44. štev. V Kranju, 2. aprila 1904. V. leto. Političen in gospodarski lisi. Vabilo Da narocbo. za^^iet^amo8^! za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Kakšen bo konec? Majnika meseca lanskega leta je minilo pet let, krnje prišel škof Jeglič v Ljubljano. Takrat mu je posvetil «Slovenec» uvodni Članek, ki sicer hvali delovanje ljubljanskega škofa, ker pač drugače ne more. ali med vrstami se bere, da mu ta hvala ne gre prav iz srca, da čuti škofovo delovanje kot neko nepotrebno pezo na sebi. Povdarjalo se je tudi, da škof postopa vedno z neko elementarno silo, podomače rečeno, da je velik — svoje-glavnež. Mi kranjski meščani, ki smo skusili to škofovo lastnost na lastni koži in jo izkušamo še danes, imamo popoten razum za to karaktei izovanje; nam to ni nič novega. Že nekaj časa nahajamo ne le v slovenskih, ampak tudi v nemških listih neugodna poročila o škofovem gospodarstvu v Gornjem gradu in o njegovih dolgovih. Kdor je domneval, da je tu kaj pretiranega, da liči v teh poročilih kaka politična tendenca ali osobna animoznosl, tega je Škofov list »Slovenec* z dne 12. marca 1904, številka 59. prepričal, da so vsa ta poročila resnična. Da, denarni položaj ljubljanskega škofa je po poročilu «Slovenčevem» mnogo resnejši nego je bilo brati po škofu neprijaznih listih. Držimo se suhih številk! Dolg dela ljubljanski škof, ne zase, kakor trdi «SIovenec», ker zida srednješolski zavod na sentvidskern polju. To je sicer splošno znano, ali, kakor bomo videli pozneje, le deloma resnično, škof dela tudi dolg, da more izrabljati gornjegrajske gozde tako, kakor inu svetuje njegov novi oskrbnik. Vendar preidimo k številkam! Za šentvidske zavode je bilo dosedaj 900.000 kron stroškov; 500.000 kron pa se še potrebuje. V pokritje teh stroškov je najel škof posojilo 400.000 kron; namen ima uporabiti v to »vrbo skupilo za .škofove pristave pri sv. Petru v Ljubljani v vrednosti iiOO.000 kron in ravno sedaj išče pri kranjski hranilnici posojila za 140.000 kron. Ta škofova pristava je zadobila tako vrednost vsled regulacije ljubljanskega mesta in je kakor Gornjijvrad temeljni kapital stolice sv. Maksima. Ta temeljni kapital se bo porabil za podjetje, ki je — kar smo že večkrat po-vdarjali — izključno produkt Škofove strasti in po načrtu kakor ga je obelodanil «Slovenec», sploh neizvršljiv. Zanimiva je trditev »Slovenčeva*, da je od posojila 400.000 kron porabljenih za zavode le 100.000 kron. Da bi bilo od tega denarja 300.000 kron še na razpolago, se nam zdi zelo neverjetno zaradi tega, ker škof išče novega posbjila za 140.000 kron in ker poročilo samo navaja, da so se vršile na Gornjemgradu izvanredne investicije glede dovažanja hlodov, da se je popravil grad Vrbovec. Zaradi tega se nam zdi bolj verjetna trditev, da se je denar porabil za Gornjigrad in ne za šentvidske zavode, torej za druge namene nego je bil dovoljen. •Slovenec« pravi, da dolga ni več kot 400.000 kron. Nam se dozdeva, da glede na to, da je Skof prevzel Gornjigrad btez dolga, la svota saroanasebi ni lapalija. Prezreti pa se tudi ne sme, da zavodi še niso dogotovljeni, da pa so izčrpana vsa sredstva, ki so škofu pristopni za izžemanje denarja iz žepov našega dt brega ljudstva. Duhovnikom se je uradoma priporočal lov na testamente, škof sam sega celo v pravdah po volilih in policah dvomljive provenijencije. Župniki boljših fara prispevajo k zavodom z jako znatnimi letnimi prispevki. Pri branju maš zahteva se nekaj odstotkov za zavode, najrevnejšim in najmanj zavednim slojem našega vernega ljudstva se je naložil cerkven davek. Ti sloji so večinoma mnenja, da delajo za božjo čast, če polagajo svoje krvave žulje v to brezupno podjetje, in kljub vsem tem naporom manjka še 500.000 kron, da se bodo zavodi dozidali, — manjka še ves temeljni kapital za vzdržavanje po* si o pij, profesorjev in dijakov, manjka posebno tisti vedno povdarjani in za obstanek zavodov neobhodni kapital, ki se bo potreboval, da se bo moglo nekaj dijakov brezplačno sprejeti v zavod. Pri tem opasnem položaju je naravnost pretresujoče ginljiva tista gospodarska najivnost, ki odseva iz »Slovence vega» poročila. Tam, kjer se danes seka, bo v 15 do 20 letih bpljši gozd od sedanjega. In vendar ve pri nas vsak pastir, da pri najugodnejih razmerah pride rast gozda v 15 do 20 letih k večjemu do šutkovcev, da pa rabi smreka 40 do 50 let, da postane merkantilni les, bukev in hrast pa mnogo več. Škof je menda tudi mnenja, da bodo tiste cevi, po katerih se danes spravljajo hlodi na žago na Vrbovcu, služile še njegovim naslednikom, in ne pomisli, da bodo te naprave že vsled elementarnih uplivov sc porušile mnogo prej, nego bo tam zrastlo kaj lesa, kjer se sedaj seka. Gozdno gospodarstvo v Gornjemgradu ni osebna zadeva ljubljanskega škofu, temveč važno narodno gospodarsko vprašanje, ki se tiče cele dežele. Zaradi tega deželna vlada ni priporočala škofove prošnje, da naj se Gornjigrad obremeni za 400.000 gld. Ali pri naučnem ministrstvu je škof vendar dosegel svoj namen. Nam ni znano, kaj je vlada nameravala s tem, to pa vemo, da dunajska vlada nikdar ni bila dobrohotna narodnim slovenskim težnjam. Vsaka troh'ca narodne ravnopravnosti mora sc kot »koncesija* izsiliti od dunajske vlade. Sedanji ljubljanski škof navzgor nima nobenega upliva. Osebnega upliva si ni pridobil, kar mu ni zameriti, tisti upliv t*a, kar ga je spojenega z njegovim dostojanstvom, izčrpal je popolnoma za pomiloščenje obsojenih duhovnikov. Gotovo pa je, da, če pride zopet na stolico ljubljanskega škofa mož, ki bo kot cerkveni knez in politik na svojem mestu, zna napraviti tak škof vladi velike sitnosti. Vsaj se še spominjamo škofov kot Zvverger in Ku-digier. Će pride tak položaj, potem za dunajsko vlado niti nobena nesreča ni, če. je ljubljanski škof v vednih denarnih zadregah, če ima majhne dohodke, če je zvezan na rokah in nogah. Da si torej dunajska vlada ne ubija glave s tem, kakšen bo konec tega gospodarstva, bi si znali še razlagati, ne moremo si pa razlagati, da je tu gluha in slepa višja cerkvena oblast. PODLISTEK. Žreb naj odloči! Osnovna »lika z macedonskega bojica. Dalje. Toda bolgarski vstaši vkljub tem obljubam še nočejo položiti svojega orožja iz rok ter se podati nazaj doli v svoje opustošene in razdejane vasi po nižavah, dasi jih k temu silita tudi lakota in mraz v gorah. In zakaj se velikodušnim dobrotam tujih diplomatov tako ustavljajo, zato imajo gotovo važen vzrok, ki pa najbrž tiči v opravičenem domnevanju, da bi jih besni turški vojaki takoj, kakor hitro bi se ustaši prikazali brez orožja v nižinah, posekali, ponataknili po kolih ali pa spekli v plamenu pri zadnjih ostankih požganih bolgarskih koč. Tako se je zgodilo že tisočim in tisočim njihovih rojakov, ki so se dali vjeti Turkom v past raznih lažnivih obljub. Pomor-jeni Bolgari pa zdaj ne potrebujejo in ne zahtevajo nikakih reform več, in ako jim sedaj nepremišljeno slede v smrt pod turškim mečem še ostali macedonski vstaši, bila bi naenkrat reformirana vsa Macedonija in evropejski reformatorji bi se globoko oddahnili! Zadrega vladnih diplomatov zaradi Macedonije je začela zanimati ves svet, in tam v najoddaljenejših nekato-liških državah se je začelo najprej sočutno gibanje za uboge macedonske Bolgare, potem pa jim je z denarno podporo priskočila na pomoč tudi bližnja slovanska Srbija. Vsled tega postaja Turek na bolgarskih tleh vedno bolj plah in obnemogel in če bode konečno, seveda šele po mnogih novih grozovitostih, le primoran zapustiti Macedonijo, kaj bodo potem počeli naši, za blagor Slovanov tako skrbni in vneti diplomatje? Gotovo se bodo zopet Volilno gibanje. Zavednim volilcem is tržiškega, kranjskega in škofjeloškega okraja! (Dopis iz tržiskega okraja.) V zadnjem dopisu od tukaj se je kmetske volilce iz našega okraja poživljalo, da bi se posvetovali z volilci kranjskega in škofjeloškega okraja o bližnji deželnozborski volitvi ter si po-tavili svojega kandidata, ker Franc Demšar ni kmetski, ampak farovški kandidat. Med tem pa so se nezavisni in svobodomiselni kmetje kranjskega in škofjeloškega okraja sami brez upliva tc ali one stranke v deželi ojunačili ter prejšnji ponedeljek napravili v Kranju shod, pri katerem so enoglasno postavili za svojega j deželnozborskega kandidata takega moža, kakršnega I mi kmetje potrebujemo za deželnega poslanca. Ta odločni in nepričakovani odpor naših najboljših kmetov iz omenjenih okrajev proti predrzni farovški komandi je zelo vesel pojav za nas gorenjske kmete, ker priča, da se je tudi na Gorenjskem začelo jasniti in obračati na boljšo. Svojega kmetskega kandidata torej zdaj imamo in dolžnost ter ponos vsakega razumnega in zavednega kmetskega volilca naj bo, da gre zanj z veseljem in pogumom v j volilni boj! Ako bodo klerikalni kmetje z navdušenjem šli volit poslanca farovškim gospodom in škricem, zakaj bi tisti napredni kmetje, ki že sami znajo kaj misliti in presoditi z lastnimi glavami, še s toliko večjo vnemo in zavestjo ne oddali svojih glasov za svojega kandidata?! Pač bodo spet naši dušni pastirji, ki pa jim je naš de- j har in drugo premoženje mnogo bolj mar kakor naše duše, brusili pete od hiše do hiše, z raznimi lažmi in sle- I parijami begali in strašili volilce, jim glasovnice popisovali ter jim pod smrtnim grehom zapovedovali priti volit farovškega kandidata Demšarja. Ali takim brezčastnim agitatorjem naj vsak pameten kmet pokaže vrata ter naj jim pove, da bo svojo volilno pravico že sani znal porabiti kakor je tudi sam plačal svoje davke zanjo. Našli se bodo tudi črnosuknježi, ki bodo hujskali žene in otroke, posebno takozvane «Marijine hčere> proti zavednim na-, , , J _ posvetovali in cincali v svoji neodločnosti semtertja mesece in mesece ter se ne bodo mogli zlepa zediniti v razsodbo, kateremu narodu naj bi za naprej spadala od Turkov zapuščena bolgarska zemlja. Ali naj morda žreb odloči j v tej preporni zadevi? V to svrho bi bilo le treba postaviti visok svetel cilinder na mizo, vanj vreči zvite listke z imeni velikih in malih držav, en tak listek zopet dvigniti iz cilindra, in stvar bi bila srečno dognana! Ako bi osoda prisodila po žrebu Macedonijo zopet Turkom, tedaj bi ne smel nobeden več dvomiti, da je to I najpravičnejša, po volji božji izrečena razsodba! Zato hajdi potem urno brez obotavljana in premišljevanja z oboroženo silo na pomoč ubogim, po krivici preganjanim Turkom, ki naj se jih slovesno popelje nazaj v Macedonijo in tam znova postavi za vrhovne in neomejene gospodarje, i uporne Bolgare se naj pa potolče kakor stekle pse do j zadnje žive glave, da ne bodo več zbujali tega nesrečnega j balkanskega vprašanja ter več ne spravljali v nevarnost starih turških posestnih pravic! Saj bi bilo pa tudi res žalostno in v veliko škodo, ako bi se moral tako veleblag, kreposten in koristen narod kakor so Turki, ki so še v zadnjih stoletjih uničevali Slovane z ognjem in mečem po vsej južni in srednji Evropi in so bili večkrat še Slovenci deležni tega turškokulturnega dela, pred balkanskimi Slovani še bolj skrčiti in stisniti kakor se je že proti Črnem morju ter bi moral nazadnje še celo zapustiti Evropo in odnesti kopita v svojo prvotno azijatsko domovino! Zatorej, evropejske velesile, le hitro na pomoč propadajočim Turčinom, da ne bo prepozno! O Evropa, ali te ni nič sram?! i>alj« prih. prednim volilcem. V takih slučajih se naj pokaže, kdo je gospodar v hiši! Ženske, ki se plazijo po farovžih, se navadno tam nič dobrega ne nauče in niso dosti vredne; farji jih imajo nabrane na vrvicah, da potegnejo zanje, kadar jih potrebujejo, za kmetske potrebe pa jim ni mar. Moški postane hlapec takim ženskam, ni več mož, ampak šleva in farški podrtpnik! Nekateri farovški politikarji pa so celo tako nesramni, da si drznejo pretiti svojemu političnemu nasprotniku: ze, trdnega j«zu. da se ubranimo vedno hujšemu navalu. Kako smo nuivni! Od jutra do noči se trudimo in delamo kakor živina, samo da se preživimo. Naše gmotne razmere pa so vedno slabejše. Posestvo za posestvom se razkosa in pred leti trdni kmetje so danes fabriški delavci ali pa Amerikanci. Kako žalostno! Kdor ni poskušal kmečke bede, ne more je presoditi. Kolikokrat ni niti najpotrebnejšega pri hiši. Pri vsem tem pa prepuščamo skrb za svoje potrebe drugim. Vrabec lovimo, golobe spuščamo. Kadar se obrnemo do naših narn vsiljenih zastopnikov, pa napravijo hrup in kriče kakor žena, ko ji je padel otrok v vodo. Utapljal seje, ona je pa vila roki in vpila: Bog pomagaj! Pri govoru dr. Kreka o splošni volilni pravici je rekel kmet: «Vi imejte volilno pravico, nam pa preskrbite, da se Sora zajezi!« Prepuščajo nas nemili usodi in ravnodušno gledajo, kako ginemo. Na svoje gospodstvo in potrebe pa ne pozabijo in se z našo pomočjo valjajo v najlepšem blagostanju. Dosti imamo že potrpljenja in izkušenj, dovolj bridkih prevar. Komur se dosodaj niso odprle oči, mu ni pomagati. Hodili nas pa more edinole zavest, da naj kmet sam zastopa svoje koristi. Zastopati nas morejo v deželnem in državnem zboru možje, ki z nami čutijo in trpe, možje, ki okušajo težave kmetove. Kdor nas hoče zastopati, podpisati mora program, ki ga narekuje naša beda. Kdor pa ne podpiše našega programa, ni naš in bi bilo stokrat bolje, da bi ga ne bilo. Hinavec je, ki z našo pomočjo nas tepe. Navidezno je naš, v resnici pa mora delati le za koristi onih, katerim smo mi molzne kravice in kateri bi se ne godilo tako dobro, ko bi imeli mi le malo samozavesti. Bliža se nadomestna deželnozborska volitev. Lahko nam bode tukoj zbirati. Enega kandidata so nam postavili naši tirani in ta je Prane Demšar iz Cešnjice, mož, ki je zatajil koristi svojih trpečih sobratov in se vrgel v naročje našim izkoriščevalcem. Obljubil je podpirati obstrukcijo, ki žre, žre in žre naše žulje, obljubil je, da bo zatiral naše gibanje in boj za samostojnost, obljubil je, da bo kot izdajica zavrgel trpeče bratu. In takega moža naj mi pošljemo v deželni zbor zastopati naše koristi! Ne! nikakor ne! Na posvetovanju v Kranju izbrali smo si sami svojega kandidata, moža, ki že od mladih let čuti, da smo samo nemo orodju v rokah drugih. Jože Novak je kmet, ki šu nikdar ni klečeplazil pred nikomur. On pozna razmere, ki nas tlačijo. Glavno pa je, da je obljubil delati za nas brez ozira na stranke, za nas kmete in le za naše koristi! Naša sveta dolžnost je, da si po svojih močeh priborimo do samostojnosti in neodvisnosti. Glas ujmo in delajmo za našega kandidata, ki bo mož na svojem mestu. Pričeli smo boj in v tem boju nam je ali zmagati ali častno podleči gorje pa izdajicam kmečkih koristi! # # * Gorenjski kmet! Is mavćiske fare. Štejemo si v sveto dolžnost svetu pokazati, kakega moža so v pondeljek neodvisni kmetje postavili deželnozborskim kandidatom, naj tudi njega bolj natanko spoznajo bolj oddaljeni volilci, kateri še niso imeli priložnosti ž njim priti v dotiko. Prepričani smo, da dobro ve vsak. ki g. Novaka bližje pozna, da si boljšega poslanca ne more kmet želeti kot je mnogo zaslužni mavčiški župan, katerega še celo njegovi najhujši domači nasprotniki hvalijo kot skrbnega gospodarja in hišnega očeta, ra>.umnega kmetovalca in dobrega župana; le tega mu ne morejo odpustili, da jim ne trobi slepo v klerikalni rog in se ustavlja popolni vladi gospodov, ki se toliko razumejo na kmetske zadeve kakor zajec na boben. Mavčiškemu županu v mladih letih niso bila tla nastlana z rožicami. Ko si je primerno izobrazbo prisvojil, šel je v prodajalno in kot trgovski pomočnik je bil med drugim tam na koroško laški meji in se popolnoma priučil italijanskemu jeziku. Nemški jezik govori in piše perfektno. Pozabiti pa ne smemo, da se je ves čas, ko je hodil v šolo in tudi potem, ko je bil v trgovini, zelo zanimal za kmetijstvo. Kadar je domov prišel, prijel je za to ali ono orodje in hajdi na polje. Zato je z veseljem prevzel domačijo po očetovi siniti, katera ni bila tedaj ravno v dobrem stanu; pa z neprekosljivo marljivostjo, dobrim gospodarstvom in primerno varč-j nostjo, z raznimi kupčijami in pravo gospodarsko razumnostjo je dosegel, da bi bil danes marsikateri gospodar rad na njegovem mestu. Vsak prosti čas pa porabi pri knjigah in časopisih in posebno rad zahaja v družbe in na razne shode in posvetovanja, kjer ve. da bo kaj važnega^ zvedel in tudi sam kaj nasvetoval. Njemu so dobro znani avstrijski zakoniki in takoj ti bo pri tej in oni priložnosti citiral ta ali oni paragraf iz njih. Sploh ga ni lahko spraviti v kozji rog, saj je tudi dober govornik, neustrašeno zagovarja svoja zdrava načela, naj mu jih oporeka ne vem kateri žegnan ali nežegnan nasprotnik. To so lastnosti, katerih kmečki poslanec potrebuje kakor riba vode. Po našem mnenju bi kmetje g. Novaku prizadeli veliko krivico, ko bi ga enoglasno ne volili. Demšarja so meni nič tebi nič črnosuknježi postavili deželnozborskim kandidatom, naj ga volijo torej gospodje po farovžih, mi njemu prav privoščimo njihove glasove. Tistega kmeta pa, ki bo njega volil, nimamo več za moža, to je baba v moški obleki, kateri kakor opica ponavlja, kar store tonzurirani božji namestniki, njihovi maliki. Ko j bi takim sijevam rekli duhovniki, naj prednje padejo in j jih molijo in storili bi tudi to, kaj bi zoper g. Novaka ne bili, ki se je predrznil v pondeljek na shodu v Kranju j kapelanu Hvbašku' reči, da bi bilo bolj zanj, če bi bil j kravji pastir. In sedaj so po vseh volilnih okrajih raz-I trosili laži, da je Novak tepel tehanta, ko v istini le ni pustil njemu kot nevolilcu na shodu delati zgage, pač pa je še miril vsled tehantovega izzivanja razdraženo množico. Nikar se ne dajte od takih laži zapeljavati in volite po svojem prepričanju. In ali mavčiški župan ne izpolnjuje verskih dolžnosti znabiti bolj kot marsikateri farovški klečeplazec? Da pa se ravna po načelu: «Kmet za kmeta*, farovški gospodje naj pa bodo tam, za kamor so odločeni, saj imajo v vinogradu Gospodovem dosti dela in prijatelji bomo, to je čisto prav. Vi, kmetski možje, pa, dokler ne bodete samostojno mislili in delali, ampak se slepo pokorili duhovski vladi tudi zunaj cerkve, toliko časa boste gledali, kako prevzetno bodo vsled vaših žuljev debeli duhovniki prihajali iz svojih farovških palač in se vam na tihem posmehovali, češ, le strižimo tele ovčice, saj nam pohlevno drže. Pokažite v četrtek, da se ne marate več za nos voditi od teh pijavk in volite moža, ki je z vami in ne zoper vas. * * * Is kranjskega okraja. »Slovenec se srdi nad voljo nekaterih neodvisnih kmetov iz kranjske okolice, kateri so postavili svojega kandidata za deželnozborsko dopolnilno volitev v kranjsko-loško-tržiškem okraju. Sumi namreč te nepoboljšljive kranjske liberalce, da oni pospešujejo in vodijo to stvar. »Slovenec«! odkrito ti povemo, da se motiš, kakor si se že večkrat motil, ker kranjski naprednjaki niso v nikaki zvezi s to našo mislijo. No, ti katoliški junak! Nikar ne glej naše opravičen© delovanje z zavistjo, ker zdaj za enpot ti še nismo bog-sigavedi kako nevarni. Prepričani smo ravno tako, kakor po vseh župniščih, da bode zmaga tvoja. Ce se pomisli na sredstva, s katerimi bodo delali, In kak upliv imajo ta sredstva na nerazsodnega kmeta, to vi sami dobro znate! Kar nas je neodvisnih kmetov moramo odkrito priznati, da nismo za pospeševanje sovraštva po deželi in pa za obstrukcijo v deželnem zboru, kakor to odobrava vaš kandidat. Prepričani smo, da taka « divja jaga», kakršno so vprizorili kmetski poslanci v zadnjem zasedanju v deželnem zboru, kmetu popolnoma nič ne pomaga, temveč nam le škoduje. Prašamo vas? Bode li kandidatu, katerega je postavila klerikalna stranka, dana prosta volja skrbeti za svoje volivce brez vašega nadzorstva. Pogojno ga zavežete, da se mora klanjati v vseh zadevah klerikalizmu, a vse drugo je stranska stvar. Natančno nam je znano, kake vrste ljudi morete rabiti. Na primer, ako vzamemo cerkveno ključarstvo v poštev po deželi, izbrani morajo biti možje, ki niso vešči ne čitati in ne pisave, ako pa to znajo, pa morajo biti popolnoma pokorne ovčice in slučajno še sicer tako, da na prazno polo papirja brez obotavljanja potrdijo letni cerkveni račun svojemu župniku. Znan nam je tudi slučaj: ko sta prišla podružnična ključarja k letnemu cerkvenemu računu v župnišče. Tam se je vsakemu izročila svitla kronica za opravljeni posel, ter sta se potem ključarja odslovila s pristavkom, da je že vse v redu z računom, ne da bi bil kdo od ključarjev videl, da je res 3X7 = 11. Kdor si pa upa zoper tako hvalevredno (?) početje imeti kak pomislek, ali kdor bi hotel stvar jasno videti in oporekati, da je 3 X 7 = 21 ne 11, zoper takega naščujete pa nerazsodno ljudstvo, ter ga krstite za liberalca. Z gotovostjo smemo trditi, da bi bil takoj konec razpora, hujskarij in sovraštva po deželi, da bi le dobra tretjina volivcev stvar natančno poznala, za kaj se gre. To pa veste, da nas je še premalo in to vam daje pogum, da napadate vsakega, kdor slepo v vaš rog ne trobi. Zoper učiteljstvo, ki ne hodi k vam po pamet na posodo, naperili ste že večkrat vaš bombardiment, kakor Japonci v zadnjem času na Port-Artur. Ra v nota ko obrnili in spuščati sle začeli vaše zastrupljene puščice na orožništvo, katero mora izpolnjevati svojo dolžnost, in vam ne more in ne sme biti agita-cijsko orožje. Sploh vsakega napadate, naj bode kmet, ali karsibodi hoče, ki ne izposoj uje pameti pri vas. Le tako naprej »Slovenec* in «Domoljub*! Ljudem so se začele odpirati oči. V Kranju, 2. aprila. Pri dopolnilni deželnozborski volitvi iz kmetskih občin Podklošler-Trbiž je zmagal nemškutarski kandidat Martin Fischer, ki je dobil 386 glasov, slovenski kandidat Grafenauer pa 172 glasov. Razmerje glasov je skoro ravnotisto, kakor pri zadnji volitvi. Državni sbor se menda skliče — kakor poročajo listi — na dan 18. ali 19. aprila t. 1. Na Francoskem bodo odpravili samostanske šole, ker je zbornica sprejela te dni zakon o odpravi samostanskega pouka v celoti. Balkan. Od meje prihajajo poročila, da turške čete namenoma izzivajo in provzročajo izgrede. V Melniku je bil nedavno tega umorjen neki vohun in turške čete so prišle z izgovorom, da iščejo morilca v Melniku ter so ropale in požigale po vaseh raelniškega okraja. Tudi macedonsko mestece Petrik so zasedli turški vojaki ter ne puste nikogar iz mesta, dokler mesto ne plača vseh zaostalih davkov. — Turčija mobilizira četrti voj. Iz Vana je odšel še en bataljon v Muš, kjer je sedaj postavljena že cela divizija. Dopisi. Is Javorij pri Skofji Loki. Iz naše občine pride malo med svet. Tu med nami je neomejeni gospodar župnik Pfeifer. Kar on reče, to je pravo, in za njim je dozdaj vse capljalo. V fari sta dve Marijini družbi, vendar pridušanja se ne manjka in tudi kaki članici tjainsem kaj spodrsne, pa kaj se hoče, vsak človek je podvržen slabostim. Tako naš župnik, seve o nečlanih ima drugo merilo. On ima tudi nekako pošto, to je, da zbira pisma in. oddaja. Bog ne daj, če pride kaka Marta, na kateri je kaj zaljublje- nega ali podobnega. Tedaj zardi od same jeze ko kuhan rak, da prihaja v njegovo župnijo kaj tacega. Da na to pošto ne pride nobeden liberalen list, o tem, seve, še govora ne more biti. Ljudje bi sicer radi brali kaj druzega, kajti že tudi našim hribovcem «Domoljub* preseda, a se ne upajo naročiti, misleč, da jim fajmošter ne bo oddajal. Sploh je pa med ljudstvom govorica, da marsikaj zgine na naši pošti in o tem je že tudi žandarmarija pozve-dovaia. Cas bi bil, da se takemu nestrpnežu odvzame tak posel in odda osebi, kjer vemo, da se bo vse; kar j pride in odpošlje, redno dostavljalo brez vsake opombe. I Tudi pri nas bo pričelo pokati ko povsod. Is Smlednika. Zadnji »Domoljub*, ki se po vsej pravici navadno »Lažiljub* in tudi »Lump* imenuje1, je vse one, ki ne trobijo v rog dveh Janezov, namreč strateškega in zapoškega Karlin-Kalana, napadel z ostudnimi psovkami, kakor zna le list, ki nima pojma o kaki'dostojnosti. Postopali bi popolnoma pravilno, ko bi na prvi članek odgovarjali v tonu, v kakršnem piše častiti do-I pisnik tega lažnivega lista, pa mi nismo tako surovi; tako pohlevni pa zopet ne, da bi se ravnali po svetopisemskem izreku: Će te kdo udari po desnem licu, pomoli mu še levo. Poživljamo vas, častiti gospodje v talarjih, dokažite nam, če smo pisali neresnico, ko meni nič tebi nič trdite, da smo pisali samo debeloneumne in grde laži. Sram vas res mora biti, pa ne na?, ampak svojih imenitnih volilcev, katere javnosti pokazati smo si šteli v sveto dolžnost. Naj zve cela Gorenjska, da ima smleška občina le dva moža, I katera sta si, ne vem po kakem pravu, prilastila pravico do njene popolne vlade. Kdo sta ta dva moža, vam jih j lahko imenujemo, pa saj jih tako vsak takoj ugane. No, ! v novejšem času se jima je še tretji pridružil, in tako j imamo sedaj v naši občini pravi triumvirat. Će se pu-I stijo slavni odborniki od njih strahovati, slobodno jim, j ali da bi se jim mi pustili razcefedrati tako, da bi cunje letele od nas, kakor se bero v «Laži ljubu*, tako daleč pač nismo prišli. Le upokojite se, petelinčki, nikar se ne i repenčite, da vam ne postrižemo perutnic. Še malo se i vas ne bojimo, če nam še bolj žugate. Će nočete od nas I liberalcev, kakor nas imenujete, vzeti bire, nam tudi prav, j dasi vam jo iz srca privoščimo in znanki bolj natanko odrajtujemo, kakor marsikateri vaš podrepnik. Enkrat mora naša stvar zmagati, prej ne odjenjamo, konec mora biti farovški samovladi. Sicer se gospodom že samim nekoliko hlačiče tresejo, ko vidijo, da nimajo samo pohlevnih ovčič pod sabo, ki se ne dado kar tako striči, zato letos ni v proračunu izdatne svote za popravljanje smleškega farovža, kakor je bila že tri leta zaporedoma. Ne vem, kaj se tako repenčite, če se nič ne zmenite za naše čenče in se zale-tujete v vrlega smleškega učitelja, menda še sami ne veste zakaj Kako pa morete vedeti, da je on pisal o volitvah v »Gorenjcu* ? Prej se prepričajte in potem pisarite in še takrat tako. kakor se spodobi za poštene ljudi. Sicer bi pa g. učitelj že sam vedel svoje storiti, če mu ne bo-j dete dali miru. Nadalje kaj vas tako briga, kaj se v Jo-: škovi gostilni kuha. No, pa mi smo toliko »galantni*, da še celo radovednosti naših nasprotnikov radi ustrežemo. Samo dobre stvari se dobe v Joškovi kuhinji. Vsako-! vrstnega mesa, klobas in sploh, kar vam je drago, z vsem vam postrežejo Joškovi. Le pridite, suhi gospod za-poški, prav dobro se bodete okrepčali. Smleški ima tako doma dosti, saj ga vsak dobi v kuhinji, kdor pride v fa-rovž k njemu. Res dobro skrbi gospod za svoj trebuh, nam pa drugega ne privošči kot kislo mleko. Nič ne de, : če prepovedujejo gospodje svojim podrepnikom obiskovati Joškovo gostilno. Farovških gospodov tako ni tja, no, saj v bodoče vsled škofove prepovedi še v klerikalne gostilne ne bodo smeli zahajati; smleški mežnar je še včasih prišel, da bi se prikupil s kako novico svojemu gospodu, posebno, ko se mu je še takrat precej zameril, ko je njegovo kuharico zvrnil v breg, sedaj se je pa že navadil pri Po-tovcu r in nekaj pesti pride v nevarno dotiko s fajmoštrovim telesom. Znoj mu stoji na čelu, privleče iz žepa robec, da bi si obrl potne kaplje, toda o joj! mesto ognjenega meša drži Šinkovec v roki umazano — rumeno ruto in po prstih se mu cedi slabo dišeča, tekočina. Nek zlobnež mu je podtaknil gnjilo jajce, ki se je v gnječi brez Pen-gov-ove valilnice zvalilo in razlilo po Šinkovčevem žepu. Odkrito Ti povem, da bi mi bil še vedno ljubši sifon na obrazu, kakor strt klopotec v žepu. Čuden je bil neki videti loški fajmošter. Sveta jeza nad neznanim zlikovcem in gnjev nad smrdljivo brozgo sta mu začrtala grozne potez* v tolsti, rudeči obraz. V Skofji Loki se pa sedaj njegovi farani posmehm>jo in mu prav iz srca privoščijo to nepriliko, ker vedno na prižnici hujska in celo kapu-cinov ne pusti pri miru. Doma naj bi bil ostal, saj se še starološki dekan ni hotel brigati za shod. Strašno smešen utis je baje na kmete napravila žalostna Šinkovceva postava in iz mučnega položaja ga je šele rešil prihod neodvisnih kmetov. Vrata so bila na stežaj odprta, hipoma se je napolnila veža in še zunaj so morali stati ljudje. Zbralo se je od 800—400 kmetov, Žabničani seveda polnoštevilno. Starološki kapelan kot sklicatelj otvori shod in hoče dati J>esedo kandidatu Demšarju. A sedaj nastane vnšč, da (d mogoče razumeti besede. Vse kaže, da se bo duhovnim gospodom godila prav taka, kakor pri Vas v Kranju. Posebno sklicatelju shoda Florijančiču očitajo pod-žagano lestvico in padec v gnojnico. Starološki župan Dolenc in posestnika Tavčar ter Hainrihar pomirjujejo razburjeno množico in slednjič se s posredovanjem F. Tavčarja stranke zjedinijo, da bo vsak smel prosto govoriti. Kot prvi »govornik* nastopi Demšar. Stranka pač ni mogla postaviti žalostnejšega kandidata. Naučil se je pač po dr. Kreku sestavljeni govor, a t ozirom na neodvisne kmete ga je hotel skrajšati, kar ga je pa popolnem zmešalo, tako da je jecljal komaj pet minut. Dr. Krekov govor mu je ostal v grlu in oproščal se je, da je kmet in ne govornik. Tak je tedaj ta, po »Slovencu* toli hva-lisani razboriti kmet in govornik Oočov France iz Selc. Lahko si misliš, da je napravil na kmete najslabši utis. Sedaj se oglasi k besedi Franc Tavčar iz Selc, ki skoro v tričetrturnem, viharno odobravanem govoru razloži pomen sedanje deželnozborske volitve in razpravlja o programu neodvisne kmetske stranke, ki neče biti v službi ne klerikalcev, ne liberalcev, ne duhovnov in tudi ne dohtarjev. Obsoja odločno obstrukcijo in protestuje proti vsiljevanju kandidatov iz Ljubljane. Sicer se ti pa kot zvestemu bralcu »Gorenjca* že iz zadnjega lista manj ali več znana ta izvajanja. Po izbornem Tavčarjevem govoru boče Demšar opravičevati obstrukcijo, češ, saj Čehi tudi obstruirajo. Zanj se nihče ne zmeni pač pa kmetje burno pritrjujejo Francu H a i n r i h a r j u iz Selc, ki zlasti poudarja, da neodvisna stranka ne potrebuje pojacov za svoje zastopnike v deželnem zboru. Slednjič nastopi nebodigatreba dr. Ev gen Lampe iz Ljubljane. Će so klerikalci hotel! vlivati olje v ogenj, potem pač niso mogli poslati bolj pripravnega Člove&a v Staro Loko. Će ga le pogledaš, Te takoj začne srbeti roka. Sicer ga pa itak sam poznaš dobro. Takoj pri njegovem nastopu nastane silen vrišč. »Dol ž njim! vrzite ga ven! taje nevolilec! obsojen je bil zaradi častikraje*, upiloje vse v prek. Zabavljal je na vse mogoče in nemogoče in posebno seveda na »Slov. Narod*. Ko je trdil, da je nekdo v »Narodu* pisal, da človeški rod izhaja iz opic, zasliši se glas: »Dotičnik je gotovo videl tebe!* Kar naenkrat stoji poleg Lampeta Tvoj prijatelj politični krojač Skalja iz Kranja in na Lampeta nekaj upije. Menda ga nisi Ti poslal ? Ali sta se morda skregala ? Pa saj ni Skalja podgana, ki zapušča ladijo? Kmetje ga poženo ven in Lampe čveka naprej. Z vsem naporom je treba volilce držati nazaj, da se nezaženo na »Slovenčevo* trobento. Venomer pogreva stare neslanosti iz »Slovenca*. »To smo že zdavnaj slišali! Čemu je tukaj Demšar? Prihodnjič prinesi seboj Demšarjevo fotografijo in ti boš mesto njega lagal!* kličejo ogorčeni poslušalci. Okoli odra nastane opasno vrvenje in potiskanje, Lampe pade raz stol, a skuša zopet govoriti. Spravi se nad šolo in učiteljstvo, navzoči učitelj Germek odločno ugovarja, nastane nezaslišan hrup, nekdo dela na orgljice, kmetje mu ploskajo in ob znakih tega lepega inštrumenta izgine dr. Evgen iz prizorišča. Duhovni gospodje z Demšarjem stoje osupli na stop-bjičah, mednje pade gnjilo jajce, kmetje žugajo in peste, slednjič pokliče kapelan orožnika, v senci bajoneta si upajo klerikalci še nekaj godrnjati, a kmalu se umaknejo v I. nadstropje. Ko se hrup nekoliko poleže, predlaga učitelj Germek — kapelan sklicatelj je zginil kakor kafra — da naj shod postavi za deželnozborskega kandidata župana Jožefa Novaka. Ta predlog se brez ugovora vsprejme in iz sto in sto grl zadoni: Živi o, Novak! Na to so se kmetje mirno razšli. Tako tedaj, dragi prijatelj! se je izvršil starološki »klerikalni* shod. Tvoji dvomi o verodostojnosti «Slovence vega* poročila so popolnem opravičeni. Shod se ni mogel vršiti v gostilni, kakor je bilo izprva določeno. Iz strahu pred neodvisnimi kmeti so se klerikalci umaknili v farovž, a tudi tam so morali duhovniki marsikako bridko pogoltniti in zborovalo se je le, ker so kmetje v to privolili. In na takozvanem klerikalnem shodu se ni dvignila niti jedna roka za klerikalnega kandidata, marveč se je sprejela soglasno kandidatura neodvisnega kmeta! »Žalostni časi!* morda zastočeš. Ali pa tudi ne! si mislim jaz. Le pomisli nazaj kakih deset let, ko še nisi bil kranjski dekan in ko so tudi zoper Tebe, četudi duhovnika izpostavljali Najsvetejše. Takrat bi se bil zmenoj vred veselil takega pojava. Malo premišljuj o tem v lepih velikonočnih praznikih in potem prideš morda še celo Ti do prepričanja, da ti sifoni in ta gnjila jajca..... (Od tu naprej je v pismu, premočenem od dežja, pisava tako zmazana, da je pri najboljši volji ni mogoče čitati). Novlćar. Na Gorenjskem. Vesele velikonočne prasnike vošči vsem svojim cenjenim dopisnikom, naročnikom, prijateljem in somišljenikom uredništvo in upravništvo »Gorenjca*. Deželnozborska dopolnilna voltov se vrši prihodnji četrtek, dne 7. aprila. Iz škofjeloškega okraja nam pijejo z ozirom na to volitev, da so se najboljši kmetje iz škofjeloškega okraja, tedaj od tam, kjer je doma klerikalni kandidat Demšar, najhuje začeli upirati njegovi kandidaturi, kakor kaže volilni shod v Stari Loki. Ako torej najbližji boljši kmetje, ki dobro poznajo Demšarja, nočejo nič slišati o njegovi kandidaturi in ga tudi volili ne bodo, je toliko bolj neumno in sramotno za daljne volilce v tržiškem in kranjskem okraju, ako bodo volili tega farovškega vsiljenca. Neodvisni kmetje pa so postavili zadnjič na posvetovanju v Kranju za kandidata in izbrali iz svoje srede kmeta Joža Novaka, župana rnavčiške občine in posestnika na Jami, katerega naj bi volil vsak neodvisen in samostojno misleč kmet. Nihče toraj naj na dan volitve ne ostane doma, temveč z mirno vestjo naj odda svoj glas poštenjaku Novaku, ki je ves vnet za blagor kmetijstva. Pokažimo ta dan, da se ne damo komandirati in od nikogar vsiljevati kandidatov. »Sijajni* shodi klerikalcev. Huda mora vsekakor presti našim gostobesednim in širokoustnim klerikalcem, ker letajo in delajo na vse pretege, da zmaga njih kandidat. Pa to jim ne gre v glavo, kako se upajo ti nezadovoljni neodvisni »kmetski* volilci puntati ir ne voliti od njih postavljenega kandidata. Velikansk švindel uprizarjajo s svojimi »shodi*. Pred 14 dnevi je pisal »Slovenec*, da se je vršilo v kranjskem okraju kar čvetero »sijajnih* shodov. Pa lepi morejo biti ti »sijajni* shodi. Poroča se nam, da je bilo v Goricah zbranih celih pet mož, opreddvorskem shodu so pisali,daje predlagalondotni župan resolucijo za kandidatno Demšarjevo, Preddvorjani pa vedo povedati, da tisti dan župana še doma ni bilo, ker se je mudil po opravkih 2.0()0 K in kako so našim kmetom in vinogradnikom požrli vse deželne in državne podpore, o tem seveda »Domoljub* modro in previdno molči. Z letošnjim novim letom je začel »Domoljub* na prvih straneh prinašati svojim zabitim in zaslepljenim naročnikom podobe kranjskih katoliških poslancev. Podoba blaženega dr. Žlindre, to je podoba tistega klerikalnega poslanca, ki je Slovencem že največ škodoval, je izšla v »Domoljubu* najprej, podobe drugih škodljivcev pa ji slede po vrsti, kolikor so dotičniki. ki jih kažejo podobe, manj škode napravili svojim katoliškim volilcem! Tako se zdaj norčujejo naši klerikalci s kmetskim in delavskim ljudstvom, ki jih redi in jim dela štafažo. Svoj čas je dr. Šušteršič v Ribnici na svojem shodu norce bril z vero in ribniškim kmetom lagal, ko je rekel, da govori iz njega sv. duh. Zdaj pa se klerikalci na zgoraj popisani račun norčujejo z vsemi slovenskimi klerikalnimi kmeti. Kažejo jim podobe njihovih j največjih zatiralcev in škodljivcev kakor kake svetnike in dobrotnike, in naši zaslepljeni kmetje res mislijo, da so ti taki, kakor jih jim popisuje »Domoljub*. Ha, ali ni to izvrstna komedija!? Slovenski kmetje, izrezajte tiste podobice iz »Domoljuba*, denitejih v okvirje in obesite na I steno, potem pa poklekajte vsak dan pred nje ter se jim priporočajte v pobožni molitvi, kajti to so res vaši svetniki, i ki skrbe za vas, da bodete kmalu začeli gladu umirati in bodete tako prej prišli v — nebesa! Okrajna učiteljska konferencija za kranjski šolski okraj se vrši leto3 dne 7, julija ob pol 10. uri v Skofji Loki, in sicer v prostorih ondotne deške ljudske šole. II. peš-izlet »Gorenjskega Sokola* se vrši na belo nedeljo, t. j. 10 aprila popoludne v Križe pri Tržiču. Zbirališče v telovadnici; odhod točno ob četrt 1. uri. i — Obveznosti so iste kakor na prvem peš-izletu. Redovne vaje. se vrše prihodnji četrtek, t. j. 14. t. m, ob 9. uri zvečer. Opozarjamo pa še posebej vse brate Sokole, da so te redovne in koračne vaje obenem tudi prve ob-vezne vaje za vsesokolski sestanek v Ljubljani. Vrše se v telovadnici. Iz Škofje Loke se nam piše: »Slovenec* se je v ponedeljkovi številki od 28. marca t. 1. zopet prav po »katoliško* lagal. V notici »Neodvisna kmetska stranka* pravi, da se je shoda v Stari Loki udeležil tudi »France Ziherl, gostilničar in trgovec pri kapucinih v Škot ji Loki*. Od daleka nam ne pride na misel, potegovati se za gospoda Ziherla, ki je splošno znan kot značajen, vrlo narodno* napreden mož, kajti njemu je za «Slo vence ve* laži kaj malo mar. Resnici na ljubo in pa, da se »Slovence va> hudobna škodoželjnost pokaže v jasni luči, bodi povedano, da g. Ziherl vsled domačih opravkov ni prišel na shod. To potrdi nebroj prič. To ve tudi »Slovencev* poročevalec. Vendar ga je prištet med udeležnike, češ, nič ne de, ako se malo po ligvorijansko zlažemo, kmetje bodo pa le Ziherlcvo trgovino in gostilno prezirali. Pa se je zmotil. Še celo najkWikalnejšJ kmetje so se zgražali nad lažnjivostjo nesramnega »Slovenca«. Fej, lažniki! Narodna čitalnica v Kranju priredi v svojih prostorih prihodnjo soboto, t. j. 9. aprila 1904 svojo običajno veselico s petjem in plesom Spored: H. Sat-tner: 1.) «Na planine«. Moški zbor. 2.) V. Parma: Overtura iz opere »Ksenija«, Uvaja godba. 3. a.) Jan. Gall: »Dekle, tvoja rdeča ustna« in b.) Fr. S. Vil-har: »Mornar«, bariton-solo s spremljevanjem klavirja. 4.) A. Nedved: »Moj dom«. Moški zbor. 5.) »Triglavske rože«, po narodnih motivih Viktor Parma izvaja godba. G.) a.) Jos. Prochazka: »Poslednja noč« in b.) A. Nedved: »Pogled v nedolžno oko«, tenor-solo s spremljevanjem klavirja. 7.) Fr. S. Vilhar: »Na vrelu Bosne«. Moški zbor z bariton-samospevom. 8.) Ples. Pri pevskih točkah sodeljuje ves zbor Narodne čitalnice ; solospevc pojeta g. Vilko Rus (tenor) in stud. iur. g. Fran Krisper (bariton). Na glasovirju spremlja gospica Inka Krisperjeva. Pričakovati je jako lepega in zabavnega večera. Vstopnina za člane Narodne čitalnice G0 vin. za nečlane 1 krono. Odbor. Kandidat Demšar prireja zelo pogostne shode. Vendar istih ne objavi preje noben list. Farški podrepniki šele pri zjutranji maši zvedo, da bo shod. In kaki so ti shod* ? Volilcev je prav malo navzočih, pač pa Marijinih otrok in šnopsarjev. Vsaj pa tudi drugih poslušalcev ne zaslužijo njegovi puhli govori, ki niso drugo kot po »Slovencu« pogrete fraze in laži. Pričakovalo se je pač več zmožnosti od petošolca, kakor se nam baha. Ali povemo mu, da zna vsak prvošolec, če ima le kaj možgan v glavi, kaj boljšega skupaj spraviti. Tak kandidat kot je Demšar naj le ostane pri klerikalcih za kimovca. Lepe rasmere. V tukajšnji dijaški kuhinji dobiva 70 — 80 gimnazijcev hrano, in sicer deloma popolnem brezplačno, deloma proti mali odškodnini. Ce bi dijaška kuhinja ponehala, bi se število dijakov na tukajšnji gimnaziji prav gotovo znižalo izdatno. Človek bi tedaj mislil, da je profesorskemu kolegiju in posebno še g. ravnatelju mnogo ležeče na prospehu tega, za obstoj kranjske gimnazije prevažnega zavoda. Kakor se kaže, je ravno na-sprotno res. V »Narodni čitolnin« , so tri dni zaporeUuiuu (24., 25. in 2G. marcu) igraii »Legionnrje* in to vselej na korist dijaški kuhinji. Na kranjski gimnaziji poučuje lfi učiteljev in od teh jih je 12, reci dvanajst manj ali več klerikalnega mišljenja in od teh dvanajstih ni počastil niti jeden niti jedne predstave s svojo navzočnostjo, četudi se je 18. marca priredila predstava nalašč samo za dijake. Pač je eden izmed gospodov poslal vstopnino, kar je bilo gotovo taktno, dva sta pa prišla samo k blagajni, a ko sta čula, da ni več sedežev, sta odšla, ne da bi se bila spomnila ubozih dijakov. O drugih, posebno o ravnatelju ni bilo ne duha ne sluha. Zato je pa eden od častitih gospodov odsvetoval dijakom udeležiti se predstave in, da sta na posebno očiten način hotela pokazati svoje antipatije napram dijaški kuhinji, mesto domačemu zavodu darovala sta večje svote Sale-zijancem in Jeranovi dijaški mizi v Ljubljani, kar je priobčil »Slovenec« od minule sobote, tedaj prav tisti dan, ko se je v Kranju vršila predstava v prid dijaški kuhinji. Najboljše pa še pride. V nedeljo 26. marca popoludne je bila v čitalnici ljudska predstava »Legijonarjev« in prav ob istem času je v katoliškem izobraževalnem in zabavnem društvu predaval nek klerikalni profesor in se je po predavanju predstavljala »Sv. Neža«. To se je moralo zgoditi nalašč, samo z namenom, da bi se oškodovalo dijaško kuhinjo, kajti na čelu izobraževalnega društva stoji menda profesor, v odboru so profesorji, režiser je profesor, profesorji tam predavajo, z eno besedo, ti profesorji so edina zaslomba klerikalnega društva in če bi ti profesorji imeli kaj srca za dijaško kuhinjo in uboge dijake, bi bili morali preprečiti predstavo v izobraževalnem društvu. Ker pa tega niso storili, je naša trditev popolnem opravičena, d a s o ti profesorji samo na ta način hoteli pokazati svojo animoznost proti prepotrebni dijaški kuhinji, će se pretežna večina profesorskega kolegija vred z ravnateljem, ki bi moral iti z dobrim vzgledom naprej, na tako škandalozen in očitno sovražen način vede proti dijaški kuhinji, potem seveda bo moralo tudi meščanstvo iz takega obnašanja izvajati konsekveuce. Toliko v preudarek merodajnim krogom! »Slovenec* poroča o zadnjem shodu v Mavčičah. V deveta nebesa kuje znanega Kuralta iz Mavčič in našteva njegove vrline in dobrote. Mi pa tega moža drugače poznamo. Mož je nekoliko bolj učen kot navadni kmet in izvršuje javne listine, kupne pogodbe, pobotnice i. t. d. strankam, pa menda ne zastonj. Nadalje posojuje strankam denar proti najvišjim obrestim, potem pa stranka mora plesati, kakor on gode. In če stranka vrne možu denar v kaki javni pisarni, zaračuni ji pot v Kranj ali kamor je. Znan nam je slučaj, da je imel poleg tega še drugo opravilo, a si je vseeno zaračunil za pot 4 K. To je tisti dobrotnik Mavčiške fare. Kar se poštenosti in dobrohotnosti tiče, je župan Novak drug mož in Kuialt ni vreden, da mu odveze jermenov njegovih čevljev. Prav nič jih ni sram! Včeraj, na veliki petek, ko pravi kristijani razmišijujejo o smrti našega Zveličarja, sta se klatila kranjska kapelana Pengov in Hvbašek z le-menatarjem Gogalo po kranjski okolici in od hiše do hiše beračila glasov za klerikalnega kandidata. To je res nezaslišan škandal! Ljudje so se zgražali in povpraševali, če se gre gospodom pri tej volitvi res za toliko, da še celo na veliki petek besne okoli. Res, sifon ne bo zadostoval, s polenom bo treba pognati te vsiljivce nazaj v farovž. Slaba voda v Kranju. Ker se je v zadnjem času v Kranju pojavilo več slučajev vročinske bolezni, je županstvo dalo preiskati vodo v vseh javnih vodnjakih in v kapnici g. K. Floriana. Glasom certifikata kmetijsko-kemijskega preskusevališča v Ljubljani je voda v javnem vodnjaku v Savskem predmestju in v Florianovi kapnici inficirana z gnjilobnimi tvarinami, vsled česar je zdravju škodljiva. Županstvo je odredilo, da se mora ta vodnjak zatvoriti. In Koblar bo zopet lagal, da so liberalci krivir ker nimamo še v Kranju vodovoda. Živela, obstrukcijal Klerikalna zvijačnost. V nedeljo se je vršil v Mavčičah klerikalen shodek in »Slovenec«,piše, da kandidata Novaka ni bilo, četudi so ga volilci povabili. Županu Novaku je res prinesla na Jamo neka ženica na koščeku papirja s svinčnikom pisano povabilo zapoškega fajmoštra Kalana na shod, a ko se je Novak takoj na to odpravil na shod, je že srečava! vračujoče se zborovalce. Cc še pripomnimo, da so Mavčiče od Jame oddaljene kakih 25 minut, potem se takoj spozna klerikalna lumparija. Poroča se nam, da je na shodu opravičeval Kalan Demšarja, da ni govornik, pač pa, da ima močno pest! Ćemu ga potem pošiljajo v deželni zbor? Doma naj ostane in naj se pretepa s fanti! Umrl je v Ljubljani po dolgi in težki bolezni v četrtek veletržec gospod Ivan Rode. Pokojnik je bil blaga duša in vzoren narodnjak. Poleg drugih narodnih in dobrodelnih zavodov se je spomnil v svoji oporoki tudi tukajšnje dijaške kuhinje s 100 K. N. v m. p! V Mostah pri Žirovnici je umrl dne 23. m. m. posestnikov sin Anton Rev, star šele 32 let. Črne koze v Bohinju. Med Macedonci, ki delajo pri gradnji bohinjske železnice okoli Bohinjske Bistrice, so se pojavile črne koze. Ukrenilo se je vse potrebno, da se bolezen ne razširi. Križem sveta. Eazne vesti. V Stalionu pri Kotoru je umrl bivši mornar Luka Mirkovič, star 109 let. Strastno je kadil in pil mnogo kave. — V Priboru na Češkem je poneverB ondotni ravnatelj mestne hranilnice nad četrt milijona kron. V Lipskem je umrla neka Sabina Grogler, ki je zapustila mestu dvainpol milijona mark za dobrodelne namene. —-Na Dunaju je umrl BO let stari knez Schwarzen-berg, dolgoletni vodja konservativnega plemstva češkega Velikanski vihar. Vihar je skoro popolnoma op»-stošil otok Reunion. Glavno mesto St. Denis je popolnoma razrušeno. Med prebivalci je velika lakota, 120 osah je ubitih, 6000 oseb je brez strehe. Škoda se ceni nad dva milijona mark. Domaća knjižnica. Čebelarji, poior! Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajarsko, Primorsko in Koroško v Ljubljani pričelo je z novim letom izdajati 7. letnik »Slovenskega Čebelarja*. Ta list se odlikuje po vsestransko dobri in bogati vsebini in je edini slovenski strokovni list na polju čebel arije. Vsled tega ga moremo našim cenjenim bralcem-čebelarjem najtopljeje priporočati. Članom zgoraj navedenega društva se pošilja list brezplačno. Udnina znaša samo 2 K na leto in naj se pošilja upravništvu »Slovenskega Čebelarja* v Ljubljani. Na zabtevanje se pošljejo tudi posamezne številke na ogled. To društvo zavaruje tudi čebelorejo svojih člano • proti požaru, tatvini in škodi, ki jo povzročajo čebele, če *e pošlje poleg udnine še 30 h zavarovalnine in natančen popis čebeloreje in njene vrednosti. Gospodarske stvari. Mestna hranilnica t Kranju. V mesecu marcu 1904 je vložilo 379 strank K 129.436*54, dvignilo pa 331 strank K 87.438-47, 4 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 3.800-—. Stanje vlog iznaša K 3,281.75337, stanje hipotečnih posojil K 1,962.268*15 in denarni promet K 337.477*97. Mestna hranilnica t Radovljici. V mesecu marcu je 226 strank vložilo K 63.453*24, 180 strank dvignilo K 38.131 13, 30 strankam se je izplačalo posojil K 23.450—, denarni promet K 215.33674. Okrajna hranilnica in posojilnica v Skorji Loki. V marcu je vložilo 80 strank K 38.038*50, 66 strank je dvignilo K 16.216*05, 7 strankam se je izplačalo posojil K 23.900—. Stanje hranilnih vlog K 501.511*29. Stanje hipotečnih posojil K 505.915*34 in denarni promet K 149.244 05. Mestna hranilnica v Kamniku, V mesecu marcu 1904 je 191 strank vložilo K 66.144*45, 126 strank je vzdignilo K 24.963*01, 18 strankam se je izplačalo posojil K 37.380—. Stanje vlog iznaša K 985.70974. Stanje hipotečnih posojil K 704.656*64. Denarni promet K 178.558* 11. Rusko-japonska vojna. Skoro bo dva meseca, odkar traja rusko-japonska vojska, ki se je pričela s tolovajskim napadom na Port-Artur od strani Japoncev. Rusija tačas še ni bila pripravljena za boj, vendar je prvi napad krepko odbila. Tedaj je bilo japonsko brodovje še v premoči, zato je mislil admiral Togo, da bo kmalo uničil vse rusko brodovje in bi se vojaštvo izkrcalo brez ovire ne le v Koreji, temveč tudi na polotoku Laotong in v južni Mandžuriji. Toda kmalu so Japonci sprevideli, da se jim taki poskusi ne bodo posrečili. Zato so si izumili drug načrt — zapreti ruske bojne 1 adi je v pristanišče in jih tako napraviti neškodljive. Komaj dober mesec je tega, kar je admiral Togo poskušal zapreti pristanišče Port-Artur s tem, da bi potopil parnike, ki so bili obloženi s kamenjem in železom, a tonakano Japoncev je odvrnila ruska oklopnica »Retvizan*. In sedaj je skušal znova Togo na isti način svojo srečo. In zopet je izjalovila ta naklep ena sama ruska torpedovka, ki je šla v boj nasproti šestim japonskim ladijam torpedovkam. Posadka junaške ladije »Silni* se je s čudovito hrabrostjo bojevala in, dasi je umrlo junaške smrti za domovino dvajset hrabrih vojakov, oziroma bilo ranjenih, je izvojevala sijajno zmago. Sedaj pač ne bo več dobiti Rusov nepripravljenih, ker prav skrbno pazijo in zasledujejo sovražnike ne le na širnem morju, ampak tudi bližnjo morsko obalo dobro preiščejo, če bi se Japoncem posrečilo, zapreti portartursko pristanišče, bi rusko ladijevje ne moglo delati nobenih ovir Japoncem, ki bi se radi izkrcali v zalivu Liatong, Zato bodo najbrže opustili naklep na tem mestu stopiti z vojaštvom na kopno, ker bi jih še vedno proste ruske ladije prijele zadaj in spredaj, na kopnem pa tudi ruski vojaki; zašli bi le med dva ognja. — Glavna ruska armada je razvrščena baje ob reki Jalu. Pretečeni pon-deljek je dospel vrhovni poveljnik vse vojsko na suhem Kuropatkiu v Mukdeu, kjer biva carjev namestnik Aieksejev, a odšel takoj v glavno taborišče v Liatong. Glavni armadn» poveljnik vse mornarice pa ostane vrli admiral Makarov. In sedaj se začne v najkrajšem času pravi: boj Rusi bodo napadli Japonce v severni Koreji. Vrhovni poveljnik Kuropatkiu bo začel operirati z vojsko v južni Mandžuriji, kakor tudi z vojsko razvrščeno ob reki Jalu in v severni Koreji. Po sibirski železnici je došlo v teku enega meseca 100.000 mož v Mandžurijo. Vsak dan se pelje 3300 vojakov na bojišče. — Rusi so naročili v Kruppovi tovarni v Essenu na Nemškem 56 oklopnih topov, ki se morajo tekom pol leta dovršili. Pošiljali jih bodo sproti na Rusko in od tam na bojišče. Rusija je tudi nakupila več novih ladij. Vodnfle po Gorenjskem. Danes smo brezplačno priložili nekaterim naročnikom to ravnokar izišlo brošurico. Kdor se morda zanima zanjo, naj to javi naši tiskarni. Doktor pl. Trnk6czy-jev HranjsHi rcdilnf praW za praSRe je dobil v Londonu, Parizu in Rimu 1903 najvišje odlikovanje Grand Prix! Dalje na tisoče zahvalnih pisem, tudi uradno potrjenih Ta rezilna m o na se meta med krmo že pujskom Pršići dosežejo največjo trio. 1 zavojček po 50 vin. se dobiva pri trgovcih, po pošti 5 zavojčkov v glavni zalogi Lekarna Tmk6czy, Ljubljana. Uradno poverilo. Predloženi propi* ae nopolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnici, kater« ima inaniU zrn 4 nlerje in S vinarja. Ljubljana, tretjega oktobra edentisoCdevetotoena. (Notarski pe«at.) Ivan Plantan, e. kr. notar. Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi za poskuinjo en zavojček redilnrga praška za prašiče. Človek se nora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko poiro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izrodili, hvala temu izbornemu sredttvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim z obratno pošto pet zavojev redilnega praška za prašiče. Beliice, Slavonija, 31. oktobra 19O0. Z velespoštovanjem Josip Englisch železniški nadzirate!j. Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila le Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. 3obo3clpđL>r)islt«i ordinacija O$ako sredo 030301)$ pr«|~ r)ik*) od 5. ure 3Jcitr«j do 6. ure 3Uecer ii rjotelu „5t*r* p©5t*" 1) l$rar>jti 47-« 04.1/d 5ridstVo zoper if salonih. Kosti 10 Tin. Glavna naloga na Gorenjski: F. j)ol«z, M :iii#telsi^ftlloi ™J8S Trgovina z železnino „MERKUR" PETER MAJHČ •v Ooljn, C3rraška cesta. 61« priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kokor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meri« in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokoinice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. pO?" Tomaževa žlindra, najboljšo umetno gnojilo. * Bogata izbor vsakovrstnih nagrobnih kritov. * Lrežba točna. INK O Tedenski sejem ▼ Kranja dne 28 m. m. Prignalo se jc S 80 glav goveje živine, 5 telet, 9 prašičev. * ovac, — koza. — buš, — konj. — 50 kg: pAenice •K 825. prosa K 7*50. ovsa K 650, rži K 7*2f>, ajde «6—. ječmena K 7 —. fižol ribnican K 10-, koks K 11—, roandalon K 9 —. Zahtevajte ,Gorenjca' P0 gostilnah in kavarnah! Koiccs. zolotetaUii atctifc 1 Kranjn (pri ir. GMoftifr) izdeluje vsa zobotehnična dela iz kavčuka in kovin kakor krone, mostieke, nasajene zobe, stroje za regulacijo čeljusti in postrani stoječih zob, Continuens Gum (dr. Allen), obturatorje i. t. d. JHzft ««e! UWu »ostrežla! Odprto vsako nedeljo od 8.-5. aro. Njegovi izdelki so bili odlikovani na razstavah v Rimu, Berolinu in Parizu z najvišjimi odlikovanji in ga je doletela čast, da je |?il zbog svojega strokovnega znanja in strokovno spretnosti imenovan Stalnim cenilcem jun v Parizu. Vsi kmetovalci se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d. obdržati zdrave.močne, ješće in debele če se jim primestne h ki mi afe živinski prašek afe iz lekarne Piccoll ,pii Angelju', Ljubljana Dunajska cesta. En zavoj »/« kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naročiu po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli. lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati. Z odličnim spoštovanjem And. £ o c j a n č i č. Podgora pri Gorici, 13./VI. 1902. I. 199-26 Posamezne številke „Goreojca" prodajajo po 10 vin. v Čkofji Loki gospod M. Žig on, trafika na glavnem trgu; Radovljici gospod Oton Homann, glavna trafika; JavornikU gospod Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici gospod M. Grobotek, trgovec. Vromatičtta harmonika so proda. 9 Kje? pove upravni*tvo »Gorenjca«. (Ill(in(jl;(:(.ir;l terOa 5« kurjavo 56-1 (bukov les) prodaja v vsaki množini ■ Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 Velika zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke konfekcije za dame. Solidno blago po čudovito nizkih cenah ^mm- Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. *"2—2 <2 61 349179 foto-emaijl v barvah J$ro$ke, priveske, gumb« jo zapestnice, igle ja kravate i. t. d. Jal^o lepa in primerna darila. J zde luje po vsaki fotografiji Jv. Jagodic------- W—2 - fotograf v JCranju Samo za 60 ki*. i|* kile gosjih peres! Va gosja peresa so sivi. popolnoma nova, t loko osmučena, pripravljena za rabo. Pol kile slane le 60 kr, boljAe vrste samo 70 kr. Poštni zavoji za poskus njo po 5 k I poidja po poštnem povzetju : J> Krasa, trgovina s posteljnim perjem v Smihovu pri P agi. Zamena je dovoljena. 57 Usnjar i ja in posestvo se proda ali da v najem s 16. aprilom 1904. Hiša zadostuje za celo družino! Več se izve v upravništvu »Gorenjca«. 55-1 Zaloga »Belske Male vode" Vellacher Sauerbrunnen 4—9 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 1 zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. Semena lucerne in domače detelje brez predence ali žide, pravi ribniški fižol, jare rži, repe, pese, korenja za krmo, vsakovrstne mešane trave za mokra, suha in peščena tla, vsa druga poljska in vrtna semena zanesljivega kaljenja iz pravih virov priT poroča trgovina s deželnimi pridelki in ipoerijakim blagom H.& Z. Rooss 88—4 Kranj (Gorenjsko). Ob času kupuje po najvišjih cenah: vse deželne pridelke, kakor tudi smrekove sterže, suhe jedilne gobe, gorski mah, krompir i. t. d. Berite! JaKo Koristno! Motori 4000 te vrste že v ra jev; nobenega kurjača Nutrin lezni prepreči; 5 kom.- Klepalni Mlatilnice, Patent Adam, najcenejša gonilna moč za kmetijstvo, mline in žage, katerim vode včasih primanjkuje, čez 4000 te vrste že v rabi, stroški za 1 konjsko moč v 1 uri samo 4—6 vinarjev; nobenega kurjača ni treba. redilna štupa za svinje, krave in konje; živina hitro debeli, postane krepkejša, ter se s tisto več vrst bolezni prepreči; 5 komadov stane samo 6 kron. Stroj, s katerim tudi ženske ali otroci kose ali srpe pravilno sklepljejo, cena za komad samo 8 K. gepeljne in druge stroje, spoznane kot najboljše, ima v zalogi Jran Zeman, Cjubljana Poljanska cesta it. 24. „>krđt" Jedini slovenski humoristično - satirični tednik, ki prinaša izključno n-n originalne slike. Izhaja v Trstu vsako soboto. Naročnina za vse loto 6 K, sa pol lota 3 K. Posamezne številke so prodajajo po 10 vin. Zahtevajte brezplačne številke na ogledi »Zakaj so Vaši zobje tako beli?" »Vsak dan rabim 0. Sevdlovo higijenično kozmetično UStno VOdO, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju. 38—4 v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka 9—1 katerega plačuje iz lastnega. Stenje vlog K 3,281.753 37. Stanje hipotečnih posojil K 1,962.268 15. VcilJGMM&M pirttbe pitance, zajce i. t. d., od najcenejšega do najfinejšega blaga priporoča 50—2 £mii Br andt, 3(r anj Velika izbor! Izborno blago! M Podiraj?« frizer za dame in gospode Ljubljana, sv. Petra e. 35 priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela is las. Oddelek za dame s separatnim vhodom. Imam v kleti vec sto hektolitrov 31 * pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega pridelka. — Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. o Ivan Pnjman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra). Sfcladift Visa j« odprla a 1. f ser. 1904 V Kranju Jjttsja tfuttb ziin|i katera posluje že 10 let in si je pridobila tekom te dobe občno pohvalo ter priznanje za dobra in pristna svoja vina. Klet je v hiši Fr. Knralta. Kdor zeli imeli ziravo in dobro vino, naj pride in po*kusi ter se sam osvedoči o tem. Cene bodo primerne! §tinaote> peci, htedvtnvfae, kanje &a Aopeli, Aa&ot tudi -(Upe, vafie it« dtu^e afinaste i&de(£e v vszi\ batvah, tfcpe&ne in cen« priporoča ptva in *\aj,vcčya Izvrsten okus dobi kava, ako ji primešate v "i Poskusite! Poštna 5 kg pošiljka 4 K 50 vin. 25—8 franko. Vydrova tovarna sitne kave Praga Vin. R. LAN G, LJubljana (KollzeJ) tovarna aa modrooe oa pereaa in poetavno oprave, naloga pohiatva, pri porote veake vrata tttroctv. postelju Don, zreti pota oirocjtn nziCkoir, ittiNiitn, k* vanfleov (sofa, kime, šm) it SODMUrtTI 94-48 po najnižjih conah. Cenika • 300 podobami poti j« taitftnj in pottnine preeto. KazpoiiJjanje točno. zamore se lahko in naglo pogasiti ^ samo s i3 u kf* Šakalovimi brizgalnicami t nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1003 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Srnekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počaetno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnio tor lestev in z zlato kolajno za prednosti pri rodnih brizgalnicah za nove sestave. R A.SMEKAL Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, brisgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev. E x ****************** LetorUskm trodka dno 2fJ. marca, t. L Gradec: 61 73 31 70 21 -§r, urar Nikelnasta anker-remont. roskopf. železničarjem dobro poznana, najtrpeinejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3*75, najfinejša znamka, gld. ti-BO. 140-41 v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po' najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 144—40 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznano šivalne stroje i o kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. izvolite si ogledati v Špitalski nlioi it 5 moj novo urejen, bogato založen suknen oddelek, broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, trikoi, peruvijen i. t d. — Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. 11045 R. Miklauc. Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podrnšnica v Golovca. Kupuje in prodaja Tse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promete izdaja k vsakemu žrebanju Polnovplačani akoijski ti kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papitje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkaaso menic. — Borzna naročila. Podrniaica v Spljeta. Denarne vlage •prejema v tekočem računu ali na vtožnt knjižice proti ugodnim obrestzss. Vloženi denar obrestuje od vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Slav. šolskim vodstvom se udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin Z odličnim spoštovanjem Zv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju. IS^^SSjSl Naročajte si preža nimivo knjigo Banovi mizarji in Miri. Starina slovenskih pisateljev, J. Trdina nam popisuje v tej knjigi oaehe in dogodke na Hrvaškem, v oni za hrvaški narod žalostni dobi ta zloglasnega Bahovega absolutizma, ko so tudi nekateri naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej častne uloge. Trdina je znan izboren stilist, način njegovega pripovedovanja je za* nimimiv, njegov jezik v resnici naroden, bogat in iz-brusen. Kdor si hoče razširiti svoje znanje ix polpreteklosti hrvaškega in deloma tudi našega naroda ter se obenem piijetno zabavati, naj si naroči to knjigo pri založniku 10-12 L. Sohwentnerju v Izubijani. Cena broš. 8 K, po pošti 8 K 20 h. : JssSjsj i» 440*m0+0l*Hi^0& »i»^a»ga»aa^ i JOSIP WEIBL J. Sprcirzerjcv naslednik LJUBLJANA, SlomSkove ulice št. 4 Slavbeno - umetao in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje ns stru j, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdlpns križe, štedilnike I l d 12544 Specijaliteti: vaijični zastori (Rollbalkcn). Tonnies tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot posebnost iage in vso ■troje za obdelovanje lesa. F v a n c i s - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesala o-generator s ki plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. 17 44 o 10 10 o io ig io 10 io ig 10 10 io 53-2 Trgovina z železnino in špecerijskim blagom , Jfteippnt" peter Maidič v Kranju. Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile,kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trsje za obijanje Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za VOZOVe, železnih peči, Prodaja Tomaževe žlindre, klaj-nega apna in redllnega praška za živino. Hotnan-itiportland-cement, traVerze, stare, železnice šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, različnih barv. 01 ©i 01 01 01 g: o 01 01 01 01 ©i 01 g Izhaja vsako soboto zvečer, če je t« dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt lata. 1 K. Za druge države stane K 5 60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za relu leto 3 K, za pol lela K 150. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošijjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje »e za petitvrsto 10 vinarje*', če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če «e tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravoištvo s« nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanil;«, sploh vne upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi nag se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zaJapu konsorcv «U<>r*njca» ndjrovorni uw*dnli Matija Cej. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.