Političen list za slovenski narod.
Pe VoStl prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld.; za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt teta 3 gl. 30 kr., it, en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/a6. uri popoludne.
Štev.
V-Ljubljani, v soboto 3. aprila 1886.
Letnili XIV.
Državni zbor.
Z Dunaja, 2. aprila. Staro-katoliki.
Omenjal sem strastnega govora, s kterim je c. k. profesor Bendel (primerniši bi se mu moralo reči Bengel) včeraj zagovarjal stare-katoiike in napadal katoliško cerkev. Odkar so prišli Knotzi in Pickerti v zbor se ni čuditi, da so se pričeli napadi na cerkev in na duhovščino, kterih so se liberalci v pretekli dobi z nekako posebno skrbljivostjo ogibali , čuditi pa se je, da ti napadi prihajajo od mož, katerim je izročena odgoja naše mladine, da c. k. profesor tako zaničljivo govori od papeža in cerkvenih redov, da v državnem zboru smeši spoved in verske resnice. Koliko škodo napravi tak brezvesten človek med neskušeno mladino, ako v šoli uči take nauke in načela, kakor je včeraj ražodeval v zbornici. Vsak vesten oče bo prav dal pBslancu, ki je po Bendelnovem govoru rekel, da naj njegovi otroci raje postanejo pastirji, kakor da bi jih moral v šolo pošiljati k takim učiteljem kakor je ta Bengel!
Precej včeraj se je za njim k stvarnemu popravku oglasil dekan Fischer, kazavši, da kato-toliška cerkev nikdar ni učila, ne uči in ne bo učila, da se sme drugovercu nasproti prelomiti prisega. In ko je Bendel vmes klical, da tega ni očital cerkvi ampak jezuitom, dostavil je Fischer, da tudi jezuiti tega načela niso zagovarjali.
Ko je bila dovršena razprava o vseučiliščih, o kterih so govorili še \Vildauer, Kaizl, Tiirk in Engel, oglasil se je še kanonik Špelina in je zavračal Bendelnovo trditev, kakor da bi bila resnica o ne-izmotljivosti papeža nov nauk, ter omenjal nekterih izrekov sveto-pisemskih, ki dokazujejo to versko resnico, ki jo mora vsakdo verovati, ki hoče katolik biti. Sturm je segel Špelinu v besedo: Tedaj kardinala Rauscher in Schwarzenberg nista bila katoličana! Bila sta katoličana, odgovoril je Špelina, in sta le mislila, da ni primerno sedaj razglašati te verske resnice, nezmotljivost samo sta pa verovala in jo vernim razkladala in pozneje sprevidela tudi njeno potrebo. Bendel je rekel, da so staro-katoliki tudi katoličani; želel bi, rekel je Špelina, da bi se zopet zjedinili in se povrnili k cerkvi, ali ako to hočejo, morajo verovati tudi nezmotljivost papeževo.
V današnji seji se je pa zoper Bendelua oglasil še profesor cerkvene zgodovine, poljski poslanec Ohotkovski in je zavračal njegove trditve. Pa predsedniku se je zdelo, da to niso stvarni popravki, ampak obširni odgovori na včerajšni govor, zato mu je hotel besedo prestriči. Ohotkovski je vsled tega samo omenjal, da si govornik v začetku in na koncu svojega govora sam nasprotuje, ker enkrat trdi, da so katoličani, v drugič pa pravi, da s katoliško vero nimajo nič opraviti, in da staro-katoliki niso nič druzega, kakor privrženci vere, ki jo je Luter učil.
Danes se je pričela razpiava o srednjih šolah, pri kterih je cela vrsta govornikov. Prvi je govoril za nemški »Schulverein" poslanec Kraus, drugi je govoril minister, in sedaj govori Kovalski.
Danes bil je poslanec Raič bolnega oglašen; lotila se ga je vročinska bolezen. Kakor sem poročal, leži v splošnji bolnišnici, kjer je dobro preskrbljen.
Od danes naprej bodo tudi večerne seje, da bi prej dovršili državni proračun. Pred veliko nočjo ima priti na vrsto še predlog o črni vojski in pred-
log o odpisovanji zemljišnega davka; 16. ali 17. t. m. se prično velikonočne počitnice, ki bodo trajale do 4. ali 9. maja. Konec zborovanja bo še le meseca junija.
Govor
naučnega ministra pl. Gautscha v poslaniški zbornici dne 29. marca 1.1.
Visoka zbornica! Oe tudi sem bil namenjen še le pozneje poprijeti za besedo, vendar ne morem drugače, kakor da predgovorniku (dr. Fussu) takoj odgovorim. To bom storil, ker spoštovani g. pred-govornik ni le govoril kot poslanec nasproti naučnemu ministru, temveč, ker je meni kot zastopnik učitelj-stva — in to je večkrat povdarjal — marsikaj očital, kar naj ob enem z ministrovimi besedami vred pride med svet, med avstrijsko učiteljstvo! (Dobro! dobro! na desni.) Gosp. poslanec je na učiteljstvo iz tega mesta napravil poziv, kteremu bi se jaz kot načelnik vse drugače po robu postavil, če bi se ta poziv ne bil ravno iz tega mesta glasil. (Dobro! na desni.) Avstrijsko učiteljstvo naj bode volilo med odloki svojega odgovornega naučnega načelnika in med tem, kar ji svetuje poziv nedotakljivega poslanca. (Živahna pohvala na desni. Ugovor na levi.) Avstrijsko učiteljstvo bode volilo in prav nič ne dvomim, kako bode volilo. (Na levi nemir — na desni klici: Mir!) Gospoda, vaši opozori me ne spravijo iz koncepta (me ne bodo zmotili), kajti kakor videti, ganiti nimam ne! (Poslanec dr. Heilsberg: Na oni strani so kričali!) Moja opazka veljala je vsem gospodom.
Predmet, zarad kterega je g. poslanec ravno tako dovtipno, kakor ojstro sedanjega naučnega načelnika v roke vzel, je odlok, kterega sem kmalo po mojem nastopu izdal deželnim šolskim svetom in se dotika vredovanja (osnaževanja) dijaških bibliotek.
Kaj pa je v tistem odloku? Ondi stoji pisano, da se ne sme nobena knjiga, ki je v domoljubnem, verskem ali nrav nem oziru spod-tikljiva, nahajati v dijaških knjižnicah, v tej vrsti so namreč lastnosti ondi naštete, ne pa, kakor se jih je gosp. poslancu našteti ljubilo. Gosp. poslanec je sam povedal, da so moji predniki mnogo odlokov v tem smislu izdali, ki so bili pa vsi brez vspeha. Nikdo jih ni napadal tistih odlokov, moj je pa komaj zagledal beli dan in že je zagnal svoje valove ne le med učiteljstvom, temveč je bil celo povod, da je član učiteljstva danes tukaj na tak način govoril. Kaj je temu vzrok? Ali je res pravi vzrok v omenjenih treh besedah (domoljubno, versko in nravno). Ali je kje učitelj, ki bi si mogel misliti, da bi bile knjige za dijaške knjižnice sposobne, ktere so proti domoljabji, veri in nravnosti? Jaz mislim, da ga ni!
Pravi vzrok tej razburjenosti bode pač iskati v tem, ker od novega naučnega ministra pričakujejo, da bode znal zato skrbeti, da njegovi odloki ne bodo le samo na papirji ostali, temveč da se bo po avstrijskih šolah tudi to spolnovalo, kar naučni minister veleva! (Dobro! na desni.)
V tem smislu usojam si tudi odgovarjati na to, kar so ljudje govorili o silnem razburjenji, ktero je po nekterih učiteljskih krogih nastalo zarad neke odbite prošnje, kar bo je — naravnost vam po-
vem, prav na moj poseben ukaz zgodilo. Ta odklon se je namreč glasil, da me ni volja, za sedaj pregledavauja knjig olajšati.
Poslužil sem se pri tem službene poti deželnih šolskih gosposk.
Oprostite me, jaz sem veliko preveč birokrat — kar se vam bo morda smešno zdelo — da bi gg. učiteljem neposredno dopisoval. (Poslanec Fiegl: Saj je bilo društvo!) Ali se vam deželni šolski svet res tako malo vreden zdi, da se čutite razžaljene, ako učiteljem gosposka, ktero je sam presvitli cesar imenoval in poleg ktere sede tudi samoupravne osobe, objavi ministrovo voljo. Tega vendar ne morem verjeti in povem Vam, da mi bo še večkrat priložnost z g g. učitelji po potu deželnih šolskih svetov dopisovati si. (Dobro! na desni.)
Govorilo se je tudi, da sem s tem odlokom nastavil učiteljem past. Naravnost Vam povem, da se mi to tako čudno zdi, da bi bil jaz kot zastopnik naučnega področja, kteremu je zaupana izgoja mladine, učiteljem njenim pasti nastavljal, da Vam ne morem ua to niti odgovoriti ne; in vendar si ne morem misliti, da bi gospod predgovornik ne bil vedel, kaj je s tem reči hotel. Na vsak način je pa jako čudno izražati se, in misliti si, da naučni minister nima druzega dela, kakor učiteljem pasti nastavljati! (Veselost in odobravanje na desni.)
Meni tega ni potrebno, kajti poznam postave in poznam svoje pravice. Obojih se bom zvesto držal ter jih pred visoko zbornico vedno naravnost zastopal.
Pasti pa sploh ne nastavljam nikdar. Dobro! na desni.) Gospod poslanec opozoril nas je pa še na nekaj druzega. Rekel je, da se mora prav odločno izraziti, da se je tisti odlok porodil vsled direktnega ali indirektnega vpliva, kterega bi morda ne bilo težko dokazati. To je le trditev, in njej nasproti možbeseda, da ni bilo od nobene strani kakega vpliva. Odlok sem izdal sam od sebe, ter so ga moji uradniki po mojih določbah izdelali. Jaz ne potrebujem prav nobenega vpliva, naj si že bo od ktere-koli strani, ravno tako sem nepristopen sili, in naj bi taista prišla od ktere-koli strani. (Dobro ! dobro! na desni.) Najmanj bi se pa taka nasilstva mogla pobahati s kakim vspehom. Kaj da imam storiti, mi je jasno pred očmi in naj se moji odloki v tej visoki zbornici še tako odločno kritizujejo in smešijo, spremenili se zarad tega prav nič ne bodo, da bi se ne izvrševali. (Dobro! na desni.)
Kedar bo prvi maj v deželi, tisti prvi maj, ko bode morala biti dovršena revizija dijaških knjižnic, tedaj bodem videl, koliko da je ta ali ona šola na tem polji storila in potem bom vedel, kaj mi je storiti. Da bi pa jaz že januvarja meseca rekel, da je zato časa dovolj do avgusta ali septembra, za to pa res nimam niti vzroka, niti veselja. Gospodje, ki so od mene kako nalogo dobili, morajo tisto nalogo po svoji vesti, kakor jo najbolj znajo, rešiti. Kedar bode obrok tukaj, do kterega je bila naloga dana, vprašal bom gospode, kako da so jo izvršili in jaz bom na to presodil, ali bi bilo umestno obrok podaljšati morda zarad obilnih knjig, ali pa iz kakega druzega vzroka. Tako mislim postopati.
Sicer bi pa še nekaj rad vprašal. Kako pa je to, da je učiteljstvo kar h krati tako silna '.'pFeotS* loženo s tem delom? Meni se vendar dozdeva, la"
N
v nost Vam povem, da sem do sedaj to prav ^a trdno verjel, da so gospodom učiteljem knjige "v dijaških knjižicah, ktere dijakom brat d^jo, že vse znane, ker so jih sami že prebrali (Veselost na desni.), ter da bi ravno vsled tega danes že mnogokrat zadostovalo pogledati le naslov kake knjige, da jo dotični lahko podpiše in odgovornost za-njo prevzame.
Jai sem imel tudi pri izgoji mladine opraviti, ter sem imel tudi knjižnico, za ktero sem se pa vestno brigal in povem Vam, da nisem nikdar dvomil, kaj bi dal mladini v roke. Ali veste po čem sem se ravnal? Nikdar nisem bil tesnosrčen, pač pa vedno vesten! In če Vi, gospoda moja, celo kopico knjig tukaj navajate, ki se Vam ne zde sposobne za mladost, kakor postavim »Heredit&t der Kleinen", se popolnoma z Vami vjemam. Nekaj pa je gospod poslanec vendar-le pozabil omeniti, to namreč, da je tudi že ravno zarad „Hereditiit der Kleinen" že izšel ukaz deželnim Šolskim oblastuijam. Dalje vprašam, kako li zamore učitelj ali katehet mladini knjige brat dajati, ki niso za-njo, da bi se za to ne brigal ob enem ravnatelj šole?
To se meni vsaj jako čudno zdi. Zato bom pa zahteval, da so mi učitelji, ravno ker so izgoje-vatelji mladine, za knjigo, ktera pride od ktere-koli strani dijakom v roke, odgovorni.
V tem smislu — usojam se opomniti na nekaj, o čemur je bilo že pred nekterimi dnevi tukaj govorjenje — kvari se pri nas tudi dušna hrana! Gospod poslanec je posebno omenjal slučaja, ki se je v budgetnem odseku prav do dobrega premlatil, prepoved knjige namreč, ki se ji pravi: „Die grossen Schlachttage der deutschen Nation". On je bil sicer zadovoljen z pojasnilom, ki sem mu ga dal zarad besedice »unauffallig", čudno se mu je pa zdelo, da bi bila omenjena knjiga vsem nemškim dijakom po Avstriji prepovedana, ker je prenapetega mladiča zapeljala, da je rabil izraze, zarad kterih je imel s sodnijo opraviti.
Gospod poslanec je menda pozabil, da imamo cele skladovnice knjig, da, prav z veseljem Vam priznam, da celo književnost, ktera se edino peča z velikimi junaškimi deli Nemcev leta 1870, in da, če tudi ta mala knjižica zgine iz dijaških knjižnic, bode še vendar zadosti knjig ostalo, kjer se bo mladina lahko učila nemško hrabrost spoznavati.
Tem knjigam se do neke gotove meje ne bom nikdar upiral, do gotove meje sem rekel, ktera se mora okoli naših šol potegniti in ktere si jaz vse drugače predstavljam, kakor pa spoštovani gospod predgovornik, ki je o prosti nemški šoli govoril.
Gospoda! pri nas poznamo le eno šolo in ta je avstrijsa šola. (Dobro! na desni.) Gospoda moja! Jaz sem prepričan, da mora šola v Avstriji tako vravnana biti, da je vsakemu državljanu enako pristopna.
Toraj jaz šolo samo v tem smislu poznam, in če bi imel oblast predrugačiti jo, bi je vendar nikdar tako ne preobrazil, kakor si jo gosp. Opavski poslanec želi. Temveč pa mislim, da se mora šola trdno držati načela, da se v svojem temelju nikdar ne prevrže po željah te ali one politične stranke, najmanj pa v smislu, kakor smo ga danes slišali omenjati. (Dobro! dobro! na desni.)
Avstrijska šola, kakor si jo jaz predočujem, nima le naloge med širšimi narodnostmi omiko in izgojo razširjati, nima le naloge za to skrbeti, da si ondi vsa izmed mnogoterih narodnosti, ki tu prebivajo, razvija in goji svojo narodnost in vsled tega tudi poduk v maternem jeziku dobiva. (Dobro! na desni.) Ne, gospoda moja, avstrijska šola ima tudi še nalog, sveti nalog, domoljubni čut pri mladini buditi (Dobro! na desni.), tisto avstrijsko domoljubje namreč, po kterem so se do sedaj še vsaka našo narodnosti v veselih, kakor tudi žalostnih dneh vedno sijajno odlikovale. (Dobro! dobro! na desni.)
Gospoda moja! V senatski dvorani na Dunajskem vseučilišči zapisana je prislovica, ki je kakor „mane, tekel, fares" vsem tistim, kterim je izročena izgoja mladine: „Vitae lampada tradunt". Da, to so Vam v resnici svetilnice življenja in baklje znanosti, ki jih mladost v šoli iz rok svojih učiteljev sprejema. O, naj bi se te svetilke vedno jasno ža-rile v ljubljeni naši Avstriji; one pa naj ne razsvit-Ijujejo le duhii, temveč naj ob enem ogrevajo tudi srca, da bomo dosegli smoter poduka in izgoje, po kterem bomo ostali dobri Avstrijci (Dobro! dobro! na desni.), podučeni, pridni in pošteni ljudje! (Ži-
vahna pohvala in ploskanje na desni. — Govorniku ministri iu mnogi poslanci čestitajo.)
Redar ljudje zdhpuo!
Kar ee je te dai iz Belgije slišalo o delavskih nemiriji, .predramilo je Evropo in nam pokazalo, kake nevarnosti so v „ delavskem, vprašanj i."; kako strahovito divjž, zadržana nejevolja, posebno pa, ako kdo ogenj, ki pod žrjavico tli, razkopava in razpihuje.
Kar se je v Belgiji zgodilo, tega niso več uči-nili delavci, ki delo ustavijo, da večo plačo dobe, to je bila tropa anarhistov, ki s premislikom končuje. 25. marca so delavci ustavili delo v rudniku pri Fleurus (tudi Fleury, okraj Henegau, 4000 prebivalcev), Šli so potem v Chatelineau (mesto 6000 prebivalcev s premogovimi rudniki). Chatelet (7500 prebivalcev ima tovarne za nože in žeblje) in Gilly (kraj z 2000 prebivalci; kanton Gilly ima 20.000 prebivalcev in veliko obrt). Tam so pestili in straho-vali delavce, da so tudi le-ti delo ustavili. Po skladiščih in delavnicah so mnogo razbili, tako, da ni bilo mogoče drug dan dela začeti.
26. marca ob 6. uri zjutraj šli so kujajoči, ki so narastli do 1000 mož, vsi oboroženi s pikoni, sekirami, lopatami in železnimi drogi, nekteri tudi z revolverji v Montigny - le - Tilleul, (mesto, ki šteje 3000 prebivalcev ima premogove rudnike). Marchienne au Pont (11.000 prebivalcev, premogove rudnike in fužine), v Couillet (kraj im«.ill&0 prebivalcev, plavže in fužine) in v tovarne tam okoli, pustošili so in so tudi tam prisilili delavce, da so potegnili ž njimi. Po rudnikih so delavci komaj iz jam prišli, ker raz-sajalci so žugali vrvi porezati. Z žganjem so si delali pogum. Proti 9. uri so šle trume, ki so se sedaj narastle do 3000 v Charleroi (to mesto ima 17.000 prebivalcev, je glavno mesto okrožja, kjer je 60 pre-mogovih rudnikov, 14 plavžev, 40 livaren in drugih tovarn.) Tam so pobijali okna, plenili po prodajal-nicah in so protili, da hočejo mesto zažgati. Meščanska straža, naglo skupaj sklicana, je zapodila razsajalce.
Ker niso pričakovali upora, zapustili so mesto in so šli tule in razsajaje v Lodelinsart (5800 prebivalcev), to je bilo proti poludnevu. Na poti tje so pri mnogih hišah okna razbili in opustošili, kar so dosegli. Tako so prišli k g. Dorlodotu, kteri izdeluje steklo za okna. Zaprli so jim vrata. To jih je raz-kačilo. Bazbili so vrata, razdrobili steklenino, kolikor so jo dosegli in šli so potem proti pečnici. Ta je popolnoma nova in je stala 500.000 frankov. Poškodovali so jo, da ni več za rabo. Potem so šli v pisarno in so bukve razmetali, opravo razbili. Ko so tu delo dovršili šli so naprej in peli »marselaiso". Med potjo so steklarno Mondron pustošili in tam naredili škode za 250.000 frankov.
Počasi se je privalila reka v Jumet (20.000 prebivalcev; tukaj so premogovi rudniki). Tii so začeli razsajati prav do dobrega. Prvo so se lotili založišča „Verreries nationales", kjer so steklarne. Vrata so bila odprta, a to jih ni utolažilo. Uradniki so stopili med ljudi in so jih hoteli vtešiti. — Niso se zmenili za uradnike, in uradnik Leonhard Beysens je dobil po glavi z železnim drogom. Potolkli so tukaj vse, kar so dosegli. Pisarno in stanovanje ravnatelja so popolnoma oplenili. Škode so naredili za jeden milijon frankov. Eazdejali so vse steklarne.
Med tem je prišla četrta ura. Naenkrat zakriče: Hajd, idimo proti Bandouxu. Bandoux je prvi tovarnar za steklo, on ima dvoje kadunjastih peči (Wanneofen), ki toliko izdeljujejo kakor dvajset navadnih peči. Njegova tovarna je kakor malo mesto, eno uro se potrebuje, da se obhodi. Njegovo stanovanje je bilo poleg velike steklarne. Gosp. Bandoux je komaj odtegnil pete, kar se druhal privali, njega ljudstvo najbolj sovraži. Tukaj so razbili vse: peči, skladišča, pisarne. Poslednjič so pa vse zažgali. — Videti ogenj, so začeli še huje divjati. Šli so v grad, bogato hišno opravo so na dvorišče pometali in ž njo ogenj napravili. Šli so potem po vozove in konje z verigami privezali in zažgali so ves kup. Spraznili so klet, kjer je bilo baje 3000 steklenic, te so razdelili in spraznili. Zažgali so potem grid. Ko je že plameu švigal po vsem poslopji, razsajali so Še po gradu, vendar ogenj jih je posilil, mnogo jih je zgorelo v gradu. Požarna straža je prišla gasit, a odgnali so jih. Gorelo je od 5. ure zjutraj do 10. ure zvečer, vse na okoli je bilo razdejano. Kaj pa vojaki? — Dva polka sta bila v okolici, a nista mogla biti povsod. Ob 5. uri je prišla četa ulancev,
a kaj je opravilo 30 mož proti toliko tisočev. —■ Imeli so štiri ranjence in eno uro daleč so jih podili skamnjem. — Škode imajo: Bandeau* 3,000.000; „Verreriers Nation ale" 1,000.000, Dorlodat 600.000; druga podvzetja 5,000.000. frankov; skupaj toraj 9,600.000 frankov. To škodo je napravilo 6000 ljudi v 12 urah v okrožji Charleroi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. aprila. Notranje dežele.
Član XIX. temeljnih postav Chlumetzky et consortes smatrajo menda za nekako glumaško vrečo, iz ktere se vse dobi, kar človek le poželi. Nemščino za državni jezik si ravno tako iz nje hočejo izviti, kakor nam nenemcem vse pravice kar odkraja na ravno tej podlagi pobrati in vničiti žele. Do sedaj so vedno trdili, da nam smejo svojo nemščino vsilovati ravno na podlagi člana XIX. temeljnih postav; pred nekaj dnevi jo je pa vendar-le Chlu-metzky v državnem zboru zavozil in je sam priznal, če tudi nehote, veljavo člana XIX., kot državni akt, v kterem so shranjene naše pravice. Jezil se je namreč nad Cehi, ker oni še vedno zahtevajo svoje češko državno pravo, ter je ob enem stvar tako zasukal, kakor da bi Cehi na podlagi češkega prava zahtevali za-se svoje pravice ravnopravnosti. Tu se je Chlumetzky zagrozil, Češ, da Cehi nimajo prav nobene pravice svoje zahteve po ravnopravnosti opirati na ustavo, ktere ni (češko državno pravo je mislil). Vsaj mi (opozicija) ne poznamo nikake druge podlage, ki bi bila veljavna za napravo ravnopravnosti med narodi, kakor član XIX. temeljnih postav. Dobro, prav dobro, gospod Chlumetzky, če to pripoznate, čemu ste nam pa skovali famozni Scharschmidov predlog, kterega hočete na ravno tisti član XIX. opirati, na kterega se lahko in morajo po pravici opirati naše zahteve po narodni ravnopravnosti. To vendar ni mogoče, da bi ta član XIX. v ravno tisti sapi, ko dovoljuje ravnopravnost narodom, tudi dopuščal veljavo vpeljave nemščine nad druge jezike. Mar li je to logično ali značajno?
JDr. JVeitlof, general nemškega »Schulvereina" v Astri ji, je prišel ob ves kredit pri tistih avstrijskih Nemcih, ki so bolj prusaški, kakor pruski kralj sam. To nemilost si je nakopal s tem, da je na Dunaji razpustil akademično šulferajnsko občino. To je po širni Avstriji prusaško kri silno razburilo. Da Graška nemško-vseučiliščna mladež ne ostane pri tako vgodnih priložnostih za drugimi velenemci, to se pač samo ob sebi razume. Sklicala je v soboto, t. j. danes teden, izreden občni zbor svoje akademične šulfernjaške skupine, kjer so na ubozega generala kar strele letele iz silno strastnih govorov teh bodočih stebrov prusjanstva v Avstriji, če jih namreč naučni minister ne bo začasno spodkopal, da se poderejo. Ob enem so sklenili resolucijo, ktera se je soglasno sprejela iu se bo Weitlofu izročila za nezaupnico, v sledeči sostavi: »Akade-mična skupina nemškega „Schulvereina" v Gradci smatra razrušitev Dunajske akademične šulferajnske občine za samovoljno postopanje, ki se ne d& na nikak način opravičiti. To postopanje je tembolj nezaslišano, ker se je s tem v verigi nemškega »Schulvereina" raztrgal podporni ud, Dunajska aka-demična občina. Zarad tega Graški vseučilišniki centralnemu vodstvu nemškega »Schulvereina", posebno pa njegovemu načelniku Weitlofu, izrekajo najojstejo grajo in svojo največo nevoljo zarad takega postopanja.
V levičarskih krogih se nekterim nekaj sanja, kakor da bi Taaffejeva vlaila mislila kreniti iz sedanje poti in se levičarjem pridružiti. Zato, pravijo, je pa tudi avstrijsko-neraški klub glasoval za budget, češ, da si bomo na polovici pota nasproti prišli. Naj se le tolažijo in goljufajo svoje ljudi; nas ne bodo. Da bi se Taaffe od slej nadalje na levičarje naslanjal, pač ni prav nič vrjetno, saj jih je vendar v teku sedmih let svojega vladanja do dobrega spoznati moral, da so vseskozi sostav-ljeni. iz kvasu, ki bi Avstrijo razgnal. S takimi ljudmi se vendar Taaffe ne bode bratil. Naj bodo le s tem zadovoljni, kar že imajo! Saj jih tako bolj ljubkuje, kakor zaslužijo. Saj že tako nemška narodnost gospodari v Avstriji, slovanska pa se povsod iz kota v kot potiska. Sicer je pa škoda za vsako besedo v tem smislu. Finančni minister Dunajevski je nedavno v državnem zboru na ves glas povedal, da se bo Avstrija z božjo pomočjo tudi še nadalje držala svojega dosedanjega programa, kajti od levičarjev se ne nadja nič dobrega, ko bi ji prav zlate gradove obetali, pač pa od Boga, ki je vrhovni vladar držav vsega svetli. Smešno je pa od opozicije, da ona vso današnjo bedo v kmetijstvu in obrtniji grofu Taaffeju pripisuje; kakor bi drugod po svetu ne bilo rev in težav, temveč edino lo v Avstriji, in kakor da bi ravno oni ne bili vsega tega provzročili.
Vnanj«? države.
Na Srbskem bodo stopil na državno krmilo mož, ki bo ondašnjo politiko polagoma zopet spravi
na ono polje, na kterem je bila pred srbsko-turško vojsko. Kakor nam je v četrtek telegram sporočil, poklical je kralj bivšega ministra Jovana Ristič a, ter mu je naročil sostavo novega jnini-sterstva. S tem možem se bo politični položaj v Belem gradu takoj spremenil. Tudi za Avstrijo se zmi kaj spremeniti; kajti Ristič ni mož, ki bi za avstrijsko prijateljstvo kaj dal, veliko več je on Avstriji nasproten. Ristič pričaKuje za Srbijo blagra iz Rusije. Delati je pripravljen za blagor naroda neutrudljivo. Kake posledice bode pa ta spremen za naš v Bosni in sploh po južnih avstro-ogerskih pokrajinah imel, to se danes še ne dd določiti, kajti težišče srbsko, ki se je do sedaj k Avstriji nagibalo, premaknilo se bode od tistega dnč, ko bo Ristič zopet prvi državni akt podpisal kot srbski prvi minister, za toliko, da bo Srbija v političnem oziru mnogo bližej Rusiji, kakor pa Avstriji, če tudi ste med Avstrijo in Srbijo le Sava in Donova, med Srbijo in Rusijo pa kraljestva in kneževine. Risti-čeva politika bode vrlo podkrepila veliko-srbske ideje, za ktere je posebno od zasedanja Bosue in Hercegovine na Srbskem jako vgodna in plodovita zemlja. Sploh lahko rečemo, da se bo z Rističevim kabinetom na Balkanu politično obzorje popolnoma sprevrglo. In res iz Belega grada se javlja, da bode najbrž razpuščena sedanja skupščina, in nove volitve razpisane že prihodnji mesec.
Kako se bode na Balkanu sedaj zasukalo, sam Bog v^, kajti knez Aleksander je turški predlog, da bi spremenjeno pogodbo sprejel ter bi se če tudi le za pet let dal imenovati za gospodarja iztočne Rumelije, po včeranjih telegramih odločno odbil in pravi, da če bi ga Evropa siliti mislila, se bode sklical na bolgarki narod. Kaj pa je to druzega, nego nov boj, kakor hitro se zemlja nekoliko ogreje, da dopolnijo svoje oproščenje. Knez Aleksander misli izdati manifest Bolgarom, kjer jim bo izvestno natanko razložil vse spletke evropejske diplomacije, ter jo bo ob enem najbrž da naslikal kot največo sovražnico Bolgarov, ki jim niti slavno priborjene slobode ne privošči. Da bo to na Bolgare vplivalo, kakor olje na ogenj, je pač popolnoma vrjetno in da se ne bodo prav nič pomišljevali iz novega za komaj odloženo orodje prijeti, je tudi jako vrjetno. Spodbujala jih bo pri tem grška ob-orožeuost, ktero si bodo skušali, če ne bo drugače, še celo na svojo korist obrniti. V tem slučaji se se njima znd pridružiti še Srbija, čeravno Bolgarom do sedaj sovražna, ki ima pa sedaj slovanoljubnega Rističa za prvega ministra.
Poljski listi pišejo o velikih bojnih pripravah na Busken. Je pač verjetno, da hoče biti Rusija pripravljena na vse; tako brž ne bode dala prevage na Balkanu iz rok, zlasti pa se ne bode dala iz Bolgarske odriniti in ne bode mirno gledala, ako se bode Battenbergovec drugam naslanjal.
Splingard imenuje se glavni rovar v Belgiji, ki je ravnokar tolikanj hudega napravil z najnovejšo delavsko revolucijo; konečno je pa vendar-le sam staknil česar je iskal. Zaprli so ga. Splingard je eden najbolj nevarnih belgiških rovarjev in je bilo jako močnega vojaškega spremstva treba, da so ga odgnali v zapor, sicer bi ga bil vojakom zbegani narod iz rok izpulil. Poleg njega se klati po Belgiji vse črno angleških in nemških anarhistov, ki jo bodo pa prej ko ne sedaj zopet lepo čez meje pobrisali, kar jih namreč še ni pod ključem. Splingard sam je pa odvetnik v Bruselju in je pri najnovejših prekucijah s svojimi pristaši na čelu stal tolpi 500 delavcev, ktera je po njegovem nasvetu dobre službe popustila in boljšo plačo zahtevala, ktero so ji gospodarji tudi privolili, toda le po 10 centinov. kar so pa delavci po Splingardovem nasvetu odbili, češ, da ni zadosti in so rajši svojo poštenost po nasvetu zanikrnega samopridnega odvetnika z nedolžno krvijo svojega bližnjega oskrunili, kakor da bi bili pri dobrem zaslužku poštenjaki ostali. Sila je tolikošnja, s ktero so belgiški rudeč-karji na druge delavce vplivali, da si poslednji niti delati niso upali, tudi, ko bi hotli, ker so se ali nasilstva anarhistov in pa za lastno življenje bali.
Nova angleška ministra, namesto Cham-berlain-a in Trevelyan-a, odstopivših zarad irskega vprašanja, sta Mr. James Stansfeld, poslanec za Halifax, kteri je postal namesto Chamberlain-a predsednik krajnega upravnega urada, in lord Dalhousie, kteri je naslednik Trevelyan-u in tajnik za Škotsko. — Poslednji še nima sedeža v kabinetu. Stansfeld je skušen zdravnik, od 1. 1863 je bil že v raznih državnih službah, i n mesto, kamor je sedaj poklican, je že imel v Gladstonovera ministerstvu 1. 1871—i874. Lord Dalhousie je primeroma še mlad škotski plemenitaš, dosihmal še ni bil prednik v kaki državni službi. Pred malo časom se je povrnil s potovanja iz Avstralije nazaj na Angleško.
Izvirni dopisi.
Iz Trnovfega na Notranskem, 1. aprila. Naša fara je bila tako nesrečna, da ji je smrt v teku dveh let dva župnika vzela. Po smrti druzega, namreč g. Jan. Urbančeka, smo morali več kot celo leto čakati, da mu je prišel naslednik.
V	ponedeljek, 23. marca, je pa prišel naš novi župnik-dekan, preč. gosp. Janez Vesel, na svoje mesto — v Trnovo. V Št. Petru so ga vsi trije gospodje Dadžupani in nekteri drugi veljavni možaki spoštljivo pozdravili, ter <}o Trnovega spremili. Na kolodvoru so ga sprejeli duhovniki, g. okrajni sodnik z nekterimi uradniki, in množica ljudstva, vesela, da je dobila zopet težko pričakovanega pastirja. Pred Trnovem so pričakovali novega g. dekana gospodje učitelji z dolgo vrsto šolarjev in šo-laric. Za cerkvenimi zastavami med zvonenjem in streljanjem se je pomikala dolga vrsta faranov z g. dekanom do farne cerkve. Na treh zalih slavolokih so napisi pozdravljali našega novega župnika-dekana. V zalo okinčani in razsvitljeni farni cerkvi je on prvikrat blagoslovil z Najsvetejšim svoje farane.
V	praznik Matere Božje Oznanenja je bil gosp. dekan slovesno umeščen. Naj na kratko omenim, da je bila lepa in ginljiva slovesnost. Duhovnov je bilo navzočih 12; ljudstva sila veliko, ne le iz domače fare, temuč tudi iz Prema in s Pivke. Slovesnosti primeren govor imel je g. dr. Jurij Strbenec, župnik Hrenoviški. Ljudstvo se je zadovoljno in veselo razšlo; vsim je bila le jedna goreča želja v srcu, da Bog dolgo zdravega in čvrstega ohrani našega novega g. župnika, da bo zamogel mnoga leta delovati v dušni in telesni blagor velike Trnovske fare, ter da Gospod milostno odvrne take nesreče, s kakoršnimi jo je v preteklih letih obiskoval. B.
iz Novega mesta, 31. marca. Danes omenim neke cerkvene slovesnosti, ki se je vršila 25. dan t. m., na praznik Oznanenja Marije Device, v tukajšnji frančiškanski cerkvi, če tudi nekteri mislijo, da ta-kove baže dopisi ne pristojajo političnemu listu. Po našem mnenji bralcem gotovo ne delajo kvare. Saj vsak lahko opusti berilo, ki mu ne vgaja; ker ima v dnevniku tako še dovolj tvarine za čitanje. Bil je ta dan slovesno blagoslovljen nov altar, ali bolje, tabernakelj in nove podobe. Tudi to bi še ne bilo toliko važno, ker se jednake slovesnosti čestokrat pripete po raznih farah in cerkvah. Omeniti gre te slovesnosti zarad krasnega dela, kakoršnega pač dosihdob ni veliko na Kranjskem.
Obe cerkvi tukajšnji, kapiteljska in frančiškanska, ste jako stari, skoraj gotovo starejši nego mesto samo, obe imate jake lepo zidane presbiterije v gotiškem slogu. V teku časa se je bilo pri obeh v slogu mnogo mnogo pokvarilo. V novejšem času so jeli zopet popravljati, kar je zakrivil slabi okus 18. stoletja.
Ko so lansko leto porušili 168 let stari altar, odstranili razni belež od sten in reber ter zid od oken, pokazala se je še le prava lepota starinske stavbe.
Okna na slikano steklo je oskrbela tvrdka Neu-hauser v Inomostu. V srednjem oknu ti lesketi v oči podoba cerkvenega patrona, sv. Leonarda, v stranskih pa podobe sv. Frančiška in sv. Antona na desni, na levi pa sv. Elizabete in sv. Klare. Slikarija je kaj na tanko in v živih barvah izvršena. Toraj smemo to tvrdko priporočati onim, ki bi potrebovali jednakega dela.
Slikarije na oboku in stenah je izvršil domači umetnik g. Ogri n z Vrhnike. Že podobe v me-daljonih in ornamentika, ki je deloma posneta po oni v votivni cerkvi na Dunaji, nam je pokazala dobro izurjenega akademičnega slikarja. Pričakovati smemo, da bode jednako mojstersko dovršil slikarije tudi ob stranskih stenah, kterih jeseni ni zamogel končati.
Še bolj so nas pa iznenadile slike sv. Jožefa, sv. Alojzija, sv. Bonaventure in sv. Ljudevita, ki dajo, slikane na zlati podlagi, altarju pravo živost. Vse te slike nam kažejo, da ume umetnik vdihniti podobi pravega duha; na obrazih je izražena ona krepost, kojo so imeli v življenji in neka nebeška blaženost. Pokazal je tu mojster, da se je posvetil tej lepi umetnosti v pravem cerkvenem duhu. Njegove slike ti ne kažejo nič posvetnega — mesenega, kakor se vidijo tii in tam. — O resnici tega se bode lahko vsak prepričal, kdor jih bode le videl; in to, menim, je najboljše priporočilo za umetnika.
Altar, ki meri na visokost 545 »», izdelal je tudi domači umetnik Srečko Toman iz Ljubljane. Ze 4. septembra lanskega leta, ko je mil. knezoškof dr. J. Misija posvetil menzo, čudil se je vsak lepemu marmelju in do pičice nataučnemu delu. Zavleklo se je bilo namreč delo toliko, da gorenji del altarja do onega časa še ni bil izdelan. Ko pa je bil pretečeni teden odprt ves altar, moral je oča-
rati oko vsakega gledalca. Tako lepo vzdiguje se jeden del iz druzega, da meniš pred seboj videti lepo razraščeno cvetlico. Oba mojstra sta si postavila s svojim delom stalen spomenik in najboljše priporočilo za jednaka dela.
Omenjeni dan je bilo farno opravilo ob 10. uri v frančiškanski cerkvi. Gimnazijski katehet, vis. čast. g. dr. J. Marinko, je imel slovestnosti primerno pridigo. Potem je vis. čast. g. prošt P. Ur h blagoslovil novi altar in imel pontifikalno mašo, med ktero so tukajšnji pevci-dijaki pod vodstvom njih pevovodje in samostanskega predstojnika P. Hugo-lina Sattnerja kaj izvrstno peli. Vsak je moral pritrditi, da ume preskrbeti cerkvi lep kinč po pravilih sv. cerkve, kakor tudi petje v tem duhu.
Iz Pazna, 1. aprila. Tudi pri nas se je začela prav prijazna spomlad. Prve cvetlice ljubko se ti smejijo nasproti, hote ti reči, prijatelj, zdravo! zopet se vidimo! Drenj in drugo grmovje jelo je zeleneti in cveteti. Krasno vreme, ko ribje oko čisto obnebje, rahlo pihlanje vetriča proti mraku, z besedo, vsa rajska narava s svežim zrakom tako silno vpliva na človeka, da nehote hiti na prosto, da se z vso slastjo navžije te nepopisljive krasote. Koj prve dneve vse dere iz mesta, koliko bolj bode človeka mikalo na plan, ko se hrib in ravan odene z zeleno odejo, nakrašeno z nebrojnimi cvetkami vsakovrstnih barv. Sicer tukaj nimamo nikakoršnega sprehajališča ali parka, kakor ga imate v Ljubljani ali pa v Pulji, kjer je zdaj vse južno sadno drevje v cvetji, radu-jemo se vendar po svoje pevajoči: „Zima vzela je slovo".
Domače novice. Gospodje volilci!
Naši kandidatje za dopolnilne volitve v mestni zbor Ljubljanski so:
V	III. razredu,
ki voli v ponedeljek 5. dan aprila:
Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „Sla-
vije" v Ljubljani; Anton Klein, solastnik tiskarne in predsednik
obrtnega društva v Ljubljani; dr. Valentin Zarnik, odvetnik v Ljubljani.
V	II. razredu,
ki voli v torek 6. dan aprila:
Josip Benedikt, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani ;
dr. Henrik Dolenec, sodnijski pristav v Ljubljani ;
Franc Povše, hišni posestnik v Ljubljani; dr. Josip Vošnjak, deželni odbornik v Ljubljani ;
Toma Zupan, c. kr. profesor in vodja Alojzi-jevišča v Ljubljani.
V	I. razredu,
ki voli v 8. dan aprila::
dr. Alfonz Mosche, odvetnik v Ljubljani; Ivan Murnik, cesarski svetnik in deželni odbornik v Ljubljani; Miha Pakič, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani;
Franc Ravnikar, deželni knjigovodja v Ljubljani.
Narodni volilni odbor.
(Gostje iz Kamnika) v družbi ondašnjih gg. diletantov obiskali bodo, kakor ravnokar čujemo, jutri zvečer slovensko gledališčno predstavo: „Ukro-tena trmoglavost". Kličemo jim: dobro došli! Po predstavi bo času primerna tiha domača zabava v družbi gostov v čitalniški restavraciji.
(f Ivan Sajovic), umirovljeni c. kr. poštni uradnik, sedaj na Studencu pod Ljubljano, umrl je včeraj v 37. letu svojega življenja po dolgi in mučni bolezni.
(Najnovejše iz poštnega prometa.) V Lizaboni je bil svetovni poštni kongres, kjer se je zopet marsikaj novega vpeljalo pričevši s 1. aprilom. Dopisnice s plačanim odgovorom vpeljale so se po celem svetu po tistih državah, ki so v svetovni poštni zvezi. Pri pošiljatvi uzorcev se sme napisati tudi teža, širjava in kolikost. Od rekoraandacije se izključijo vsa pisma, kterih naslov obstoji le v začetnih črkah. Vrednostnih papirjev največa svota, ki se še k pošiljatvi dopušča, je 10.000 frankov. Kdor bi na deuarnih pismih večjo
svoto objavljal, kakor je taista v resnici v pismu zapečatena, zgubi pravico do povračila, če bi se pismo zgubilo ali bi v pokvarjenem stanu došlo na svoje mesto. Deuarna pisma, ki imajo s svinčnikom pisane naslove, se ne sprejemajo v promet. Pri nakaznicah se je vpeljala jako pomenljiva novost obstoječa v tem, da se bo odpošiljatelju ob svojem času naznanilo, kedaj je adresat denar prejel. Poslal se mu bode namreč „avis de payementu (opozor o izvršenem izplačilu), kar bode odpošiljatelja vselej 10 kr. veljalo, ktere bo moral že naprej plačati v podobi marke, ki se bo iz tega namena na nakaznico pritisnila. Ta vpeljava bode pa veljavna le v mednarodnem prometu.
(Na c. kr. mornarski akademiji v Reki) izpraznjenih bo v bodočem šolskem letu blizo 50 go-jenških mest, ki so razdeljena v proste, polproste in mesta za plačilo. Sprejemali se bodo sinovi avstrijskih državljanov, ki so 14. leto dopolnili, 16. pa ne še prestopili, so lepega vedenja ter so z dobrim vspehom dovršili štiri razrede srednjih šol; v II. leto se bodo sprejemali mladenči, ki še niso 17. leta prekoračili in so z dobrim vspehom dovršili 6 razredov srednjih šol; v III. leto pa oni, ki so vse razrede srednjih šol z dobrim vspehom dovršili, pa niso še več nego 19 let stari. Vsak gojenec moral se bo podvreči vsprejemni poskušinji, ki se bo 10. septembra pričela; spraševali se bodo kandidatje iz nemščine, matematike, geografije, zgodovine ter prirodopisja, v obsegu, kolikor se ga je vsak učil na srednjih šolah. Gojenška mesta so proti plači po 800 gl., ona za polovico pa po 400 gld. in se dotična svota v dveh obrokih zanaprej plača. Na prosta mesta se sprejemajo sinovi c. kr. častnikov, vojaških in državnih uradnikov. Študije trajajo 4 leta, ter se konečno gojenci, ki akademijo z dobrim vspehom dovrše, imenujejo za pomorske kadete II. vrste. — Prošnje do 10. avgusta c. kr. vojnemu ministerstvu (pomorski odsek).
Telegrami.
Dunaj, B. aprila. Kakor „Bud. Gor." sporoča, so se včeraj razprave o pogodbi dognale. V petrolejskem vprašanji sprejel se je poslednji madjarski posredovalni predlog. Me-lasa t, j. sladkorjeva gošča se bo uvaževala v bodočnosti brez carine.
Dunaj, 3. aprila. Položaj suplentov se bo kmalo zboljšal; dale se jim bodo kvinkvenije, mnogo se jih bo pa tudi stalno nastavilo že v bodočih mescih.
Carigrad, 3. aprila. Gaclban efendi odpeljal se je še ponoči s posebnim vlakom v Sofijo. Konferenca se prične menda 5. aprila.
London, 3. aprila. Rusko brodovje zapustilo je včeraj Syro in se je povrnilo v Sud-ski zaliv.
Listnica vredništva.
G. dopisniku v Paznu: Le večkrat kaj, vedno dobrodošlo ! Pozdrav!
Umrli so:
31. marca. Gašper Bezelak, mizar, 69 let, Kravja dolina št. 11, jetika. — Liza Žnidaršič, delavka, 20 let, Hradeckega vas št. 9, vročinska bolezen.
Vremensko sporočilo.
a C. O	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
	7. u. zjut.	74723	+ 5-2	si. svz.	jasno	
2.	2. u. pop.	745.25	+16-6	si. szp.	jasno	000
	9. u. zvec.	744-86	+11-2	si. jzp.	jasno	
Stanovitno jasno, za 3 2° pod normalom.
Srednja temperatura gorkote 110° C.,
85 gl. 05 85 „ 15 113 „ 80
. 101		70
. 878		—
. 292		80
. 125	n	90
. 10		
5		94
. 61	„	70
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 3. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5 % „ 100 „ (s 16 % davka) K% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije.....
London ......
Srebro ......
Francoski napoleond.....
Ces. cekini......
Nemške marke.....
Kavarno „EYR0PA"
pri Tavčarji
otvoril je dne 1. aprila podpisani, kar si usoja p. t. občinstvu s pristavkom naznaniti, da bode skrbel za najfinejšo pijačo in najboljšo postrežbo.
Ž odličnim spoštovanjem priporoča se
Janez Gruden,
(2)	kavarnar.
ki
JOSIP LEVEČ,
trgovec pri mesarskem mostu v Ljubljani,
kupuje
borovepopke, češminovo ljubje od korenin, debla in vej, vsake vrste rastlinstva in sploh poljske pridelke,
kakor že poprej več let in plačuje vse to po najvišjih cenah. Prodaja pa tudi
izvrsten semenski krompir in fižol
(3)	jako poceni.
SEMENA.
Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, vsake vrste travo, Kašeljski kaps, Ribniški krompir in fižol itd. priporoča po najnižji ceni
IVAN PE1U>Aj¥
(2)	v Ljubljani.
Tercek & Nekrep,
trgovina z železnino
v Ljubljani, mestni trg št. 10,
priporočata stalno, dobro izbrano zalogo jl>ol j-scgra itmctijskega in po(jedel-skcga orodja in strojev, posebno kr-more/nic Henrika LanžavMannheimu, izvrstna orala (pluge), kakor tudi druge najbolje izkušene izdelke; nadalje: Žitno Miiainil-nice, vozove, sami, pluge, sosal-niee, cevi za vodnjake in vodnjake same, štedilna ognjšlča, peži, ognja in tatov varno kase itd.; — potem izvrstni kamniški cement in poljski mavec (gipss); dalje želeasnidne šine in kovanja xa stavbe, — vse to po najnižjih cenah v zalogi in po unanjem naročilu, ki se vsako naglo in natančno izvršuje.	(50)
Častitim svojim kupovalcem in vsem drugim, ki kaj v mojo stroko spadnjočih reči potrebujejo, naznanjam, da sem danes svojo
v lastni hiši štev. 10—12
otvoril, ter jih k obilnim naročbam na
oljnate in suhe barve, fii-neže, lake itd.
prijazno vabim.
V Ljubljani, 3. aprila 188,	ADOLF HAUPTMANN,
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov.
Med v satovji
a kg 80 ki-.
Garantiran pitanec
v škatljah po 5 kg, kg po 60 kr., škatlja 30 kr., se pošilja po pošti proti predplačilu ali povzetji.
V škafih na debelo ceneje.
OROSLAV DOLEIEC,
svečar,	(12)
v Ljubljani, Gledališke ulice.
Tiiietne (19)
d in
ustavlja po najnovejšem amerikanskem načiuu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje.
Čudež iridias trije!
Samo gld. 3*75
velja pri meni od danes naprej izvrstna, regulovana sainosveteča
ura na nihalo, ki bije
cele in pol ure, ter ima dve bronasti uteži,
z nihalom v prekrasnem, fino poliranem irait. okvirji iz orehovega lesa, je izžlcbljena, ima prekrasno kazališče ktero je prevlečeno z neko snovjo, ki po noči tako svetlo sveti kakor luna, tako da so vidi, koliko je ura, no da bi bilo treba prižgati luč. Za svetlobo
pismeno jamčim
kakor tudi garantujem za dober tek. Jaz sem jedini izumitelj teh ur in je le zato tako po ceni prodajem, ker jih imam mnogo v zalogi in denarja potrebujem. Naroče se lahko proti gotovemu plačilu ali poštnem povzetji. —
Razpošilja	(3)
Fabrik leuchtender Pendeluhren Wien III. Hintere Zollamtsstrasse Nr. 9. - H.
^V/^IPilf^l druzih stranij ponujajo se ure z
wVrtl	nihalom z budilom po gold. 210 in
take ure z nihalom v tako imenovani remontoir-obliki po 2 85, pa to je le navadna sleparija, kajti nikakor so ne dajo primerjati tej uri in p. n. občinstvo se lastnem interesu svari pred nakupovanjem taeih ur.
:ooooooooooococoococccooocc
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
T	Več ko 87 let obstoječa
c. kr.
(6)
l) nv.
tvornica za plahte in koee
poprej
Lichtenauerjeve vdove in sinov,
razpošilja po svoji Dunajski zalogi	^
konjskih odej,
11K> ctm. dolgih, lit O ctm. širokili,
nepokončljive kakovosti, temno barve, z živejšimi krajci X po f?ltl. l.OO z zavijanjem vrod.	♦
Dalje prodajamo, dokler je še kaj zalogo
belo "barvane konjske odeje,
2 metra dolge in l'/a metra široke z štirogubnimi plavo-rudečemi ali temno-rudečimi krajci, nepokončljivo baze po gld. '-..">(> v. zavitkom vred.
Kdor jih vzame 10, dobi jeden komad po vrhu ali se mu pa cena za 10% zniža.
Samo radi velikanskega izdelovanja in prodaje smo v stanu konjske odejo tako nenavadne velikosti in tako izborno kakovosti tako nenavadno ceno prodajati. Razpošiljajo so s povzetjem. Blago, ki ni po godu se brez ugovora nazaj sprejema. — Naj so dobro pazi na naslov:
Pferde-Decken-Fabriks-Haupt-Niederlage
WI EN, liothenthurmstrasee Nr. 14.
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦I
: t
i