.
— V Kaliforniji je v obratu preko 60 tovarn, ki izdelujejo hiše na kolesih (trailer).
Obisk naj bi utrdil “vezi dobrega sosedstva in prijateljstva med Avstrijo in Jugoslavijo”.
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 11, 196~4
Ameriška Bomovim


6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
S3
No. 29 Tues., Feb. 11, 1964
Khanhova diktatura v Vietnamu
V Vietnamu so dočakali tretjo revolucijo. Prva je por slala bivšega cesarja Bao Daia v Nico, druga je pognala diktatorja Diema na oni svet, tretja je poslala zadnje vojaško kolektivno vodstvo v hišni zapor. Kakšno usodo bo doživel četrti režim, še ne vemo. Že sedaj pa ni vse zlato, kar se na njem sveti.
Duša sedanjega vojaškega puča je general Khanh-On je puč organiziral, pri čemur mu je pomagala cela vrsta generalov in polkovnikov, ki jih prejšnje kolektivno vojaško vodstvo ni pustilo k oblasti ali jih je vsaj tako zanemarjalo, da niso bili zadovoljni. General Kahnh jih pa ni vzel v vlado, oblast je pridržal zase, pomedel je torej z idejo kolektivnega vodstva in s tem uveljavil v Južnem Vietnamu sistem osebne diktature.
Usoda sedanje vojaške diktature v Južnem Vietnamu je torej čisto odvisno od usode, ki čaka generala Khanha, zato so podatki o njegovi osebnosti gotovo zanimivi. Kot se pri takih prilikah zmeraj ponavlja: podatkov je več kot preveč, toda niso čisto zanesljivi. Zanesti se moremo torej samo na to, kaj je Khanh delal do sedaj. Khanh je pokazal, da ima velike ambicije in da se ne brani sredstev, ki mu pomagajo od njegovih ciljev. Že zgodaj se je dokopal do poveljnika cesarjeve osebne straže, potem je presedlal na Diemov režim. Do diktatorja Diema se ni obnašal sovražno, ga je v začetku celo branil, zadnjič pa ni sodeloval pri uporu proti njemu. Težko je reči, ali naj to pomeni, da je general dosleden in zanesljiv, ali pa je morda videl, da mu uporniki ne nudijo tega, kar hoče doseči, in da se je zato drža! samo ob robu zadnje revolucije.
Ker je Khanh prebrisane glave, — to namreč trdijo vsi, ki ga poznajo —, je lahko hitro videl, da je bilo zadnje kolektivno vojaško uporniško vodstvo popolnoma nesposobno. V državljanski vojni so komunisti zadnje tri mesece stalno zmagovali, na civilni fronti so se pa vodilni generali lovili semtertja in se jim ni posrečilo, da bi si pridobili zaupanje kmetov na deželi. Na zaupanje javnosti v Sajgonu se niso mogli dosti zanesti, saj so videli, kako nezanesljivi so prebivalci v Sajgonu. Radi bi samo dobro živeli, nič delali. Za usodo dežele jim ni bilo mar in jim tudi ni sedaj. Še manj jim pade v glavo, da bi v boju proti komunističnim gverilcem sprejeli na svoja ramena tudi majhne žrtve.
Generalu Khanhu in njegovim pomagačem je bilo torej jasno, da je prva vojaška diktatura zavožena stvar in da je treba spremeniti sistem diktature. To se jim je posrečilo. To pa še ne pomeni, da se bo Khanhova diktatura obnesla. Khanh je morda dober političen opazovalec in dela tudi prave sklepe, toda ima eno napako, ki je noben politik ne sme imeti: nima osebnih prijateljejv in pristašev, ki bi šli za njegove ideje in načrte v ogenj. Svoj režim bo moral torej opirati na taktiziranje, če treba tudi na izigravanje ene skupine proti drugi. Ni rečeno, da se mu to ne bo posrečilo, saj se je že marsikateremu diktatorju, toda jamstva pa nima nobenega za tako svojo taktiko.
Ker je sam odgovoren za sedanjo diktaturo, bo moral biti bolj aktiven kot njegovi predniki. Ti so se lahko sklicevali drug na drugega, ko so slišali očitke, da nič ne delajo, Kahnh tega ne bo mogel delatfi, ker je sam odgovoren za vse. Zato bo gotovo poskusil, da oživi odpor proti komunističnim gverilcem. Ako se mu bo to posrečilo, bo ostal na oblasti, drugače ga bo pa kmalu zmanjkalo.
Vsekako je sedaj pokopano upanje, da bi sistem svobodne demokracije mogel razvozljati vietnamski vozel. Ali ga bo vojaška diktatura ali pa komunistična zmaga. Vsaj zaenkrat ne vidimo nobenega drugega konca vietnamske tragedije.
II.
Nova diktarura v Južnem Vietnamu je tudi opomin naši diplomaciji, da bo treba vendarle enkrat reči odločno besedo v naši zunanji politiki do te dežele. Do sedaj smo podpirali v Vietnamu vse, kar je bilo proti komunistom, in se nismo ozirali na uspehe in poraze v državljanski vojni. Nismo se odmaknili od uradne želje: boj do končne zmage. Ta politika nam je dosedaj rodila samo razočaranja. Kennedy jo je prenašal, ker ni imel poguma, da misli na neprijetne kompromise.
Pravijo pa, da je Johnsonu začel Južni Vietnam že presedati in da bi rad videl konec naših obvez in žrtev, ako-ravno tak konec ne bi pomenil, da bomo s kompromisom dosegli vse, kar želimo. Vendar mu zaenkrat ne kaže, da bi storil odločnejše korake. Je namreč še zmeraj precejšen del naše javnosti za to, da nadaljuje Kennedyjevo zunanjo politiko. Temu delu se Johnson ne sme zameriti, ker smo v volivnem letu in mu bo za zmago potreben vsak volivec. Moral se bo torej sprijazniti s potrebo, da naj se kriza v Vietnamu vleče naprej v temi in megli, dokler ne napočijo drugi politični časi.
le pa še drug razlog, ki svetuje začasno odlaganje. De Gaulle predlaga nevtralnost Vietnama. Ideja ne bi bila na-
pačna, ako bi to ne bila nevtralnost tiste vrste, ki jo vidimo v praksi v Laosu, in ako bi kitajski komunisti pristali nanjo. Vsega tega pa ne vemo ne mi ne De Gaulle. Treba je počakati, kako se bosta sprijaznila De Gaulle in Mao, potem šele bo mogoče govoriti konkretno o načrtu za vietnamsko nevtralnost. Ta pot bo seveda udarec za tiste, ki mislijo, da De Gaulle nima nikoli prav, toda nam bo morda lahko pomagala iz zadrege, ki iz nje ne vidimo nobenega izhoda.
Spominska kapelica
Cleveland, O. — Bolje povedano spominsko znamenje z oltarjem, ki naj bo postavljeno v spomin vsem .žrtvam druge svetovne in naše civilne vojne. Te žrtve nimajo nikjer spomenika. Domovina jim ga postaviti ne more, zato pade ta dolžnost na nas zamejske rojake. Nikjer še ni vidnega znamenja naše hvaležnosti in dokaza, da jih pozabili še nismo. Ali niso med nji-
šek, dr. Uroš Roessman, Manca Preša, Marija Urankar, ga. Cerar, Jože in Julka Kummer, France Hren, Milan Dolinar; $15: Valentin Gabrovšek, Danilo Kranjc, Pavle Košir, Martin Bolko, Lojze Petelin; $13: Vinko Rožman; $10: Milan Zajc, Luka Kuhar, Janez Jaklič, Roza Jaklič, Jernej Zupan, Marija Balažič, France Gorše, Pavla Ziherl, Miha Sršen, Franc Petek, Janez in Frančiška Vidmar, Jožef Balažič, Mary Mozič, Fri-
Clevelandu. Pa naj je prišlo karkoli, brez slovenskega kato-lišlkega časopisa nista nikdar bila. Smatrata, da je naš časopis nujna potreba v vsaki slovenski družini.
Bog vaju živi, Mr. in Mrs. Smrekar!	A. D.
še en glas iz Floride
Port Charlotte, Fla. — Cenje-
v ,.	,	v da Rantaša, Jože in Frančiška
mi nase očetje, bratje, mosje, |Benk0i Lojze jn Leflka Mism£^
Vili in Ana Petek, Franc Petek,
siiiovi, prijatelji, tovariši iz borbe, znanci? Ali nas je materij alizem že tako prelkvasil, da
Anton Hozjan, Jakob Žakelj,
,	.	Anten Košir, dr. Miha Krek,
pozabljamo na tiste ki so namjMaks Jerič; Lado L j Ne_
težkih časih tako pri srcu,	Jože	Louis Pe_
' oporo. Nevarnost je mi-jterijn
nula in z njo naša hvaležnost.'
Ko se človeku gmotno dobro
godi, se duhovno kaj rad pokva-
bili v tako ■
ri. Izgovor, da je duhovna povezava zadostna, je šepav. Človek je že tak, da če le more, da svojim čustvom, bodisi v veselju ali žalosti tudi vidnega izraza.
Postavimo jim spomenik vsaj na tistem koščku zemlje, ki je
John in Josie Spech; i$7: Rose Culkar; $6: Janez Per-jčič; $5: Mary Romich, Rev. Joseph Ferkulj, Lojze Bajc, Lojze Nose, Peter Jančar, Julka Ferkulj, Stanko Jerše, John Tutin, Anton Žakelj, Stanko Frisian, Jože Bizjalk, Jože Likozar, Josip Fortun, , Miha Peršolja, A-malija Turk; $3: Alojz Stergar; $2.25: Neimenovani; $2: Cecili-
^	, ,	, ja Cotton, Frank Cenkar; $1:
skupna last velikega dela slo- Pavle Dolenc; razni manjši pr0.
venskega življa v Clevelandu.! Drugod jim ga postaviti ne moremo, ker tujec nima ne srca ne razumevanja za naše bolečine, pa tudi mi sami želimo, da je spomenik med nami. Tam, kjer se shajamo v večjem številu, tam, kjer prirejamo večje nastope, tam naj tudi stoji znamenje padlim v. čast jn spomin. Saj mi vsi skupaj tvorimo občestvo, kakor nas vera lepo uči. Tam naj se prižigajo in gore naše lučke. Ko bomo tam mimo hodili, naj se iz naših src izvije bežen spomin na nje, kratek vzdih za pokoj njihovih duš, kratka prošnja na Križanega za plačilo, saj so (končno Njegovim imenom na ustih u-mirali.
Odbor za postavitev tega spominskega znamenja je s pripravami tako daleč, da upa, da bo tekom pomladi ali poletja to spominsko znamenje vsaj v surovem stanju že stalo. Potrebuje pa še vedno podpore od strani slovenske skunosti. Čim večje in hitrejše bo sodelovanje, tem hitreje bo ta misel uresničena.
V naslednjem podajamo celoten izkaz dosedaj nabranih daril:
$127.15: Slovenski oder (Slehernik); $100: gen. Ivan Prezelj, Florijan, Matija, Jernej Slak (USA in Kanada),) ZSPB v Clevelandu; Pavla Rihtar; $90:	Jennie Zupančič; $55:
Louis in Marija Rus, Hinko Lobe; $50: Joseph Kastelic (Toronto), Štajerski klub v Clevelandu, Mate Roessman, Jože Ja-koš, pok. msgr. Matija škerbec, Jože Smolič, Ivan Rigler, Frances Suhadolnik, Jože Gazvoda, Franc Hočevar, Janez Pičman, Tone Tomšič, Franc Rihtar, Franc Sleme, Frank in Franc Grčar, Jože Kristanc, Franc Kamin, Viktor Blatnik, Dra-matsko društvo “Lilija”, Franc Kristanc; $40: Albina Osenar; $35: France Sever, pok. trgovec Louis Majer, Baragov dom in Družabni klub; $30: Jože Lekan ml., Jeanny Crček, Ivan Vidergar, Glavni odbor ZSPB, Su-man Ludvik; $25: Vinko Vrhovnik, Joe Vrček, Tone Štepec, Franc Sever, Marija Hočevar, Janez Prosen, Dominian Zabukovec, Marija Ošaben, Frank Vrhovnik; $20: Prof. Janez Sever, Jernej Zupan, Stane Vidmar, Franc Cerar, Franc Sfili-
stovoljni prispevki $11.70.
Skupno nabranega do vključno 31. jan. 1964 $3,004,10.
Darila sprejemajo vsi odborniki, posebna pooblaščenca pa sta blagajnik inž. Jože Lekan, 1113 East 66 St., Cleveland 3, O. in tajnik Franc Sfiligoj, 1197 East 61 St., Cleveland 3, Ohio, tel. št. EN 1-1119.
Fr. Sfiligoj
laniffiivc predavanji
CLEVELAND, O. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu bo imelo v nedeljo, 16. februarja 1964, ob štirih popoldne v Baragovem domu zanimivo predavanje g. Jožeta
Melaherja: “štajerska med dru- kom odborov, da zadržujejo
ni! Najprej Vam pošiljam prav lepe pozdrave. Lepo se Vam zahvaljujem, da ste me obvestili, da mi je naročnina potekla. Zato Vam pošiljam ček za enoletno naročnino in se Vam lepo zahvaljujem za redno pošiljanje lista.
Kot Vam je znano, sem živel prej v North Braddock v Penn-sylvaniji. Leta 1962 sem se preselil v Port Charlotte v Floridi. To je nova nasebina, stara šele kakih pet let. Tu je zelo lepo, samo za nas, ki smo v pokoju, je zelo težko, ker nimamo velikih dohodkov, pokojnina je pa majhna in če ne bi bilo kaj od prej, ki bilo res hudo. Življenje tu je drago. Če rabite plin, Vas stane po 25 dolarjev na mesec, voda, če samo malo travo škropite, je najmanj 10 dolarjev na mesec. Vreme to zimo tudi ni najboljše, je prav mrzlo. To pišem zato, da boste vedeli kako je tukaj v Floridi.
Sedaj pa še enkrat prav lepa hvala za list, kateri mi zelo gaja. V njem je toliko novega iz vseh krajev, da ga človek res z veseljem prebira.
Vsem čitateljem lista, vsem sodelavcem in uradnikom pošiljam prisrčne pozdrave!
John Pavlaikovic
CHICAGO
* ODMEV NA MOJE MNE- čas bo nas prikazoval take» NJE, ki sem ga izrazil v par kakršni smo v teh pomembnih
mojih dopisih.
Prejel sem pismo pred dnevi, v katerem me moj stari'mo v pravem pri tem?
J in važnih časih.
par Kaj naj nam pomaga, da bo*
znanec in prijatelj vprašuje to-' Odgovor na to je v naši sD'
le:
venski zavednosti. Tistim, ki j°
¥ 20, okrožjiz kandidira kongres ksf taskrat
Cleveland, O. — Ronald M. M o 111 , predsednik mestnega sveta Parme, se je prijavil za demokratsko ime n ovanje za kandidata za kongres v 20. volivnem okrožju države Ohio pri primarnih volitvah v maju. Na tem mestu je sedaj Michael A. Feighan, ki je tudi prijavil svojo kandidaturo.
“Zavzemam se za moderno in človečansko vlado,” je dejal kandidat. Obljubil je, da se bo boril proti zastarelim pravilom, ki omogočajo načelni-
go svetovno vojno”. Govoril bo o zasedbi po Nemcih, o borbi protikomunizmu in o trpljenju Štajerske, ,ko sta jo stiskala dva sovražnika. Govoril bo o žrtvah Štarejske v borbi za svobodo.
Ker večini vse to ni znano ali pa vsaj zelo malo znano, bo predavanje zelo zanimivo. Vabimo vse katoliške Slovence iz Clevelanda in okolice, da se tega predavanja udeleže.
Z. N.
Psf stoletja naročnika Ameriške Oontowine!
Cleveland, O. — Mr. in Mrs John Smrekar na 6414 St. Clair j6
njih zakonske predloge po svoji volji. Izjavil je, da podpira zavarovanje ostarelih proti bolezni, da je za izpopolnitev Social Security v taki meri in o-bliki, da bodo mogli stari ljudje res živeti v miru in samospoštovanju. če bo izvoljen, bo predložil v Kongresu dopolnilo k Taft-Hurtley zakonu, ki bo onemogočilo posameznim državam uzakonitev “pravice do dela”.
Kandidat Mottl je danes dopolnil 30 let, je poln ognja in podjetnosti. Po končani srednji šoli v Parmi je študiral pravo na Notre Dame univerzi in bil pomožni pravni direktor
Ave. sta te dni poravnala že 51. naročnino za Ameriško Domovino. Tudi to je jubilej, jubilej zvestobe svojemu narodu in imenu, jubilej povezanosti z življenjem svojih rojakov preko časopisa, jubilej prepričanja, da je slovenski časopis nujno po-1 na 4103 trebna opora in pomoč za uspeš-! Parmi, no življenje v tej širni deželi | tako mnogih narodnosti.
John je bil rojen 24. junija 1888 v Črnomlja, Mrs. Smrekar pa 24. januarja 1893. John je prišel sem leta 1903, soproga pa 1910. Naslednje leto 1911 ju je
Clevelanda v času župana Ce-iebrezza. Leta 1959 je bil izvoljen v mestni svet Parme, dve leti nato pa je postal njegov predsednik.
Z ženo Vivian in 16 mesecev starim sinom Ronom živi Yorkshire Drive v
F. L.
Prve kovinske črke
Vrstice, ,ki jih zdaj prebirate, so v naši tiskarni odtisnili na papir z vrsticami kovinskih črk.
župnik Jernej Ponikvar poročil Kdo Pa Je izumil tisk? Vsi ve-cerkvi sv. Vida. Hčerka je po- do>. da pripada ta izum Kitajcem. Oni so uporabljali samo
“Čitam Tvoje dopise in se ču- imajo, ta pripoveduje in daje dim, kaj ti daje navdušenost za nasvete, kako in kaj... našo slovensko bodočnost v A-| Prijatelju sem hvaležen za meriki. Nisem proti, ampak ne pismo. Objavljam ga pa zat^ vidim pa dosti svetlega za na- ? ker znabiti bo dvignilo zanima-šo bodočnost, to je, kar se tiče!nje za to še pri (kom drugem> nas Slovencev. Smo tu sicer, J ki se zanima za take zadeve.
ampak vpoštevani smo le, koli-! * “MELTING POT” IN BO-
kor kdo ima kaj od nas — kaj! DOČI AMERIKANCI. — Arne-več pa ni vidnega nič. Še tisti, rjka je dežela, v kateri je najt' to delajo le, če p0t0mce vseh raznih ljudstev,
kakor vidim njim kaj kaže in obeta...”
Proti koncu pisma pa omenja še tole:
“Parkrat si že poročal, komu naj se izroče vodstva naših raznih organizacij in podjetij in koga naj se povabi v vodstva istih.
Take nasvete in priporočila je lahko dajati na papirju. Drugim seveda. Če bi jaz tebi kaj takega svetoval, da izročiš vse, kar si s trdim delom skupaj spravil, bi me najbrž ostro pogledal in povedal, da sem prehiter s takimi nasveti in da naj z njimi počakam do zadnjega godu sv. Nikolaja. Upam, da sem v pravem, in da ne pretiravam.”
Sledi še par pripomb, a omenjam le zgorajšnje.
Prijatelja in znanca, ki mi je to pisal, poznam že nad 40 let. Dober, pošten Slovenec. Amerika tudi njemu res ni dala niti drobtine zastonj. Vse, kar ima, si je prislužil s težkim delom. Je tudi vedno rad pomagal in še pomaga vsaki dobri stvari. To mu daje pravico, da vpra-
šuje tiste, ki ga kaj prosijo, “za- havajo in pretapljajo v amer^
narodov, rodov in barv. Prideš v velemesta kakor New York,
P h i 1 a d e 1 phia, Chicago, S4 j Louis, San Francisco in še mnoga druga mesta, srečuješ ljud' ■ vseh raznih narodnosti in barv- j Na vsakem oglu druga govorica, še vse večja mešanica kakor v nekdanjem Babilon^’ Glavni jezik je seveda angleški) ta prevladuje. A med grupafl1' nekaterih starejših priseljencev, ki so se priselili v Združe' . ne države, pa uporabljajo še svoj jezik, to vsaj v njihovik ožjih domačih krogih. Ameriška demokracija je širokogrudna in tega ne omejuje, kakor delajo nekatere evropske drža-ve za vsakim svojim hriboh1’ Mladina pa, ko začne enkra* zahajati v ameriške šole, kj61 \ se uči le angleški jezik, ta Pa j začne kmalu govoriti le angl6' ško — le s starši še govori nji' ■ hov jezik, drugače le po angl6' , ško. Je nekaj izjem, a teh J6 ' vedno manj. šole so tisti “melt' ing pot” (kotel), v katerem se vse narodnosti, nekatere hitr6* je, nekatere manj hitro prekF
Ikaj in zakaj pa to gre, kakor gre?”
Na opazko, da naj se povabi mlajše in sposobne nove v vodstva naših ustanov, bi bil moj odgovor tale:
Komu pa naj Slovenci prepustimo to, kar je našega, kar smo ustanovili s trdim delom? Ali bo nam v večjo zadovoljnost, da bo vse to .že jutri padlo v naročje tujcev? Ali je nam kaj na tem, da to ostane v slovenskih rokah?
Odgovor na to je samo eden in ta je:	če je v nas kaj moč-
kanizem.
Novi rodovi, ko doraščajo, 5 potem mešajo med seboj. Nek^' teri bolj, drugi zopet manj. vi rodovi za prvimi rodovi sB mešajo še bolj hitro in s ^ nastaja nov narod Amerika11' cev, v katerem je bolj in b°ll pomešana kri vseh raznih 113 rodov in ljudstev.
Do zadnje svetovne vofte'
kakor kažejo razne statistike,
ta
mešanica ni napredovala in tako naglo naprej vsaj med ra2
nimi rasami vseh raznih p0'
kakor to gre zadnjih 25 let.
0&
nega slovenskega čuta, potem Izadnie vojne pa gre to v vedi1 nam ta odgovarja na to in to hitrejšem tempu naprej.
kaj glasno: Kar so Slovenci u-stvarili, dosegli, to spada le Slovencem! Treba pa je pripraviti mlajši rod na to in mu dati priložnost, da se to pripravi.
Ko smo ameriški Slovenci u-stanavljali razne organizacije in ustanove, smo v začetku kaj glasno povdarjali znana vzpodbudna gesla: “Svoji k svojim!” in “Svoji za svoje!” Zadnje čase pa na ta gesla že hudo pozabljamo. V tem grešimo sami proti sebi. Zanimati bi se morali v prvi vrsti za naše lastne slovenske ustanove. Slovenci so jih ustanovili in so te organizacije in ustanove “otroci slovenskega dela, prizadevanj in žrtev.” Paziti bi morali, da so v vodstvih Slovenci v večini. Kjer so, vsa čast in priznanje. Povsod, kjerkoli le mogoče, bi moralo biti tako.
Prihodnjost bo o vsem tem govorila še poznim rodovom,1
V	prvi svetovni vojni so
le Združene države pod or°2 jem 4,734,900 mož.
V	drugi svetovni vojni (1^ 1946) pa 16,112,566 mož. Sl^“ so po vseh delih sveta. Vel^-število teh je pripeljalo naza neveste z Japonske, Filip'110' pozneje Koreje. Koliko iz Evl°
pe in drugih delov sveta?
Vs6
to so prispevki k mešanic'
zlitnini raznih narodnosti v
meriški “melting pot”, v ka^ rem se vse to meša in pretap i v nove rodove AmerikanceV.
Če bodo kdaj odgovarjali , vprašanja, kaj so, bodo seV6^. odgo varjali: “Amerik311 ^
smo!” A po njihovih žilah
Že)
bo pretakala (pri mnogih se_ kri vseh raznih plemen, poh1 rodov. V takem Babilonu P^ drugače ni mogoče. Pač Pr° ? vodnja delujočega amerišk6® “melting pota”.	.
O tistih, ki so se doslej h1
^ ___________ ____^
kako velika je bila v teh ozirih delcma še krepko upirajo P
ročena v China Lake, Calif., sin pa živi s svojo družino v Eucli-
du.
Mr. in Mrs. Smrekar sta čila in zdrava. Vesela se zahvaljujeta Bogu in živahno pripovedu-
črke, izrezane v lesu.
Prve črke, vlite iz kovine, pa so že pred 700 leti poznali tiskarji na Koreji, šele tristo let pozneje pa je spoznala umet-
jeta, kako je rastla in napredo- nost tiska Evropa, ko ji je Gut-vala in s kakimi težavami se je ieuberg predstavil prvo tiskano
goj, Alojzij Gosar, Milan Gor-lborila slovenska naselbina v knjigo.
naša slovenska zavednost in naš hitri prekuhavi in pretaplj3^ slovenski duh v teh naših seda- “melting pota”, pa enkrat njih časih in dnevih.	i drugi priliki.
Mi sodobniki smo kovači se-;	Reger6^
danjosti. Ta pa posnema slike |	-------°-------
našega delovanja in prizade-:	Depresija jih je unici‘a y
vanj za slovenstvo in jih bo ka-' WASHINGTON, D.C.
zala na trakih bodočnosti, kako času velike depresije leta
l9$
af'
smo se obnašali in kakšni smo je izgubilo okoli 350,000 farIlV jg
jev v Združenih državah s^°
bili.
Tako bo in nič drugače.
farme.
EMERISKX
KANADSKA DOMOVINA
/z slovenskega Toronta
v svoji raz-'.obsegu, saj obsega skoraj 100 pravi, kjer ni miru,1 strani, še bolj pa po vsebini. N j,
I prihajajo v šolo nepripravljeni in celo brez napisanih domačih nalog. Opaža se tudi, da zelo .^Blagor mirotvorcem |1963. Prav za prav ni to več re- mai0 berejo slovenske knjige. v. e ni pameti, ni miru,” pr a-, vij a, ampak je knjižica, tako po| Morda se bo kdo vprašal, če . ar' Milan Komar favi- Se
'O' ra2mer ne ureja pamet.
^ Pameti ni mogoče pravil-p?0Znati dejanskega stanja.
ureameti nasprotna lastnost, ki Vd\Mi bolje, kvari odnošaje
(Suh k*’ zagrizenost> ie
a Za nasvete in opomine in last Za dejansko stanje. Ta 0st Povzroči med ljudmi ^ Zarner, celo takih, ki vo-sliti ° so,vraštva. Težko je mi-vati' v. a ^ niogel kdo podaljše-
vati ?ravni red in ga dopolnjene
Eaako
^udmi, če dolgo živi v
m stanju.
ŠčevTu nasprotuje pameti ma-
iij.	,sai mr ir n in
tudi
saj ovira in prezira dobro, kar je zgradil
daSp rat tudi samo namišljen idi Itndj ° 11^‘	^ pametjo se bori
satne^reveiika zaverovanost v iijUje^a sebe, ki se cesto stop-“naj ° talke mere, da pravi, kot i 86 P^Pade, če ne bo tako,
%"\h0eem”-
doknp prevladujejo take in po-t Ustnosti
hiet ^nosti, tam zdrava pa-j Pray 9 besede in ni mogoče Pja. 2^°Zllati dejanskega sta-j ftiar. «ato P^vi dr. Milan Ko-1 stvari 1.aniet nam pokaže, .kako 1)9 to °^e’ 'kai nam kaže glede i ^aso vst°riti in nato uklanjajo “£)a ° j°> da to tudi stori.” Prim^Q^rijemo, kaj je prav in
treb.
danem položaju, je
‘ ^0vešk^°Zna^ moralne zakone, ^ere ;_naravi0> konkretne raz-
ili
je
imeti neko izkušnjo, treba prositi tudi za
; ^est0 sVet ’j
K.
^jšiJe .P.ehamo za aolj tji in včasih na
najrazlič-naj-
Uo ,pre nava,dne načine, verjet-tfditev a ° mislimo na gornjo ^Viiani 1 le za vsakdanje ® v življenju postavil fi-1 - at° je pa toliko nereda ne a V ^rnžbi, ko se v dru-
.^ZVraujejo sklepi in ne - JU]eio pravila.
nj.. v -	—, če v skup-
iudi nj 1 ze'tje, kaj šele volje P°2iiainS0 uP0:atevane. Dostikrat Jukrat ° rnoralne zakone samo ^adar' Ce gov°rijo nam v prid. 111 v ivfa So ti zakoni proti nam bližnjemu, se pa še
ne nanje.
^alo r ° Moveški naravi pre-Zeio ra(d ^tšljamo. Vsakdo: sam 1(1 0Pki^raz^aga svoje ravnanje !! tako f ^ §a i"6 rragnii0« da nCoPra,„ tako ravnal. V sa-^Mljiv CeVanju ie človek ^JŠi V !f hiter, a nič
Vsq° S0ianju bližnjega. Pri va, a. c,Praviči in celo zahte
iz-počas-
da
^jo, v^ru§i opravičila sprej-
1)0 zna J}arav° bližnjega se pa stj ^ Vživeti	F
st6.
Pion
na .	- nlegovih lastno-
sti i ^nienj nima časa upo-
vsaka napaka, ki jo
^ VeeTriUl rxa bližnjem, se mu U v„- m težja kot vse dobro
Vsa
^^ani,0^5 ^e^a- Rsvno iz ne-
d! bližnjeaa°VeŠke narave) svoje | r.Stb° niirm’ 1ZVlra dejstvo, da 1 razdom„ T0rci’ temveč sejal-
^atha	k^ Prečesto povzro-
k °§laviP '
g;0thar ;o, ° Pameti dr. Milan i Gt je ole zaključuje: “Pa-^t'G2 nje reP°st prave mere in
,^z
Pameti
drugih kreposti, čencev ie m pravičnosti, ki
^b°sti kT^Urhkar mu Sre. Ni 'h bork„ . aie pravo: mero na-
da bi človek to “knjižico” vzel v roke in prelistal ter odložil kot prebrano čtivo. V njej je toliko bogatega branja, da z zanimanjem bereš in, si prisiljen premišljevati. Znova in znova segaš po njem, znova meditiraš in moraš postati boljši. “Vestnik” ni več samo zbirka vesti, spominov in poročil. Poleg vsega tega nudi mnogo odgovorov za preteklost; odgovorov brez čustvenega deklamiranja ali obsojanja; tudi njegovi kažipoti za bodočnost so jasni in zahtevni, pa prav nič jokavi.
Priznanje in pohvala' izdajateljem in uredniku P. Rantu, za to trojno številko. V Torontu težko pričakujemo prve številke letnika 1964.
S. K.
Iz Slovenske pisarne
Knjige “Ljudje pod. bičem” so že Vse pošle. Obveščeni pa smo, da je že ponovno pošiljka na poti. Povpraševanja po knjigi še vedno prihajajo1. Naročila še vedno sprejemamo in jih bomo takoj izvršili, čim dobimo novo pošiljko. Tudi nekateri prednaročniki knjig še niso dvignili. Cena knjige, ki je samo1 prvi del, $4 broš. in, $5 vez. Poštnina in ovojnina posebej.
Tudi Zbornikov 1964 je še nekaj na razpolago, dasi je letos večje povpraševanje po njih kot lani. Zaloga se hitro krči. Kdor bi še želel imeti to tradicionalno knjigo slovenske ideološke emigracije, ki je brez dvoma naš ponos, naj pohiti z naročilom. Cena $4, po pošti $4.50.
Uprava, 618 Manning Ave.
Toronto 4, Ont. -------o-------
Slovenska šola Marije Pomagaj
TORONTO, Ont. — Prvo polletje šolskega leta 1963/64 smo zaključili. Učenci višjih razredov so dobili spričevala v petek, 31. januarja, nižji razredi v soboto, 1. februarja. Obisk u-čencev je bil v tem polletju dober, z uspehom se pa ne moremo preveč pohvaliti.
Uspeh se je po razredih pokazal takole:
la razred: 'Skupno število u-čencev je 22, od teh je 5 odličnih, 8 prav dobrih, 1 dober, j 3 zadovoljivi in 5 nezadovoljivih;
Ib razred: Skupno število u-čencev je 25, od teh sta 2 odlična, 5 prav dobrih, 8 dobrih, 4 zadovoljivi in 6 nezadovoljivih;
2a razred: Skupno število' u-čencev je 18, od teh je 11 prav dobrih, 4 dobri, 2 zadovoljiva in 1 nezadovoljiv;
2b razred: Skupno število u-čencev je 19, od teh so 4 odlični, 11 prav dobrih, 2 dobra in
2	zadovoljiva;
3a razred: Skupno število u-čencev je 22, od teh sta 2 odlična, 4 prav dobri, 1 dober, 2 zadovoljiva in 12 nezadovoljivih; 3b razred: Skupno število u-18, od teh so 3 odlični, 9 prav dobrih, 3 dobri in
3	nezadovoljivi;
mu vse to pisanje? Namenjeno je vsem tistim, ki so v tesni zvezi s slovensko šolo. Ako žrtvujemo: svoj prosti čas z željo, da bi ohranili slovensko besedo in vzbudili pri mladini ljubezen do slovenske skupnosti, tedaj je potrebno, da spoznamo ovire in jih skušamo odstraniti. Ni dovolj, da pride o-trok v šolo — delo doma je nujno1 potrebno in prav tako je potrebna pomoč staršev. Čestokrat se sliši, da starši otroku ne morejo pomagati v šoli, ker ne znajo angleško; za slovensko šolo’ ta izgovor ne pride v poštev.
Zaključek vsemu naj bi bilo geslo:	Z združenimi močmi v
novo polletje!
Ob' koncu bi rada omenila, da ima slovenska šola v načrtu za drugo polletje tri kulturne prireditve. V mesecu marcu bo glasbeni festival, v aprilu harmonikarski koncert, v maju pa proslava Materinskega dne.
Mili Intihar, tajnica
llriišt¥o !aj$¥@f@jšega Imena Jezusovega -pr! larifi Pesnagaf
Toronto, Ont. — Zelo malo se sliši, še manj pa piše o društvih N. I. Jezusovega in človek bi mislil, da je ta organizacija res tako neznatna, toda udeleženci Kongresa v Buffalu in delegati' na letnem sestanku torontske nadškofije lahko potrdijo, da gre za številno in delavno organizacijo', sestavljeno iz, že priletnih mož in še mladih fantov, ki so- pripravljeni žrtvovati marsikaj za Jezusa, katerega ime nosijo.
Letni sestanek se je vršil v januarju. Udeležilo se ga je veliko število delegatov iz vseh župnij nadškofije. Iz župnije Marije Pomagaj so bili prisotni predsednik, blagajnik, maršal ter g. Kastelic in g. Krapež. Sestanek ni imel le formalnega namena, ampak je bil združen s poukom odbornikov posameznih župnij, kako morajo delovati, da' bodo dosegli čim. boljši u-speh. V diskusijah se je pokazalo, da je med delegati veliko zanimanje o vprašanjih, ki so bila nanizana od številnih predavateljev. Ob zaključku, že pozno zvečer, je prišel med nas tudi torontski pomožni nadškof prevzvišeni Pocock in nas s svojo navzočnostjo in vedro besedo še bolj spodbudil k delovanju.
Na tem občnem zboru se je
50 popoldan. Za to sobo mu je država plačevala reci in piši —■
1 dinar na leto.
Država ni hotela plačati, gospod pa zastonj ni. hotel dati, ker bi s tem. po gotovem času dobila država lastninsko pravico. Zato so mu dali 1 dinar, da je bil od te strani zavarovan pred lastništvom, ker soba ni bila zastonj. Med tem ko je poučeval, je pa, kadar sta bili ženski na njivah, obenem kuhal kosilo. Ko je opoldan odpustil otroke, je pripravil v posode kosilo za oni dve ter jima nesel na njivo. Ob dveb je imel že zopet druge otroke v šoli. Za vse je bil sam: Bil je upravitelj, u-čitelj in katehet. Plače je pa imel približno polovico tega, kar navaden učitelj. A le kadar je bila šola. Qb počitnicah mu niso plačali nič. Gospod je imel tudi nekaj goveje živine in par konj. Mnogokrat je vse to sam nakrmil. Imel je pa tudi tam pri gospodarskem poslopju pri' silonjeno kovačnico. Bil je iz-vežban kovač. Koval je sebi in tudi okoliškim kmetom. Tudi konje je podkoval. Ko se je nam “orlom” na Dobrovi pokvarila bradla, je tisti del eden fantov zapeljal k Sv. Katarini in, gospod nam jo je popravil takoj in tako dobro, da smo bili zelo zadovoljni s popravilom. Pa še računati ni hotel nič. In tudi drugim je računal le dejanske stroške. Nikdar kaj več.
Vedno sem šel rad k Sv. Katarini. Tudi h krščanskemu nauku smo včasih šli raje tja gori kot na Dobrovo. Tiste čase je bila cerkev pri Katarini ob nedeljah popoldan, vedno polna. Vse je šlo k nauku ali litanijam in blagoslovu, kar je moglo hoditi. Le otroški varuhi so ostajali doma in mali otroci. Bili so sami domačini, le redek tujec je zašel tiste čase tja gori. Nič lepo niso gledali tujcev, hribolazcev, ki so' prihajali čez Podutik, Tbško čelo, Sv. Katarino na. Rog, Grmado in Stožec. Preveč so jim. pohodili po travi in raznih sadežih. Celo nad nami, otroci, so se jezili češ, kar na Dobrovo pojdite, saj tja spadate. Zelo smo morali paziti, da smo se držali le potov in starih steza. Čez poletje in jesen še bližnjice nismo smeli delati.
Poznejša leta in zlasti po prvi svetovni vojni se je pa to mnogo predrugačilo. Vojna še ni nobena nič dobrega prinesla. Tako tudi prva svetovna ni prinesla Katarincem nič dobrega. Vsaj duhovnega ne. Spoznali so, da se da takimle tičem, ki hodijo iz mesta ali od koderkoli, marsikaj prodati. Ker je to zelo prava lega za raznovrstno sadje, ga je imela vsaka hiša v izo-
Nato so pa cerkev zaklenili. Tako je kar kmalu preminula tista kmečka idila in postalo je vse bolj modemo-meščansiko, ne cerkveno.
Jaz sem še večino rad zahajal k Sv. Katarini, a navadno le ob delavnikih. Nekoč pa sem šel tja gori z neko družbo v nedeljo. To je bilo več let pozneje. Bile so Ikupčijske zadeve. Seveda so nam povsod postregli z žganjem, peharom orehov in hlebom črnega kruha. Če si šel približno eno uro navkreber, se je kar prileglo malo dobrega za — na zob. Na Grabcih, pri An-žicu, je pa bila dobra gostilna. Seveda se je bilo treba nazaj-grede tu oglasiti. Ker so bili gostilniški tudi moji odjemalci v trgovini, je bilo treba dati tudi malo za pijačo, da se malo vrne in da ni zamere. Zgodilo pa se je, da so ravno tisto nedeljo imeli cerkveni pevci nekoliko plačane malice. Niso bili povabljeni v župnišče, ker ni bilo pripravnega prostora, pač jim je pa gospod naročil kar v gostilni za gotovo vsoto pijače in jedače. Polna je bila gostilna samih domačinov, dobrih znancev in prijateljev. Vmes so bili
dal sem to tudi gostilničarju, da naj me pravi čas opozori, če bi
sam pregledal uro. Večkrat sem ,nostjo ... !’
------------o------------
pogledal na uro in vedno je še Olimpijske igre v Innsbrucku manjkalo do enajstih in malo so spet pokazale, koliko napo-malo pozneje, je preteklo le rov polože mladi fantje in de-nekaj minut, na uri namreč, kleta v šport. Koliko truda, ko-Ko je bila pol dvanajstih, je sliko vaj, koliko energije je tre-prišel gostilničar in mi pošepe- ba, preden dobijo svoje telo tako v oblast, da pokažejo javnosti res čudovite reči. In zlate, srebrne in bronaste medalje so le skromno priznanje za uspehe, ki so jih dosegli na olimpijskih igrah. In če pri tem pomislimo, kako malo se pa' trudimo za kreposti, ki naj bi nam utrdile voljo in oplemenitile srce ter nam prinesle večno krono pravice, mi prihajajo na misel besede a-postola Pavla:
“Ali ne veste, da tisti, ki v tekališču tekajo, sicer vsi tečejo, pa le eden dobi nagrado? Tako tecite, da jo dosežete. Vsak pa, kateri tekmuje, se zdržuje vsega: oni, da prejmejo minljiv venec, mi pa neminljivega. Jaz torej tako tečem, ne kakor na slepo; se tako borim, ne kakor bi mahal po zraku; marveč zatiram svoje telo in ga devljem v sužnjost, da bi, ko evangelij oznanim drugim, sam ne bil zavržen (1 Kor. 9, 24-27).)”
Kako sodobne so njegove besede, čeprav jih je zapisal že pred 1900 leti! Priporočajmo mladini šport in tekmo, kdo bo boljši! Ne pozabimo pa mladine navduševati tudi za duhovni šport, za vajo v krepostih; kajti utrjen značaj ji ho v življenju še veliko bolj prav prišel kakor utrjeno telo. Zato so med nami najboljše tiste mladinske organizacije, ki goje istočasno telesno in duhovno kulturo. In skavtizem je gotovo taka organizacija, ki ima prav to dvoje za cilj pri vzgoji mladine.
—-----o------
Uboga ušesa!
Nič manj kot slavni Eifflov stolp ni v Parizu poznana tudi podzemeljska železnica “Metro”. Vrste vagonov ropotajo po neskončnih podzemeljskih hodnikih z železnimi kolesi, kot jih imajo tudi navadni vlaki.
Vožnja je temu primerno kar se da glasna. Zato se začeli sedaj nameščati na vagone pariške podzemelj sike železnice kolesa s pnevmatikami.
tal:	“Ura je pol dvanajstih.”
Pogledam in res je bila. Kar takoj sem se odpravil, se poslovil in odšel.
Ko pridem domov, pogledam na uro. Kazala je tri. Mislil sem: Je pač ob treh obstala in nihče jo ni navil. Grem zgoraj v stanovanje, potiho voščim dober večer, da bi kakega malih ne zbudil. Žena se je samo premaknila in nič odgovorila. Vprašam tiho, koliko je ura? Nič glasu, samo premik. Vprašam malo glasneje. Zopet nič. Pa sem si mislil, najbrž je huda, ker sem talko kmalu prišel domov. Morda pa še polnoč ni. Posvetim z žepno svetiljko na uro, kazala je deset minut čez tri. Takrat je pa kar zagomaze-lo po hrbtu, kot bi me mravljinci oblezli. Dejal sem: Kaj pa je danes z urami, ali so vse zmešane? žena pa reče: Ne ure, ampak ti si danes zmešan. Tako se mi je vse nekam čudno zdelo, da mi še do spanja ni bilo. Drugi dan mi je pa eden iz tiste družbe ponoči, ko je prišel čakat na avtobus, povedal, da so mi uro ustavili, potem pa večkrat po malo pomaknili naprej, tako da ni bila vedno na istem. Naj še povem, da se je zjutraj
cerkveni pevci in tako lepo pre- ženi kanal odprl in sem zvedel pevali, da je bilo veselje. Le nekaj prav poštenih. Natepla me škoda, da se dela noč in bo tre- pa ni. Od tistega časa pa nosim
vedno svojo uro1 seboj. Tedaj
sem jo pa na žalost pustil do-
ba kmalu oditi.
Zaželel sem, da bi se za nekaj ur ustavil čas. Pa se je res'ma.
ustavil... Tolilko sem jim po- Pa je le včasih luštno bilo. vedal, da do polnoči moram bi- ; Kako je svet neumen. Zakaj to ti doma in moram vsaj ob pol pehanje, zakaj to prerekanje, dvanajstih oditi. Za toliko sem j zakaj toliko sovraštva, zakaj to-se jim podal, ker so me silili, I liko sumničenja? Pamet, pamet naj vendar še ostanem. Pove- v roke prijatelji in več ljubez-
ni! Ljubezni tudi tistim, ki so ti zaupani “pod strogo molčeč-
L. A. st.
s«.
,0rbeni
., ,	, v	bilju, tako je bil tudi domač
zopet vi em, a ^oiecnost^ v ve-^ sa^jevec pr. vsa-^j hiši. O, kako
so ga Ljubljančani radi pili. Po-
ri ne upada, marveč iz leta v leto narašča.
Mirko Krapež
Še siekai sptraov
ii.
Toronto, Ont. —• Iz naše trgovine se je videlo prav celo župnišče pri Sv. Katarini, čez stre-
leg pa prigrizovali sadje, ali trli orehe in domač črn kruh, jedli prekajeno slanino, gnjat in suhe klobase. Vse je šlo v denar, kadar je bilo dovolj turistov tam gori. Ker jim je domačega žganja kmalu primanjkovalo, so začeli kupovati brinje, fige, da-
Newtorontske novice
Komaj so dobro utihnile ve- nim kritikam in lažem. Navad-sele božične pesmi, že je tu res- no je tisti človek, čez kogar ni postni čas. Na vesoljnem cer- javnost največ govori, veliko kvenem zboru obnovljeno cer- boljši, kot ga nekateri hočejo kveno bogoslužje hoče dati ce-! javnosti prikazati. Prav tako lemu cerkvenemu letu in še skoraj vedno tisti, o katerem v posebej svetemu postnemu času ’ javnosti veliko hvalo pojejo, ni in velikemu tednu poseben po-J talko dober, kot ga hočejo neka-udarek. Premišljevali naj bi o.teri javnosti prikazati. Ob raz-Jezusovem trpljenju in smrti; miši j an ju o Jezusovem trplje-pa tudi o pomenu našega trplje- nju dobimo globlje spoznanje nja. Kar nas na Jezusu ob nje-J tudi o tem, kako hudobni zna-govem trpljenju posebno pre- jo vplivati na javno	'~
vzame, je njegova potrpežljivost, njegov dostojanstven mir.
Jezus pač ni samo človek, ampak tudi Bog. Bog se pa ne da iztiriti iz svojega večnega miru in neskončnega potrpljenja.
Bog vse doživlja z vedno enakim mirom. Nobena stvar ga ne razburi, vznemiri, razdraži. Potrpi z nami, naj ga še tako žalimo in z grebi izzivamo.
*
Ljudje smo pa ravno obratni.
Prav v tej točki se od Boga silno razlikujemo. Hitro se vznemirimo, hitro vzkipimo, hitro se spremenimo. Zato je tako težko najti človeka, kateremu' Ker župnijska kampanja za moremo’ povsem zaupati. Danes nove orgle še ni končana, ne so ljudje z nami; jutri so že | moremo to pot še o njej poro-lahko proti nam. Na cvetno ne-rčati. Od zunaj so se oglasili sle-
m silam. Ni zmer-
^ tež^ da^e‘Pravo> mero na-1
C' Prek n vf0 Gu^nem uživa- dovoljivi in 1 nezadovoljiv; v SVq, Parneti prodh* :'"-
' 2at0 - V°1:ie’ lčustev i
4. razred:	Skupno število u- 'PP najbolj vesel, kadar je mo-
čencev je 16, od teh sta 2 odlična, 8 prav dobrih, 1 dober, 4 za-
Jeda m
pemeti prodre luč 5 razred: Skupno število u-
ie ° ^e’ čustev ™ s^ra_ čencev je 17, od teh so 3 odlič-Pamet izrazita kre- ni; 1 prav dober, 8 dobrih, 2 za-
^ PamRi-;Zat0 krePost miru- dovoljiva, 2 nezadovoljiva in eu- ni miru.”
še
asil0
RZ.
“Vestnik”
su °Ptu koi?S° te§,a’ lko sm0 v
^ a*,i ncno le dobili zopet in 1 nezadovoljiv.
1 neocenjen;
6. razred:	Skupno število u-
čencev je 14, od teh je 7 odličnih, 4 prav dobri, 2 zadovoljiva
«tič:
hib ho°Venskih Protiikomuni-j Učiteljstvo se trudi, da trj :št°rCev “Vestnik”. To pot čenči čim več odnesli iz sloven-
na javno mnenje ljudi tudi glede takih osebnosti, ki so zelo plemenite. Je pa to razmišljanje o Jezusovem trpljenju za nas tudi dobra šola, da se borimo zoper vpliv javnega mnenja in da ostanemo v presoji ljudi in dogodkov samostojni; pa četudi ostanemo v manjšini. Jezusa so na veliki petek skoraj vsi obsodili in so se nad njim pobu j šali. Zato pa so tisti, ki so Jezusu ostali do konca zvesti in niso zapadli vplivu javnega mnenja, ostali v zgodovini in pred Bogom toliko večji.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
KITCHEN HELP WANTED
Hours 4.00 p.m. to 10.00 p.m.
Sorn’s 6036 St.
Restaurant Clair Avenue
(x)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, 5-5, je naprodaj v East Cleveland. Cena $17,800. Kličite lastnika MU 1-2015.	—(30)
deljo je judovsiko ljudstvo hotelo Jezusa oklicati za kralja, na veliki petek je pa isto ljudstvo kričalo: na križ z njim. Ta-
! številk
Castn0
ho nad župniščem se je videlajtelje in drugo. Iz tega se je pa streha stolpa ikatarinske cerkve,1 nakuhalo več kot iz domačega ki je stala za župniščem kakih ’sadja. Žganja je bilo torej na 40 metrov proč. Kdo ni poznal j pretek. Pa tudi zaslužilo se je. župnika od Sv. Katarine? Do-;Kmalu se niso več jezili, če jim bričina, vedno dobre volje, ki je je kdo pohodil deteljo, saj je to
na drugi strani tudi prinašalo gel komu kaj postreči, mu kaj dohodke. Čimdalje več jih je dobrega storiti! Bil je zelo dru- prihajalo in čimdalje več žga-žalben človek, a imel je veliko nja se je potočilo. Nastali so težavo z izgovorjavo. Jecljal jeJ kaki mali neredi in vedno več Pridige je moral vedno napisa- pijanih ljudi je bilo opažati, ko ti. Le na ta način, če je čital, ’ so se cb nedeljskih večerih vra-se ga je razumelo. Drugače pa j čali proti mestu. Cerkev pa je skoraj ne. Bil je zeloi deloven ostaja prazna čimdalje bolj. mož. Imel je precej kmetije, a j Večkrat so pijani ali nahujska- tične kandidate, za delo le dve stari ženski. Po- ni prihajali med opravilom v sestvo — kmetija, je bilo kake cerkev in motili na razne nači-pol ure proč cd župnišča. Žen- ne prisotne vernike ter se nor-ski Reza in Katra sta šli navad- čevali iz njih. Tako zares se je
šib', da so morali popoldansko
deči dobrotniki: $5 je daroval g. Jože Štepec, Cleveland, Ohio, $2 ga. Agnes Možina, Salem, O.; $1 ga. Mary Vidmar, Joliet, 111.
STAN’S SHOES
6107 St. Clair Ave.
ČeVliU Najboljši, skrbno izbrani za Vaše noge.
Ob torkih dvojne Eagle Stamps!
e združene v eno, j ske šole, toda kljub vsemu, pri-zaključuje letnik zadevanju se dogaja, da otroci
no že zjutraj na njivo. Gospod je pa učil v župnišču, v eni sobi krog 100 otrok, 50 dopoldan,
ka je duševnost ljudskih mn o-; Katoliška Ženska Liga župnije žic. Danes dušeslovci to še bo- Brezmadežne v New Torontu je Ije vedo kot so včasih. Zato ta-'darovala $50. Vsem iskren: Bog ko znajo vplivati na množice in povrni! na ljudsko javno mnenje. V |	*
Združenih državah se bo letos Ker v svetem postnem času ta vpliv še posebno pokazal, ker niso dovoljene vesele hrupne so ravno pred volitvami. Obe prireditve, bo cerkveni odbor politični stranki:	demelkratska župnije Brezmadežne priredil v
in republikanska bosta ljudem soiboto, 29. februarja, družabno veliko obetali in druga drugo prireditev brez plesa. Od 8. do kritizirali ter še posebej poli- 9. zvečer bo večerja, nato bodo
j do 11. ure razne igre:	tarok,
Mnogo ljudi vedno nasede aa^1 ^cl- Ob 11. uri bomo pa dali volivni propagandi. Isto je tudi envemu nagrado $500. Razne pi-v slovenski skupnosti. Postni,iaae bodo do pol polnoči seveda čas je tudi zato, da v tem po- tudi na razpolago. Vstopnice po gledu sebe preštudiramo. Koli- $2 bomo prodajali vnaprej
Trgovska prilika
Gostilniško kuhinjo oddamo brezplačno v najem dobremu kuharju, moškenu ali ženski. V slovenski gostilni na St. Clairju. Odličen dohodek zagotovljen. Kličite: HE 1-0965, po 6. uri z\Teeer pa EN 1-9166.
(x)
opravilo opustiti in Je bil blagoslov dopoldne takoj po maši.
ko smo samostojni v presoji, koliko se pa damo vplivati stal-
27. februarja.
Hiša naprodaj
v šentviški okolici, med St. Clair in Superior Ave., 7 sob, polna klet, dvojna garaža. Pokličite UT 1-8288.	—(30)
Naprodaj
Pohištvo za spalno sobo, 4 kose, v dobrem stanju naprodaj. Kličite KE 1-8390.	(31)
Hiša naprodaj
Zaradi zapuščine, na 7122 Lockyear Ave., enodružinska, 7 sob. Za pojasnila in za ogled pokličite Fred Križmana, RE 1-1100.	(33)
s
AMERIŠKA DOMOVINA,
% HENRIK SIzNKiEV/lCZ:
f KRIŽARJI
“Težko bo. Stari gospod je utrjen za vsakovrstne napore in me je že za nekoliko dni prehitel. Vrh tega pojde skozi Prusko, da si skrajša pot, jaz pa moram skozi goščave. Gospod ima Lichtensteinovo pis-
]ujel ribo na trnek. Ako hoče vaša milost potrpežljivo poslušati, povem tole: Knez Vitold je pred nekoliko leti, ko je imel namene proti Tatarom in si je hotel zavarovati hrbet, odstopil Nemcem
mo, katero lahko po poti po-jžmujdž. Bilo je veliko prija-kaže, jaz pa bi moral poka-j teljstvo in sloga. Dovolil jim zati tole — in s tem napraviti je zgraditi gradove, da, še sam
je pomagal. iSestala sta se tudi z velikim mojstrom na ne-
prost prehod.”
Pri teh besedah je položil roko na ročaj meča, ki ga je nosil ob boku; ko je Jagienka to videla, je vzkliknila:
“Le oprezno! Ako že greš, je treba, da tudi dospeš, a ne, da bi ostal v kakem križarskem podzemlju. Toda v goščavah pazi nase, ker tam sedaj bivajo različni zli duhovi, ki jih je častilo tamkajšnje ljudstvo, preden je sprejelo krščanstvo. Spominjam se, kako sta v Zgoželicah pripovedovala o tem Matko in Zbiško.”
“Spominjam se, a se jih ne bojim, ker to so reveži, a ne bogovi in nimajo nobene moči. Z njimi in z Nemci si bom že znal pomagati; tem že poplačam, samo da se vojna dobro razvname.”
“Ali se še ni razvnela? Povej, kaj sta slišala o njej med Nemci!”
Nato je bistri dečko namrščil obrvi, se za hip zamislil in rekel:
kem otoku, tu so jedli, pili in si izkazovali medsebojno prijateljstvo. še celo lovi niso bili v onclešnjih goščavah zabra-njeni križarjem, a ko so se poganski žmujdžini dvignili proti redovnemu gospodovanju, je knez Vitold pomagal Nemcem in jim poslal svojo vojsko na pomoč, nad čemer so godrnjali po vsej Litvi, češ da nastopa proti lastni krvi. Vse to nam je pravil podstaro-sta v ščitnu in je hvalil križarsko upravo na žmujdži, da so pošiljali žmujdžinom duhovnike, ki naj bi jih krstili, in žito ob času lakote. In res so pošiljali, ker je ukazal veliki mojster, ki ima več strahu božjega kakor drugi, a zato so jim jemali otroke na Prusko in onečaščali ženske pred očmi mož in bratov; kdor pa se je upiral, tega so obesili— in zaradi tega je nastala vojna.”
“A knez Vitold?”
“Razvnela se je in ne razvnela. Natančno smo o vsem izpraševali, a zlasti vitez Matko, ki je prebrisan mož in zna vsakega Nemca ukaniti. Navidezno vpraša nekaj drugega, dela se uslužnega, ničesar ne izda, a zadene pravo in iztisne iz vsakega novico, kakor bi
CHICAGO, ILL
“Knez je dolgo zapiral oči zaradi žmujdzkih krivic in je ljubil križarje. Ni še dolgo, ko je bila kneginja, njegova žena, na Pruskem na obisku v samem Malborgu. Tam so jo sprejeli, kakor bi bila sama poljska kraljica. Pa to še pred kratkim! Obsipali so jc' z da-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BERWYN — Lastnik prodaja zidan bungalow. 5 sob, 2 veliki spalnici, zaprt porč,- plinska gorkota, dvojna zidana garaža, poploščena kuhinja in kopalnica, zmerna cena, nizki davki. Blizu 22. ceste. 749-4670. (31)
ROSELLE — Area. — 3 bedrm. ranch with gar. IV2 baths: G. E. Kitchen, carptd. % acre lot, completely landscaped. Take over VA loan. $19,300. Owner transferred — 529-3409.	(31)
INDIANA — 60 milj od Chicage, 4 sobe, 2 spalnici, nov dom, garaža, pol bloka od mesta. Blizu cerkve, trgovin in transportacije. Proda ali v zameno. 749-4670.	(32)
LAKE ZURICH — 2 bedrm. home. Breezeway, 2 car gar., alum. Bidding, corner lot. Gas ht., carptg., drapes, washer, dryer, stove, refrig., partly furnished. $14,500 to close estate. 438-8355. 1 Jonathan Lane.
(31)
11400 CENTRAL PARK—BY OWNER. — 3 large bedrm. Brick, pan. rec. rm., w/bar in basemt. S/S’s Garage. S. drive. Extras. $21,500. HI 5-9879.	(32)
HELP WANTED — FEMALE
WOMEN WANTED
PIG JAILERS
FOR RELAY DEPARTMENT EXPERIENCED Steady work.
Excellent companiy benefits. Must speak and understand English.
F. & B. MFG. CO. “IGNITION PARTS”
4248 W. CHICAGO AVE.
BUSINESS OPPORTUNITY
CATERING—COCKTAIL LOUNGE --RESTAURANT. Good going business. Priced for quick sale. AV 3-8681.	(31)
BEAUTY SALON — Reasonable rent. Good location. 2 operators. Est. 16 yrs. Call for infor. SP 2-5351 or 738-1274. Leaving city. (30)
MIDDLE AGED LADY To help with children. Stay. Congenial family. References required. PH. DU 1-1569.	(30)
CHILD CARE — Housekeeper and cook. Good starting salary. Live in. Own. room, bath and TV. — OR 4-5554.	(32)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — Lite housework pref. someone in need of good home, room, board plus salary. Phone 965-6888.	(30)
TAVERN — By owner. Fully equipped, heated, 4 rooms in rear. Near industrial area. 2 car gar. Selling due to illness. For more information call HE 6-4982.	(32)
SNACK SHOP—CONFECTIONERY SEATS 100. Next to Theater. West Suburb. Phone FI 4-2808.	(31)
rili, a koliko je bilo turnirjev, gostij in raznih čudovitih zabav v vsakem mestu, tega ne bi mogel nihče prešteti. Ljudje so mislili, da bo ta ljubezen med križarji in knezom Vitoi-dom trajala večno, ko se je nepričakovano i z p r emenilo njegovo srce ...”
“Kolikor se spominjam, sta pokojni atek in Matko marsikdaj pravila, da se njegovo srce večkrat izpreminja.”
“Proti poštenjakom ne, toda proti križarjem čestb, ker tudi oni sami v ničemer ne drže besede. Sedaj so zahtevali od njega, naj jim izroči begunce, a jim je povedal, da izroči nesvobodne ljudi, a svobodnih ne misli, ker ti imajo pravico, da žive, kjer hočejo. Sedaj so se začeli drug na drugega jeziti, si pisariti pisma s pritožbami in si groziti. Ko so žmujdžini slišali o tem, so takoj udarili po Nemcih ! Pobili so posadke, zažgali gradove, a sedaj vpadajo prav v Prusijo, a knez Vitold jih nikakor ne miri, nasprotno se še norčuje iz nemškega strahu in natihoma pošilja žmujdžinom pomoč.”
“Razumem,” je rekla Jagienka. “Toda ako jih natihoma podpira, še ni vojne.”
“Z žmujdžini je, a v resnici tudi z Vitoldom. Nemci prihajajo od vseh strani branit obmejne gradove in bi radi odpravili veliko vojsko na žmujdž, toda s tem morajo dolgo čakati tja do zime, ker je sedaj kraj poplavljen in se vitezi nikakor ne morejo bojevati v njem. Kjer žmujdžin lahko pride skozi, tam Nemec potone, zaradi tega je zima Nemcem prijateljica. Ko pa nastopi mraz, se pomakne vsa križarska sila, a knez Vitold pojde žmujdžinom na pomoč — in pojde z dovoljenjem poljskega kralja, ker je pač vladar nad velikipi knezom in nad vso Litvo.”
“Torej bo morda vojna tudi s kraljem?”
“O tem govore ljudje tu pri nas in pri Nemcih. Križarji moledujejo baje za pomoč po vseh dvorih in na glavah jim gore čepice kakor navadno na zločincih, saj kraljevska sila ni šala, a poljski vitez baje takoj v roko pljune, kadar kdo omeni križarja.”
Na to je Jagienka vzdihnila in rekla:
“Vedno je za fanta bolj veselo na svetu kakor za dekle, ker ti na primer pojdeš na vojno, kakor sta odšla Zbiško in Matko, medve pa ostaneva v Spihovu.”
“Kako pa naj bo drugače, gospodična. Ostaneta, a v po-

V BLAS SPOJIH
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ DOBRI SOPROG, OCE, STARI OČE, BRAT IN TAST
Vincent Lampert
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 11. februarja 1962.
Dve Te leti zemlja krije, truplo Tvoje v grobu spi; nam pa težko je pri srcu, ker Te več med nami ni.
Žalujoči:
ROSE, soproga;
sinovi in hčere; zeti in snahe; vnuki in vnukinje; pastorki in pastorke; sestre in njihove družine.
Cleveland, 11. februarja 1964.
polni varnosti, še sedaj je Nemcem strašno Jurandovo ime, kar sem sam videl v ščitnu, zakaj ko so izvedeli, da je v Spihovu, jih je takoj prevzel strah.”
“Saj vemo, da jih ne bo sem, ker jim branita močvirje in stari Tolima, le težko bo sedeti tu brez novic.”
“Brž ko se kaj pripeti, vas obvestim. Vem, da sta se še pred najinim odhodom v ščit-no odpravljala od tod na vojno iz lastne volje dva dobra dečka, ki jima Tolima ne more ubraniti, ker sta plemiča iz Lenkavice- Sedaj pojdeta z menoj, a če bo potreba, takoj poženem koga sem z novico.” “Bog ti povrni. Vedela sem vedno, da imaš razum ob vsaki priložnosti, a za tvoje srce in vdanost ti bom hvaležna do smrti.”
Nato je Čeh pokleknil na eno koleno in rekel:
“Pri vas sem užil samo dobrote, a nobene krivice. Majhnega dečka me je vitez Zih ujel pod Boleslavom in mi je brez odkupa daroval svobodo, toda milejša mi je bila pri vas služba kakor svoboda. Bog daj, da bi mogel za vas, gospodična moja, preliti kri!” “Bog te spremljaj in privedi nazaj,” je odgovorila Jagienka, prožeč mu roko.
Toda on se je rajši sklonil k njenim nogam in poljuboval njene čevlje, da bi ji izkazal večjo čast, potem pa je dvignil glavo in še vedno kleče je začel govoriti odkrito in vdano :
“Jaz sem preprost fant, a plemič in vaš zvesti sluga . . . dajte mi kak spomin za na pot. Ne odrecite mi tega!' Saj
pride čas vojne košnje, a sv. Jurij mi bodi priča, da bom v prvih vrstah, ne v ozadju,”
“Za kakšen spominek me prosiš?” je vprašala nekoliko osupla Jagienka.
“Opasajte me s kakršnokoli vrvico za na pot, zakaj če bi moral pasti, bi mi bilo laže umirati z vašim trakom.”
In zopet se je sklonil k njenim nogam, potem pa je sklenil roke in jo tako prosil, zroč ji v oči, toda na Jagienkinem obrazu se je prikazala težka skrb — in čez hip je odgovorila z izbruhom nehotene trpkosti :
“Ah, moj dragi! Ne prosi me tega, ker ti moj trak ne bo koristil. Kdor je sam srečen, naj te prepaše, ker ta ti prinese srečo. A. kaj je po pravici v meni? — Nič kakor žalost! A pred menoj — nič kakor beda! Oj! Ne izprosim sreče ne tebi ne komu drugemu, ker česar nimam, tega ti tudi dati ne morem- Tako me, Hlava, zlo preganja na svetu, ker, ker ...”
Tu je naglo umolknila, ker je čutila, če pove še eno besedo, se spusti v jok, a že tako se ji je zameglilo pred očmi. Čeha je to silno ganilo, ker je razumel, da bo zanjo hudo, ako se vrne v Zgoželice v bli-
ž i n o grabežljivih sosedov, čtana in Volka, in ako ostane v Spihovu, kamor je mogel prej ali slej priti Zbiško z Danušo, Hlava je torej popolnoma razumel, kaj se godi v dekletovem srcu; ker ni videl nobene pomoči za njeno nesrečo, je le objel njene noge in ponavljal:
“Hej! Za vas bi umrl!”
A ona mu je rekla:
“Vstani! A na vojno naj te prepaše šečehovna ali pa naj
ti da kak drug spomin, ker te zamb ki je skozi nje gledal* ŽP rini o-n rVrLi vidi”	ljubezen, kakor se vidi skozi
sti; povesila je trepalnice i* tako stala pred njim kakci jablanov cvet, ne da bi mogl* izpregovoriti besedo.
Hlava je Jagienko v svoj* najgloblji vdanosti častil oboževal, a si niti v mislih n1 upal seči po njej, zato pa je često mislil na šečehovno, z*' kaj v žilah je čutil vročo kd in se ni mogel ubraniti njenh11 čarom. Sedaj ga je zgrabil* še toliko bolj s svojo lepoto, * zlasti s svojo zadrego in sol'
že dolgo rada vidi.
In začela jo je klicati. Ta pa je neutegoma prišla iz sosedne sobe, saj je poprej poslušala pred vrati in se samo zato ni prikazala, ker si ni upala, dasi je kipela v njej
jasno vodo studenca zlato dnO' Obrnil se je k njej in rekel: “Veste! Grem na vojno i* morda padem. A vam ni ž*l zame?”
“Žal mi je zate!” je s teh'
ZULICH
INSURANCE AGENCY
želja, da bi, se poslovila od ikim glaskom odgovorilo dek-lepega- fanta. Vstopila je to- le.
rej zmešana,- splašena, z utri-	(Dalje prihodnjič.)
pajočim srcem, z očmi, ki so	------o------
se svetile od solz in zaspano- Oglašajte v “Amer. Domovini'’
fedo slovensko PUSTOVANJE
B©®eJ pri Ersfe5s Slovane Village
(vogal St. Clair in 68 Street)
® Prekajena REBRCA, telečji zrezki, golaž, vampi ®
@ zelje, repa, KROFI.	Tonklijev orkester ®
SEDEMDESET LET
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
,18115 Neff Rd.
IV 1-4221 $
Cleveland 19, Ohio
Mullally Fuhm Homi
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 East 156th Street
KEnmore 1-9411 i
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: .............:..........
Moj novi naslov: .........................
MOJE IME: ................................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDN8TA
Najstarejša slovenska podporna organizacija )
Ameriki.
Premoženje: $15,100.000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.90 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na;
’(	GLAVNI URAD K.S.K.J.
) 351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois
inoisj
PRI POSLUŠANJU GLASBE — Na sliki vidimo skupino gluhonemih otrok na Dunaju, ko skušajo doumeti igranje na klavir s pomočjo rok, ki čutijo tresenje piana.