SL 28
Vtorek, Četrtek  in soboto izbaja in velja v Mariboru t>rez pošiljanja na dom z.i  \ f a   Mo š g. — k.
jiol leta 4 „ — ,, -   četrt        2      20 ,.
čelrlek 9. marca,
IV. tečaj. 1871.
ia
l'o pusti :
vso leto 10 g, pol leta 5 „ • četrt „
G0
Vrcdniitvo in opravnistvo je na stolnom trgn (Domplatz) hiš. it. 179.
Oznanila:
Za  navadno tristopno
vrsto so plačuje : 8 kr. čo eo tiska lkrat, •r'  m   »» »i     »> 2krat, 4       n 11     n Škrat.
vetu pUmeaJra so pia-
čnjejo po prostoru.
Za  vsak tiaek jo plačati kolek (Stompelj) /.a 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo
Našn   >ri lioiluost jeašeg« obli&jn vlsočinnh s   njegove platna že mogočnojćollerih iii Napoleonidih drug  na drugega nnšuntnna,
* '   * Itazlcgajoi .in cvetnjijuh mladeži na bojno tererišče gnana, mislimo
°o V Gradcu 7. marca. Nemec si |e nn Francoskem prav „Sohindmahl" [da   ne   bo   odveč   in v zal čas,   če o toj ligi ktero
Človek, ki tudi v politiki sad spoznanja zgodaj pridobil, Avstrija trepeta pred Prnaijo in se tla brzdati!povemo, okusi in mu tudi v tem ožim zgine mladostno hrupe- p pruskem koči jazu Hismarku. Pri nas Slovencih jej Program lige povedan jo ves /o v njenem naslovu, nonje po idealu, postane hladokrveo potitikar računajoč Nemec v slabem spominu. In zakaj ne? Saj jo dosti Evropska demokracija se je prepričala, da se dado* vojsko z dejanskimi dogodki — ostane mu pa vedno le gorka jasno, da Nemci so voljna »nuna sužnjev vprržonn v|jn oTfji1 "TTkmI posameznimi narodi za celo preprečiti, ljubezen do domovine in mrzlo sovraštvo njenim na- Bismarkov zmagovenčnni voz Se V viso slavo ga spra?- Kakor so dva razumna moža, čo sta v kteri zadevi sprotnikom ; on razvida, da njegovo di.mislijo o lepi ljnjoča — na naš ručan. Prosto mišljonje so Nemci vzkriž prišla, no pretepata, ne mečeta, po zemlji valjata slovenski domovini s> bilo lo — kratke sanjo, in spo- za\r^li, oni le pred svojim malikom na kolenih klečijo, j in trgata, ampak svoje medsebojne zadeve z lepo znava zakon — oster zakon,  da  erlm gospodari ne- Nomec nam je  mogočen sovražnik;   pozornosti jej poravnata, zakaj  se to ne bi tudi med celimi narodi
milo nad drugim: močnejši nad slnbejlim. Človek zve, treba Veliko in srčnosti, run duh naj so ne da, prephv I izvesti dalo, čo v kteri zadevi med seboj vzkriž pridejo I da ima kakor v prirodi sploh t:iko tudi v no dnarodnt m liti, nego ostro naj so /brusi proti tlačitelju. In nazadnje sredstvom boja lo tisti bvoj namen doseže,
življenji ta zakon večno veljavo. In koliko izgledov um Nihče naj no ogovarja, rl« uaj so a tem tolažimo, kteri \>' močneji, no pa tisti, kteri ima pravico. Boji
to potrjuje! Naj nun, bode dovoljeno vsaj enega tu na- ka Nemci nas bodo v miru pustili, vsaj so tudi oni bili so bili in ostanejo neinoralično sreds vo za dosego na vesti in sicer iz vsakdanjega Življenja, izgled, ki nam [le 11 od Francijo klicani  na boj.   Re«i je sicer, da so
vsem ni tuj, v kterem le že premnogo skušenj, in zlo bridkih skušenj imamo. Poglejmo si natančneje n. pr., kako Nomec Slovencu gospoduje ! Ta izgled, ki je za nas tako prozaičen in brez vsega pesniškega 'epotičja, nam tudi našo prihodnost naznanja. Oela naša zgodovina je zgodovina tlačenja in borenja proti morivnomu nasprotniku. Ravno tisto nam pa ludi prihodnost žuga. Tlačili nao bodo kakor do sedaj in mi so bomo po* gumno borili in še bolj ko doshmal. Na k'eri strani pa bodo koneČna zmaga, jo le s /.ogrinjalom prihodnosti zagrneno.
V krajinah, ki so bile nekdaj slavenske, se sedaj sužnjepotrti Nemci pruskemu mnliku uklanjajo in nemško korono kinčajo. Ali to šo ni dovolj ! Nemčija mora veča biti I Očitno se nam očita, da smo lo gostje v tuji hiši — na nemških tleh. Na vprašanje, kaj to očitanje pomeni, je odgovor libak j Nemci, kakor je znano, niso gostoljubni, mi smo jim tedaj novšoč in kak viharen dan nam nemški sultan Vilhelm utegno naznaniti, da kot gostjo naj Nemcem ne hodimo daljo na pot. Nemčija, kje so tvoje meje? Rena je bila preozka za takega velikana; celo zemljo mora pokriti I Ze Be na svetem koncilju — prinkem generalštabu — nov dogma kuje : „Bog je zemljo ustvaril, da Tovtonci na nji 86-jejo in žanjejo." Pruski Bog to pravico drugim narodom ni dal.
Do zdaj so nas le počasno ponemčovali počeni! z mlado deco pri krstu in s sivim starčekorn nehavši. Meja med Slovenci in Nemci BO jo do tedaj vsako leto le kako scžouj proti jugu preložila; v prihodnjič bode druga pela; pripravljeni moramo biti, da nemški jnni-čhri slepo ubogajoči sirovi zvijači, ki nam lo zlo naklepa, bodo s železom v pesti pomagali tolovajskemu rodu na naš račun domačijo pomnožiti. Od juga do severa, od vzhoda do zahoda, (al planinskih visočtn db morskega obrežja vesoljni svet mora prusk biti!
Do sodaj so ro Nemci častno imenovali „Nation der Donker" ; so bodo le vprihodnjič drznili ta krasni pridevek »i d.<»jati ? Jih hodoma Slovenci tako imenovali V Mar Francozi? Gotovo ne I Glasi se že pri nas in glasilo so bodo, dokler bodo nam slovenska kri še po žilah tekla: „sramota nemškemu praporu". Tako glasi so in glasilo sc bodo na Francoskem, kjer povsod, kamor se je Nemec pokazal, srca pokajo, oči jokajo, drča strada in žene krvave.
Pri nas bodo vprihodnjič pravila hohencolerška šo \so huje vpeljevali , kakor so jih dusikmnl. Prišla bode prej ali slej vrsta na nas : moderni mesias, ves pobožni, od angeljov in —armade obdani Vilhelm bo.le nas v nebeško kraljestvo — Prusijo spravili skuhal; v
Francozi, ns(ar sovražnik" Nemčije prvi po njej udarili, da jo francoska prenagla roka piva vojni žar v deželi uuela: se pa „Nation der Denker" v svojih šolah ni kaj boljega učila nego slo z zlem vračati? in pravo moč nejšega ve.loo naglašati ? lo zakaj? Samo zato, da grenko sovraštvo ne zamrje, da so večno pod od nje !
Kakor sejejo, tako bodo Nemci želi. K<> bodo svoja dejanja tudi spregledati in njib slabi sad, bodo videli, pred kako temnim brozduom so nahajajo. Noben narod jim roko no bode podal — ho zaničevani Slovenci ne I
Liga za mednarodni mir in vseobčno svobodo !
— p. Leto 1848. je za konstitucijonalizem veliko važnosti, človek bi rekel, celo morodajno. Na Francoskem, na Nemškem, v Italiji in v Avstriji so se tečajem dveh mesecev tega leta: februarja namreč, in marcu absolutistično monarhijo v konstitucijonalnc pretvorile, som ter tje je celo republika svojo glavo vadi« govala, To preobraženje bo sicer ni brez prelivanja krvi, brez potresov izvedlo, vendar pa napori v dosego konstitucijonalizma od strani ljudstva niso nikjer ravno preveliki in protežavni kili. Svoboda je bila za tadanji v absolutizmu odrasli in odgojeni svet neobična piča, ktero jo sicer mogel povživati ne pa probavljati. Ljudje so rajali in tarnali no vede, kako bi vso to lepo svoboščino v svoj prid in basen rabili. Tnčas n irodje, svobode opijanjeni pač niso mislili, da bodo vse njihove Bvobodnnstne pridobitve v dveh, treh letih te še to/no razvaline. Reakoija, na dinastičnih dvorih pitanu in skrivaj gojena, jo naglo rastla, jnčila bo in nazadnje kot požrešen m duh vso svobodnostne pridobitve požrla in vso zopet v prejšnje stanje preobrnila. Narod je so osupneni gledali, pa ravno kakor pridobljenih svoboščin niso razumno rabiti znali, ravno tako jih tudi niso vedeli reakcije braniti. Samo Pruska in Piomont, lačas državi drugo in tretjo vrsto, sta konstitucijonalizem vsaj v izvanjski obliki pridi žala. Kolik je bil to dobiček za te dve državi , dotično z i Nemce in Italijano, pokazalo so jo denašnje dni , ko ate se , Nemčija pod vodstvom Pruske, Italija pa pod vodstvom Pieuii nta zedinili. — Nepričakovan in nena lan vzpeli reakcije j« bil povod, da so Bvobodnostui in demokratični olementi Evropo v sebi občutili potrebo zedinjenje svojih moči in Bvojegi delovanja, ter bo v ta namen v eno ligo zvezali, imenovavši jo : ligo za mednarodni mir in vso-občno svobodo.
V očigled krvavega  mrcvarenja dveh krasnih na rodov : Nemcev in Francozov, ktera sta bila po Boben-
rodnih namenov in za poravnanje narodnih prepirov. Kdor narode v boje goni, to so dina-ii in drugi državni mogoČniki, pregovor pa pravi, da so morajo narodje ln-sati, kader se kralji mod Boboj prepirajo. Sicer se od neke strani trdi, da so mednarodni boji potrebni, da narode jačijo in mladijo, da dušne in telesne silo urijo, ter da so edino sredstvo proti grozu, v ktero bi so inače človeško društvo vgreznilo. Kdor to trdi, no veruje, v napredek humanitote. Kdor pa na-njo veruje prepričan je, ka bo človeštvo enkrat — do tiste stopinjo humanitete prišlo, na kteri stoje bo konec naredilo vsem mednarodnim bojem. Kdor so bo šo junaka in viteza skazati hotel, ta bo moral si drugo poljo poiskati, in sicer nekrvavo polje. V krvavi haljini storjena tlela se no bodo več kot slavim dela v zvezde kovala, ampak kot za človeštvo nevredna obsodila. Mir in s v o b o d a! to je deneB politični program sveta in človeštva. Pod tem praporom so moro uresničiti mitični zlati vek za človeštvo. Pod tem praporom jo prostor za vso narode , za vso politično in socijalne stranko, razen onih , ki hoto iz politiko osobno koristi in vmazane dobičkarije na škodo drugih narodov ali svojega  bližnjega vleči.
Ker jo mogoče, da med posameznimi narodi prepiri nastanejo, ima so za poravnanje takih prepirov vrhovno sodišče: Evropski areopag postaviti. Pred tem BodiŠčem se bo krojila pomiritba, kteri so imato obedve prepimi stranki podvreči, enako kakor se podvrgava jo stranki V civilni pravdi izrečeni razsodbi. Strank:«, ktera so ne bi htela pomiritbi podvreči, ima so koj i/, federacije narodov izključiti. Evropska demokracija vidi v mednarodnih bojih tisti vir, i/, kterega izvira vse zlo današnjih časov, in vso nadloge, ki Človeško društvo posebno pri nas v Evropi od veka do vi ka huje tarejo , namreč: stoječe vojske, neizmerni državni dolgovi, veliki davki, opustošeni' dežele, potoki krvi in solz 1 Nazadnje pa vso to nadlogo še niso naj-huja nesreča. Vojno so izrodile dvo socijalni pošasti : aristokracijo in sužonstvo, — gospodo in hlapce, — cezarisem in servilizera, — krive pojemo n časti in •davi ! — in to jo šo vse večo zlo, nego goro naštete nadloge.
Liga za mednarodni mir in vseobčno svobodo jo nadalje prepričana, da se mednarodni mir dotle izvesti ne d;i, dokler so v Evropi dinastične državo, in za tega delj jo njeno delovanje posebno nn to obrneno, da se evropsko državo raz.dinastijo, ter da so na mesto monarhij vpeljejo republiko, in sicer ona vrst republike, ki so joj pravi socijalna republika. — Liga za mednarodni mir in vseobčno svobodo hoče v političnem ozira  iz   evropskih držav to narediti,  kar so bilo po pri-
1123
lici fedcrirane države staro Grocijo, in kar so denes fedcrirane avtonomno državo v Švicarski in v s verni Ameriki; • ona hoče narediti: federacijo »»rop« s k i h p o na r o d n o s t i li r a I d e I j o n i h d r i a v. Vse te državo bi imele za skupne zadevo »nparlament, za medsebne na v skrivnosti pa, kakor smo že gors rekli, eno vrhovno pomiiitbeno sodišče. Začasno smatra liga svojo glavne skupščine že denes kot tak parlament, in evropska socijalna demokracija te njene glavne skupščine tudi kot svoj vkupen parlament pri poznava, ter se ravna po njegovih sklopih. L'ga neče za Evropo univerzalne republike , kot nek analogen univerzalne monarhijo, kakoršno so n. pr. nemško - rimski cesarji tečajem celega srednjega veka stvoriti si prizadevali; pa tudi analogon takšne ne, kakoršno je prvi Napoleon železom bojnega orožja skovati hotel. Liga neče Evropo centralizovati . ampak federirati , kajti samo v federaciji enakih elementov vidi poroštva svobode; nasprotno pa v centralizaciji klico, iz ktero prej ali poznej nesvoboda ni k ne. Da v federiranih evropskih republikah ..e bo noben narod nad diugira „fiihrer« icbsft" imel, to ni treba še posebe omenjati
Prvi veliki shod evropsko socijalno demokracijo jo bil leta 1831. V Londonu. Na tem shodu so jo konstituirala liga za mednarodni mir in vseobčno svobodo iako. kakor se nam denes predstavlja. Za tem prvim shodom jih jo več sledilo, s prva na Angleškem in v Helgiji, pozneje pa v Švicarski. Zdaj se obdržftvajo navadno v Ženevi (Genf) -- kjer ima liga tudi svoj stalen odbor. Na glavne skupščine prihajajo poslanci velikih evropskih političnih društev , kakoršno je n. pr-da samo eno omenimo, komitet evropsko revolucijonarne propagando v Londonu. Na glavne skupščine prihajajo glasoviti demagogi, socijalisti, žurnalisti, publicisti, advokati, državniki, obče priposnano politične kapacitete in avtoritete, literati, emigranti, in enako baze ljudje iz celo Evrope, [zmed Slavenov udeleževali so so do seh n.nl ligiiiih skupščin posebno Rud, manje Poljaki. Ruski socijalni nazori, kakor so bili v liginih glavnih skup ščinah po ruskih zastopnikih razviti, zadobili so obče odobrenje in pripoznanje zapadno - evropskih skupšči-narov. Komunizem ruske teritorijalne občine, in kolektivizem ruskih nbrtnijskih družb : ta dva socijalna slavenska ustroja i:. f\1 a se dvnes v socialističnih krogih zapadne Evrope kot uzori socijalnoga roda, in v-o za-pndno-evrops-kn socijalno gibanje se je na to vrglo, da tu dva specifično rusko-slavenska socijalna Ustroja tudi na EvrOi in zapad presade. Vso teorija Fo uri era, St. Simona, Rumen in sto in sto drugih socijalističnih pisateljev o pii ustrojstvu socijalnoga reda so se razsule v prah, ko so je zapadu socijalen red predoČil, kakor-šeu v ruskem narodu že tisoč let obstaja.
Sklepi in izjave, izrečene na glavnih skupščinah mirovne in svoboda Btne 1 if. <l ni^*- brez vpljiva, brez vzpeha ostali. Tukaj jemljemo samo tako zvano -Oenfer Konvention" v misel. Ona je sad ligo. Denes
so že evropske države humanitarna načela, izražena v tej konvenciji, si osvojile. V Ženevski konvenciji je namreč humanitarna ideja, da ranjeni in bolni vojnik ni sovražnik, da bolnice, kulturni in humanitarni zavodi stoje pod zaštitom celegii človeštva in zavolj tega tudi izven delokroga sovažnikovih operacij, in kar je še več njenih ustanov.
Mirovni shodi bodo bržkone čem daljo veči vpljiv pridobivali.   Posebno  zanimiva  in  važna bo prihodnja glavna skupščina,  na  kteri bo ravno končana nemško francozka vojska, in ustanovitbo sklopljenoga mira gotovo imeniten predmet razpravljanja.
I) o p i s i.
— rffff. — Iz Ljubljane, 3. marca. [Izv. dop.] Konšt. druhal je rešena hudo more, ktera jo je tlačila do sedaj. Vpraša njo zaradi župana je namreč srečno dognano. Zastonj so si toliko časa mučili možgane, ni ga sposobnoga mej njimi, vsi kandida.je, kakor Itechor., L'ischan, Pirker, Schrei i. t. d. so zopet polože nazaj v drvarnico, kajti dosedanji mestni župan dr. Suppan jo sklenil, županovati šo toliko časa, dokler bo posloval sedanji mestni zbor, tedaj še ono celo leto. Šo leto in dan bo tedaj trajalo nemčursko gospodarstvo, petem bo slovesen pogreb ustave in nemčurskega gospodarstva, leterih tako nnbi no ni mestu niti v korist niti v čast. Lc na delo mestni očetje, Vaši dnevi so šteti. Prodajte še, kar utegnete, pomnožite dolgove, delajte proteste in resolucijo in pišite zaupnico in nezaupnice, kajti niti smrt niti smrt n jak Vam ne dasta daljega obroka.
Znani časnik „Wehrzeitung'*, list enacega smisla kakor „Tngesprosse", ki je navdušeno pisarila za Francoze in nosi vsigdar svobodo in enakost na jeziku, dokler so ne govori o Slovanih, ta list tedaj prinaša že nekoliko časa listke o Dalmaciji, ktero jo pregrešil baron Amand Schweiger v. Lei chcnfuld, c. k. častnik v kranjskem polku baron Kuhn, št. 17, Bedaj stanujoč v Ljubljani. Svoje časnikarsko živonjo je pričel imenovani gospod baron pri „Tagblattu" in Liibacherici, v ktera lista je potisnil nekoliko feljtonov. Skrpal je tudi neko veseloigro, ktera jo pa jako „simplo" in jo napravila v ljubljanskem gledališči sijajen „fiasco". Gospod Sclnvei-ger se je bajo do sitega nasrebal Tagblatt-ove inteligenc, to vsaj kažejo njegova poročita o Dalmaciji. Da lnalci, ki no dobo lahko „AVehrzcitung14 v roke, vedo kako izraze rabijo zastopniki inteligenco in kapitala, hočemo posneti nekoliko stavkov iz Schv/eiger-jovega spisa. V št. 25. „\Vehrztg." imenuj« gospod Schweiger Dalmacijo avstrijski Algijer. To je še milostivo. Daljo pa jo v isti številki : „Dio Iiohheit ist boi den Bow hnern Dal mati ena bis zu einer Hohe gedieben, dio ebenso leicht den Asoh mtv's oder den Kongonegern nnzupassen waiv.M    Na drugem mestu  govoreč  o   ženstvu dalma-
tinskem pravi: „Eine Schaar soleh1 auserlesener Ge-schbpfe sittlicher Verkommenheit, denen man noch das mildermle Fphiteton „zartes Geschlecht" beizulegen pflegt." Ali: „Heulend umstanden die verthierten VVei-ber den Platz", ali dnljo: „Erschreckeu erregend waren die Phisioguomien ditser nahezu Ganzwilden" i. t. d. Dfl plemeniti gospod častnik o Dalmatincili govori kakor o pijancih, ki iz človeških črepinj pijo žganje, da jih primerja zverinam, da trdi, ka je Dalmacija dežela, kjer cveto azijatski barbarizem, se že samo po sebi ume. Čo je že čudno, čo človek, kakoršen je gospod Sehvveiger, ki ne zna nobenega slovanskega narečja, sodi o narodu, Čigar jezik, navade in običaji so mu neznani, jo šo bolj čudno, čo tako izkljuČivo vladni list, kakor „\Vehrzeitung" mečo izmišljono blato na domače narode. Čo je Dalmacija res nekoliko zaostala, kdo jo temu kriv, kakor le edino Lahe podpirujoča vlada. Sicer bo pa Dalmatinci žo po naravi vsaj toliko omikani, kakor marsikteri aolnograški in avstrijski kmot. Krivo-šijanci pa so pokazali, da znajo strategijo in taktiko boljSi nego naši častniki, no izvzemši gospodi Schvrei-gern, kteremu kličemo v spomin Preširnove besede: Le čevlje sodi naj kopitar. Sicer pa ostane vedno resnica, da kdor drugemu očita premalo omike, jo gotovo šo sam premalo ima. Dalmatinci so krepek, pogumen in lep narod, naši najboljši mornarji, njih ženstvo jo šo nrpopačeno, to bo menda vsaki priznal, če pa gospodu Schvveigcru gornjo-štajerski „krofi" i. t. d. bolje do-padajo, je to morebiti njegova „noble Passion.* Da 10 pa A8chanty in Kongo-zainorci že tako visoko omikani, naj nam blagovoljno gospod baron Schwoigor Šo dokaže, saj jih mora poznati, morebiti je celo do njih potoval, ker tako odločno o njih piše. —
Is Ptuja, 0. marca. [Izv. dop.] Tukajšnje okrajno zastopništvo si je 20. februarja izvolilo novega načelnika, ker se je g. notar Franco Rodoechcgg iz-hebtl težkega jarma, voditi tako neudano in neotesano opozicijo, kakor je v tukajšnjim zastopništvu. Pa koga bo izvolili nasprotniki narodne prosvete in narodnega napredka? — Saj nimajo več kakor enega moža ':ted seboj, na ktorega vsa dela nalagajo in kteri za njih misli in obrača; nimajo druga nego dra. Strafelota. Naložili so mu županstvo ptujskega mesta, pozvali bo ga v okrajni Šolski svet, napravili so ga za voditelja tukajšnjo hranilnice ter mu izročili za naš gmotni napredek tako važen posel; mož pa šo ima tudi nekaj v pisarnici kot odvetnik opraviti, tako da nihče ni mislil, da bodo šo hrepenel po načelstvu okrajnega zastopništva. Prevzel ga jo z veseljem. Ali znamenito je, kako jo to prevzetje razlagal in podlagal ; rekel je, da je sicer rad načelnik okrajnega zastopa; da pa delati za-nj res no bode mogel nič, ker že ima po drugod toliko posla; delo bodo prepustil svojemu namestniku. Čast pa si bi pridržai sam zu sel —
Koga pa so si izvolili za namesti k a ? Ravno tistega gospoda, Ford. Raisp-a, kterega jo narodna stranka
Francozi pod Napoleonom Bonapartom 1797. leta prvič na Slovenskem.
i Iz Vodnikovih ..Ljubljanskih Novic" 1 71»7. leta.) P r e d g o v o r.
Kar mieliui tukaj podati blagovoljnemu čitatelju, prepisal sem tei kronologično uredil iz prvega tečaja V o d n i k o v i h „Ljubljanskih N-.\icu 1797. leta. Prvič utegne ta odlomek' biti zanimljiv s toga, ker pripoveduje, nekoliko zgodovinskih činov, v katerih so jo v oh-iimej meri na prvo pokazala dušna hila velikanskega moža, ki je bil pot- m sam ob sebi tako visoko vzletel, kakor jo kasneje globoko padel. V laškej vojni 1790. in 1797. leta je namreč po vsem širocem svetu pregla-sovito zaslulo ime francoskega vojnoga načelnika Napoleona D o n a p s r t a , kateri so jo bil potem vzdignil uže 1799 leta za prvega konsula, 1802. leta a dosmrtnega konsula francoske republike, ter 1894. leta za francoskega cesarju. Po nebrojuib zmagah je ukazoval malo ne vladarjem vbo Evrope, tudi zdaj tako
silovitim Notne o m Šo posebno, — dokler so njegovo I moč združeni samodržci po mnozib krvavih bitvahl atoprv 1815. leta do dobrega uničili tor njega samega j ZQ vselej odstavili (»d cesarstva A v naših časih jo d » lanskega leta Francozom zopet vladal njegovega rodu naslednik, N a p o 1 o o n III. V sadnji prusko-francoski vojni jo i ta izgubil krono, ter kakor je podoba, ni se nadejali Napoleonovičem, tla bi zopet kateri izmej njih še kdaj v roko dobil usodo francoske zemlje. Drugič io ta odlomek zanimljiv tudi zategadelj, ker Vodnik stvari največ tako popisuje, kakor so se prod njegovima] očima godilo po S I o v e n s k e m , zlasti v L j u b-I j a n i. Ako v B Ljubljanskih Novicah" ros nikjer no čitamo z jasnimi besedami, vendar iz njihovih vrstic dovolj odseva, da so se bili naši dedje s Francozi pozneje tako sprijaznili, kakor so so j h iz početka bali, in mej prvimi francoskimi prijatelji jo bil Vodnik sam, čegar najkrajsnejfa pesem jo nekoliko let potem prepevala baš Napoleona. A ugibični izobraženi Franco/.i so so res tudi znali priljudno veBti, in o svojem prvem prihodu k Slovencem niso bili nikjer tako bar-burski, nikoli tako neusmiljeni, kakor nemški rod letos in lani ua vojski.  Čitali bodemo celo to, da bo ljudem
po Ljubljani šiloma pač jemali Cesarski, a nikdar ne Francozi.
Kolikor se tičo moje pisave „ Ljubljanski m Novicamu vzetih poročil, nič no tajim, da so res nisem tesno držal povsod Vodnikovega peresa, ker je treba, da to priobčilo v n o v i n n h bolj želi ustreči denaš-njetnu čitateljstvu nego iskati j o z i k o s 1 o v n o zgodovinsko vrednosti. Izbral sem torej pravopis svojo dobe, kakor po vsem svetu delajo vsi izdatelji starejših knjig in spisov; tudi kako stvarco sem kedaj ogladil, ako sem jo mogel brez velike izpreinembo prvotnih besed. Največ zadrege so mi vtem delali mnogi razglasi, katerih morebiti vseh Vodnik niti sam poslovenil ni. Smol bi vendar izreči, da je v pisavi značaj aploh ostal povsod res Vodnikov, kolikor Be jo največ dalo. Zato sera zvesto ohranil vso jezikove različnosti, da-si nekatere mej nami denes že nenavadne, često celo nedosledne, samo če jih slovnica kolikaj opravičuje. Nedoslednost jo ostala tudi v sklanjavi in pisanji laških krajevnih in tujih osobnih imen, v čemer je Vodnik sam zelo omahoval. Res je stvar težavna, ker človek često ne ve, kako bi pisal, ter ali bi in kako bi sklanjal imena, ali nesklanjana rabil, da ga čitatelj
volila za načelnika, češ da naj nar0dnjaki kosti obirajo. G. Raisp. se je pa odpovedal namestništvu, kterega nihče ni hotel prevzeti, dokler se ni g. grofu \Vurm-I) ra ud t - u vrinilo. — Tako se nam naši nasprotniki zmerom posmohujejo, a mi skoraj roke križema držimo.
Rodoljubi, urno na noge, v vsaki tari ptujskega okraja naj se osnuje društvo, kakor pri sv. Lovrencu v slov. goricah; nevarnost je velika za naš napredek, za naš blagostanj le omika je v stanu, nas pogube rešiti. Kje pa bo naša omikalna društva, kaj dela poli-tiško društvo v Mariboru ? Ali smo se kaj naučili od „V o I k s b i Id un g s v e r e i n-a" v Gradcu, ali ga hode tiskovno društvo posnemalo ? Naši nasprotniki so delavni; bodimo tudi mi! — Drugikrat več o posamnih nasvetih in o delovanju okrajnega zastopa. —
Is Planine, 6. marca. [Izv. dop.]   Že nekaj let je preteklo, kar smo tu  imeli čitalnico,  v kteri so se zbirali rodoljubi sleherni večer ; narodna zavest, o ktori se poprej  skoraj  govoriti ni moglo,  budila se jo med ljudstvom v srčno   radost takratnih  vrlih domačinov, skrbelo se jo za društvene zabave, videli smo predstavljati  nekaj gledališčnib  iger s prav dobrim vspohom in  življenje v našem  trgu je bilo vedno živahneje. A nemile okolnoati kakor tudi stara bolezen, nesloga, bilo so krive, da je čitalnici zaspala, mnogo poskušnje doktorjev  in  nedoktorjev, jo zopet oživeti,  bile so brez-vspeŠDO,  pozabilo   so je s časom na vse in   zadnji re quiem jej je zapel pater Antonius, ko jo je flegmatično kontumaciral.   A  vlani  je  stopil   „Sokol" v življenje; marsikter birokrat in starokopitež, tudi nektere hiriške dušo so mu prerokovalo Že o porodu le kratko življenje, mislili  so ii, da mu obstanek nikakor ni mogoč. Pa jako so se motili; iz pravih domoljubnih src obstoječe društvo se je v kratkem ojačilo tako, da za njegov obstanek ni nobene skrbi, narodna zavest se je jela buditi tudi med prostim ljudstvom, kar se je prav lepo pokazalo pri cerkniškem taboru, kamor jo našega Sokola spremilo nad 200 čvrstih mladeničev.  Stavili smo v to društvo popolno zaupanje, in nismo se motili, kajti zabava, ktero nam jo včeraj  napravilo s petjem in fialo-igro .župan", zadovolila je gotovo vsacega nko no prekosila naše pričakovanje.  Da imajo pevci naši izvrstno glasove,  da jo krepko in lepo vrožejo,  to nam je bilo žo znano, vaaj je še g. Ogrincu dopalo,  ko so Sokoli, sedeči pod orehom prepevali  narodno pesmi,   tako da je stari  mož pri  neki  pesmi celo skušal svoj hripavi glai.   To bo tudi včeraj pokazali,  peli  so prav dobro. Da se bo igra „župan" dobro obnesla, nadejali smo bo itak,  ker bo Be igralci jako marljivo pripravljali in nn vsnkako si prizadevali,  da bo prvi  nastop imel dober utia.   Nismo se prevarili, a priznati moramo,  ka se je igra vršila boljo nego amo mislili;  vsi   igralci so popolno zadostili  vsak  svoji   nalogi.   V obilnem številu zbrano  občinstvo  jim je skaznlo popolno svojo zado voljnost s splošno polivalo. Lo tako naprej, vrli Sokoli, ne ustrašite se truda in žrtev, pot,  ktero ste nastopili
je hvalevredna, dela vam čast, ponosni znate biti, da ste vi v narodnem oziru oživeli zopet naš trg, ko smo skorej se bali, da bo narodna zavest s« tukaj popolno zgubila in da bodo nastali časi, ktere bi Bi marsikdo vaših nasprotnikov želel. Ne udajte se, in napravite nam kmalu zopet tako zanimiv večer. Na zdravje!
Politični razgled.
V državnem zboru jo Hohenwart predložil noke male spromembo volilno postave na Češkem in in Moravskom ; poslanci so potom začeli interpelirati o vsem inogočom in nemogočem. Figulv jo vprašal vlado, kaj hoČ3 vlada storiti linškemu škofu, ki je svojemu duhovstvu oklical, da so šolske postavo protivne božji pravici in da torej niso pravoveljavnc, Soidl jo interpe-liral zarad Zimmermanna ; drugod skovane interpelacije so edina rešitev za poslance a la Seidl. Korar Ginzl svetuje, naj se dušnim pastirjem plača povekša stanu in časti primerno. Potem so volijo zapisnikarji, med ktero je voljen posl. Luka Svetec in rešijo se nektere malovaŽna zadeve. II koncu poslanec Fux vlado in-torpelira, kako da je mogla prepovedati slavljenje nemških zmag, ki sj se vendar smole slaviti v Insbrucku, Beljaku in še v nekterih drugih krajih, iu kako so da ta prepoved v zvezo spravili z Beustovimi prusofilskimi depešami. Interpolacija so jo mioilterskomu predsedniku izročila. V nečem odboru so si glavo ubijali o veljavnosti volitev kranjskih državnih poslancev. Skleniti niso mogli nič.
Vlada jo skoraj po vseh nemških mestih prepovedala demonstrativno in javno slaviti nemško zmago na Francoskem. V Gradcu, na Dunaj t itd. ao delali velike priprave; zdaj je mod avstrijskimi Pruai veliko jeze zarad vladno prepovedi. Maščujejo so s tem, da se drug druzega privatno vabijo na pojedino in v prusko-nemško-izdajalskem smislu toastirajo ter vse to brž po telegrafu raznašajo po svetu.
Toliko je gotovo, da se grof II o h e n vr a r t s Cehi dogovarja o prihodnjem delovanji in da jo bil dr. Rieger to dni že večkrat sprejet od iniuisterakogn predsednika. Kaj se je dogovorilo, o tem ni nič zanesljivega znauo. Centralistično novine se trudijo in ugibljojo, a uganiti ne morejo nič. ,/uk." ki so dela, kakor da bi nekaj vodela, precej zavito pripoveduje, da vsem težavam kljuhu vendar šo ni obupati, da bi ho ne dale sedanjo preveliko državopravno hontatije razmotati. „Mejusobno zaupanjo (med Čehi in mini-Btorsvom ?) — piše „Zuk." — raste od dno do dne ; bolj in bolj ter jasneje so kažejo pota, ki jih bo treba hodili, in ta pota so bolj gladka in bolj široka, kakor se je od kraja mislilo." Tu ni mnogo povedano in vsakdo naj si stvari tolmači kakor mu drago. V vladnih listih so bolj in bolj kaže, kakor da bi hotela vlada državni zbor razpustiti in razpisati novo  volitve. Ako
bode vlada res kaj tacega hotela storiti, mora ss poprej z državopravno opozicijo pobogati, sicer ne spravi sploh nobenega dr/.avnega zbora več vkup.
Vlada v svojih organih naznanja, da svojih predlogov toliko časa ne bode drž. zboru predložila, dokler se no potolaži strastna in zoperna sovražnost nekterih poslancev proti vladi. Isti organi skrbč tudi za kratek čas. Vladni „Frdbl." pravi glede tirolske hram bovške postave, ki so jo drugače potrdila, nego jo bila sklenena, da so so lo po pomoti v potrjeno postavo urinilo noktere nerodnosti in da bo vlada skušala vso popraviti v sporaz.umlji z deželnim zborom tirolskih. Takih pomot jo pa več nego 20. Koliko mora biti vladno zaupanje v avstrijsko lahk vernost, ali pa kolika zmešnjava v ministerskem pos! ..mji. če so more v eno samo postavo uriniti — '20 pomot !
V francoskom narodnem sastopu so nekteri radikalci med temi L. Blauc, V. Hugn i. dr. nusvetovali, da se naj proti prejšnji vladi za naciionalno obrambo prične pravda in naj se postavijo vsi udjo te vlado v obtožno stanje. Nasvet gotovo ne bo obvePnl, vendar jo dokaz, da je mnogo nezadovoljnež'-v, ki se nikakor no morejo  sprijazniti z mirom in   sedanjim položajem.
Po telegratfčnih vestih iz Pariz n so se tatu ti. t. ni. po noči uneli resnični nemiri. Med „rudečimi" radikalci in med vojaki je prišlo do krvavih bojov, v kterih so so posluževali tudi topov proti ljudstvu. Ta vest so bodo morala še lo potrditi, če se potrdi, potem ni mnogo upanja, da bi so narodno z:i*topništvo iz Bordeaux preselilo v Pariz, kar nekteri poslanci med temi Thiers sam jako želo. Parižki poslanci žugajo, da bi izstopili iz zastopništva, ako so ne presoli v Pariz,
Itazne stvari.
* (V Konjicah) so se pretočeni teden nekteri jetniki spuntali. Zakaj? ker nimajo zadosti prostora, da bi so po volji sprehajali, potem jim kruh in meso nista bila več všeč. Komisija jo hrano pregledala, ter spoznala, da je vso v redu, ali dva jetnika sta se na biriča postavila, ter uista hotela s svoje' kočioe ali celice iti. Jetničar jima po sodnikovem povelji železjo natakne, ali kmalu sta si ga odložila. Eden so je pri« dušil, da tukaj nočo več jesti, če tudi gladu umrje, hočo kam drugam priti, kjer jo več prostora — ali pa kakšnega zaslužka, ker jo izučen črevljar. Drugi teh puutarjev je že pol leta v tamošnji jetnišnici in šo ima pol leta ječe, pa še le zdaj so jo spomnil, da tukaj mu ni prostati. G. okrajni sodnik jih pa lepo tolaži, lo naj potrpijo, dokler prido iz Celja odgovor, kamor je v njihovem imenu za premeščenjo prosil. Kdo jo po zimi veči siromak, ali tak rokoinavzar ali pošten kmet? V nedeljo dobi pol funta (15 lotov) frišnega mosa, v ponedeljek 3 cmoke, kterih \*ak l/4 „funta" tehta itd. Vsako soboto frišno obrisavko, srajco po pranji itd. Kaj
umeje, kar je glavna potreba. Zatorej te vrste omahovanje, katerega vendar sam ne odobravam, nahaja se tudi v mojem niže podanem kratkem posnetku o dogodbali 179G. in 1797. leta do tiste dobe, ko začenja sam Vodnik poročati. — Šo mi je dostaviti: ker „Ljubljanskih Novic" zdaj no morem dobiti v roko, da bi vnovič primerjal, zato so je utegnilo pri posameznih dnevnih številkah raznih mesreov, katero sem Vodni-kofemu poročilu pridal največ jaz, pripetiti, da je kedaj za kak dan pomote, česar vondar ne vem.
Da bode vaacerou iz raznovrstnih čitateljev „ Slovenskega Naroda" jasnejša stvar, katero nam pripoveduje Vodnik, zdi se mi treba povedati ob kratkem, da je bila 1796. lota francoska republika protivo Avstriji poslala tri vojake : dvo na Nomškom ob reki R o n u , a tretjo na L n i k e m. Ob gorenjem Renu je zapovedoval francoski voditelj M o r e a u , ob dolenjem J o u r-d a n a na Laškem 27 let stari Napoloou Bona-pa rte, 27. luića prvič nastopivši laško poveljstvo. Jourdana je avstrijski veliki vojvoda (prince) Karel zmogel pri W u r z b u r g u (3. septembra); Moreau je bil predrl na južno Bavarsko, od kodor se mu je bilo vendar umekniti in pridružiti  bežečemu Jourdauu.
Na Laškem jo srečneje delal Bonaparte, ki v bitvah pri M o n t < n o 11 e , M i 11 e s i m o , Dego (12. 14. aprila) od Avstrijcev odcepi njihove zveznike Šaril i n c e , katere ločene pri M o n d o v i (22. aprila) tako potare, da jih prisili miru iskati. Tudi avstrijski voditelj II ni u I i o u , 71 let star mož, bil jo zmagan pri Lodi (10. maja) ter pozneje pahnen v Tirole. Parma, M o d o n a , papež in n e a p o I j s k i kralj od Bonnparta drago kupijo mir ali premirje. Sredi 1796. leta so počno veliki boji okolo trdnjave M a n-tovo, kjer Bonaparto obsede Avstrijce, katerim cesarski poveljnik W u r m s o r 50.000 vojske iz Tirol privede na pomoč. Bonaparte naglo vstane od Mantove, tor pri L o n a t o noj prvo zmore G v o z d a n o v i č a , ki jo vojoval osebljcn od VVurmscrju, katerega tudi podere pri K n h t i 1 j o n o (to oboje od 31. julija do 5. avgusta) in vrže tudi njega v hribe. Uže septembra se Wurraser povrno ter z njim 1) a v i d o v i č , zopet osebljeno gredoča. Bonaparte zmoro (4. soptombra) Davidoviča pri Roverodu ter zgrabi potem še Wurni8erja, ki utečo v Mantovo, katero Bonaparte zopet obstavi in zapre. Šla jo novembra tretja avstrijska vojska na Laško: Alvinci jo vodil 30.000 a Davi*
dovič 25.000 vojakov. Alvinci je omagal v tridnevnem boji (15—17. novembra) pri A r k o 1 o . a Davidovič je bil pozneje stisnon zopet na Tirolsko. Avstrija pošlje januarja meseca 1707. leta uže četrto vojsko Mantovi na pomoč. Alvinci jo šel po dolinah ob reki Adiži (Eči) a poveljnik P r o v e r a od F n r I a n s k e g a. Bonaparto zmore Alvincija pri Rivo I i (14.-15. js-Provero  prisili   pred M a u t o v o (1(1. jami
nuarja) a arja), tla Vodnik.) meseca. S
mu se uda. {Tu dva boja popisuje tudi M a n t o v a sama p a d o 'J. dan februarja pomladi pošlje Avstrija še 40.000 pete vojske, mej njo obilo novakov, pod velikim vojvodom Kar lom; a tudi Bonapaitu privede B o r n a doli o 00.000 krepke pomoči. Karlu so jo bilo torej samo braniti iu umikati brez večjih bojev. {Tukaj se upravo zdrtotna počenja ]'odnikoco pripovedovanje,) Nam jo samo še dostaviti, da je potlej v Ljubu um (Leoben) mir bil zmenjen (1*. aprila) a v resnici končno dogovorjen ter podpisan v vasi C a m p o F o r tu i o blizu Vidma (17. oktobra.) Avstrija je izgubila Belgijo in laško zemljo do reko Adiže, a zalo dobila b e n «» k o deželo na suhem z D a I iii'h Unsko vred ; kajti Bonaparte jo v tem bil tudi že Beuečaue upokoril.
(Dalje prili.)
pa dobi kedar je post! kaj — dva funta kruha — i frišne vode kolikor se mu jo ljubi, si tudi lahko lobro rebra podloži. To tem potu se ne bomo potepuhov rešili.
* (A d j u n k t K 1 a u s e r in minister H a h tioek.) Sevniški nemikntarski ndjnnkl Klauser je na Dunaj pravosodnjegn ministra nadlegovat, n.j l>i ga nar0lb' zu C. k. sodnika v Sevnici. Klatiš- r Be B s njim dusodanjim ilnibovanjem ni mogel pohabati, torej jc samo — obetal in rekel, da hoće, ako sodnik postani vso sodnijsko posle opravljati bi. \ adjnnkta. Ministei Habietinek mu odgovori: No, bo sreit sin! srir noch nicbt, dass wir um Bezirksrichtcrst. Ilen Ii mdi In tnilssti n in Klauser jo bil rasnenadejan — odpuščen.
* (Politično društvo v F r a h a j m u) ima 12. t. m. ob 1 (i4 uri popoldne v gostilnici g. Ortn Bvo občni zbor, v kter-. m s.: lo govorilo: o imenitnosti volitev in o sedanjem položaji Slovenoev proti drugim narodom avstrijske drŽave, O tiskovnem društvu v Mari boru in o šolskih zadevah. Fravhajmoanl so nadejajo da so bodo tudi narodnjaki od drugod zbrali k ti mu shodu. —
* (Železniška koncesij n.) Dr. E. II. G-stn odvetnik  v ljubljeni ; J. Getzel,  posestnik  in župan Kamniku; J. A. Iliitinan, kupčijske  zbornice odbnrnll v Ljubljani ; brata Florijan in Drag. Kostnlk na Dunaj! Tomaž Novak, Janez   Pfibvl,  Miha Stark  in diugi s pri c. kr. kupčijskem ministerstvn prosili dovoljenja, da bi se Brneli lotiti tehničnih pričetnih del zn železnišk čerto iz Celovca, oziroma Sinjče vasi  čez   Ljubljano \ Karlovce, iz Celja <'ez Loko  v   Gorico s   pristran-kil črtami iz Preddvora v Tržič, iz. Vrčiča ali Orntimlja v Kočevje, iz Črnomlja v Ogulin, in iz Zelina v Idrije.
* (Razpisana) je služIm c. kr. okrajnega sod nika v Kočevji.   Letna plača 1300, oziroma  1500 f.
* (II. volilni razred ljubljanski) )e voli sledeče mestno očete: Kari Derchman. dr. pl, Kalten egger, Leop. Biirger, Anton Lasohan, Narodna Rt ran se volitve ni udeleževala. Tako tudi ne v III. voldneu razredu, kjer so izvoljeni nemškutarski kandidat je ru kovičar Bdina in trgovec Lassnik.
Listnica vredništvn.
ti. dopisniku iz Konjic: Hvala za Vaše sočutje. Omenjeni gospod nam ni o Vaši sodniji ničesa poročil.  —   G. 1>. v C Vaša stvar je res važna in zanimiva. Priobčite jo nu svoj risie če imate blizu kje pogumnega advokata.   Mi ne moremo za-njoj prejemati odgovornosti, imamo svojib homatij dovolj iu se za tr si moramo pravdosrednika iskati — v Ljubljani.
Dunajska borsa 8. marca.
Enotni drž.	dolg v	bankovcih .	. 59	11	'2:t kr
Enotni drž.	dolg v	srebru    . .	.   . U8		— n
London .			.   . 194	n	I« r.
Srebro	.		.   . 139	it	26 n
			. o	1»	90 „
ne in centimalm!
C mostne)
tehtnice
se
X
narejajo   n prodajajo po najniži ceni v I tovarni
Franceta Pibrovoa (4) v Kropi na Gorenjskem.
Edina zaloga najnovejših znajdeb.
Svarilo. l'i> meni r kupčijo spravljena ..Pasta Ponpsdui", ki je kol izvrstna skokoma našla obče priznanji', nekoliko časa neka Firme ponarejajo, naj torej p, n. ODO111 i\<> /ve. da se edino prava izvirna obrazna na-t a dobiva le pri podpisanem. Ona hitro vm odpravi ipn-Ičaje na obrasu , taj srce, pege, iiuje, sploh obranoje, o-lepinje In mladi obraz. Piekerc po gld. 1.60
* Vse je mogoče. Kdo bi bil prej vrjel, da m bo znašlo, kako oko varovali pri vtikanji niti v iglo; s prostim prav umnim orodjem »o je potreČflo, da more slabo oko tudi v iiirlku v najtenjo iglo lahko rdeti nit, iu velja ta strojček s podukom le ZA kr.
HtW^   Zobje ne bole ver.    Vsak zohohol, izvirajoč iz rc-
vmfl  ali   prehlada,   se mal.....ta ozdravi z novimi berolin-
skimi zobnimi kapljami. Poroštvo tako gotovo, da s«- vrne denar, l<" l>i kapljo ne pomagale. 1 llaeon s podukom 80kr. 'J8S?"" Politnr pasta. Neprecenljiv domao pomoček, s ktermi vsakdo lahko a taiolo ali oslepelo pohištvo itd. prelepo politira. Škalljicu s podukom za celo garnituro 80 kr.
itJB^" Sna/ilna krogla ta srebro (putz-kugel), izvrsten po-inoček ponoviti in osnažiti oslepele kovinske predmete. Nepogrešljivo za zlatarje in erebrarje, DO 6 kr.
Regnlator za vse are j«' regulirana solnčna ura s kompasom, vsaeeinu   priporočljiva,   ker se po   njej gotovo
vsaka mehanična ura da vredftij fino po 25 kr.
št u j »o za ])iunje. s n. itupo si prihranil čas, delo in denar, slasti pa se perilo bolj varuje, kakor sicer. Enotni paket jio ■>■> kr.
Amerikanske patentirane zavarovalne ključavnice, izvrstno delane, proti viacemu loraastn manju po 80, 40, 60 kr., večo po 70, 80 kr. 1 gld.. veliko z dvema klju-6ama po l gld, ; k popotnim torbam po 26, 40--60 kr.
Praktični so ostrogi za hlače, ki pri slnhem vremenu hlače branijo otnadeževanja, par po 10 kr.
Angležke škarje iz najboljega jekla, različno vrsto različno po "jo, 'j:., :in,     _.p, kr.. verižica lu kr.
Prav koi i tno so nove m a ^ i n k e olovki1, brez silnoga ostrenju, tudi se špice ne lomijo: v les vdelane l>o 10 kr., v kost po Iti kr., s peresnim ručnikom in nožem i>0 kr. : potrebna tekočina za ". mesece 10 kr. Kos uniou-radirguiut za svinec in tinto 6 kr. &aflF"" Nog ne preiiiiikati je vsaeeinu svetovati. S pomočjo izvrstne Metzgerjevo npretnre za usnje, ki dela usnje nohko in nopreinakljivo, tako da se tudi še dolgo nošeni firevlji ne premočijo, najbolje se doseže ta namen. 1 ila-oon i>o 00 kr.
Perzijsko harvilo za lase, s klerim se mahoma sivi lasje ali rujavo ali črno pobarvajo ; oh enem uhranuje naravno čvrstost. Ono jo il zelišč in vso neškodljivo. Karton s podukom 2 goldinarja.
Najnovejša tupa za rjo, garantirana. /. njo so odpravijo vso rjavine l platna, svilo in drugih Ikanin, tudi ■ jekla in železa.
Obroči zn kurja  očesu  iz  nngorske  volne,   12 za
25 kr.
Angleški lak za usnje, kteri dela usnje mehko in ga lakira ko zrcalo ; mal flncon 25, velik 45 kr.
Tekoč lini. Nepogrešljiv v vsaki hiši, ker si lahko vsak sam oskrbi v v-akeiii gospodarstvu pripetijočo se popravke; ta lini so drli lota in leta in &c mrzel rabi. Velik Bacon po 26 kr.
Nedišeče, nepreniočljivo posteljno vloge, braneče proti premakanji pri otrocih, bolnikih iu otročnicuh; po !»0 kr., gld. : 1.20. 1.60, 1.70.
4JBJT" < . k. pri vil. saponinvk maslen eter v kratkih tre-notlrih odpravi Viakojnke madeie iz. vsake obleke in tkanine brez izjeme. Ta novi isdelek v tvojom učinku prekosi vse enake fabrikate, ker nobene barve ne oškoduje, se mahoma posuši in ne diši. Priporočljiv tudi za čiščenje rokavic, Elacon b podukom Jo kr.
Stupa proti potečim se nogam odpravi sitni pot na nogah in iz. njegu i/virajočo smrnjo; tudi obutalo konser-Vira. Bkatljioa s podukom za 8 mesece dovolj po .'>«' kr.
Pariški univerzalni kit nerazrušljivo in hilro zvežu ne le steklo, poredan, kamen, morsko peno, los itd., ampak tudi različno združuje: n. pr.: les n kovino, porcelan s steklom itd., tako da jo kakor en kos. Paket tega vsaki hiši potrebnega hl a ga le 10 kr. Tal; kit tekoč prav dober, lllaeon 80 kr.
Pečatno marke aa pisma, hi Bosarad ročnosti, oene in gotove zaporne bolje kakor uhlati ali vosek, najlepše, z vsako lirmo. grbom, imenom ali mouagraiuom. 600 mark po gld.: 1.80, luno mark I gld. 60 kr,
Regulator-poreia popravljiva za vsako roku in vsak papir, tako da je R istim peresom mogoče ni jienjše kali-graiiene. pa tudi najdebelejie firte pisati. 12 peres •_>! kr. pBJ| Prave angleške briive /. dvema nožema po '2<i. BO, -io kr.; s a no/.i po 60, un kr., najfinaje i< ;t noži pa 60, Tu. 00 kr., 1 gld.; s 4 noži Mi kr., gld.:  I, 1.20.
Nnjviie patentirana miinioa za miši. podgane, krte
in škričko. Prodaja se z garantijo velika kositarjeva posoda po 1 gld.
jJBJP"" Nnjiioljše zdravilo ohraniti si frižna lase in liele idi sive pocrniti jo orehovo olje: vsi kemični preparati so škodljivi. 1'častujeni se naznanjati, da imam bogato zalogo nepokvarjenega orehovega olja,
Praktična znajdha! Vendar se jo posrečilo iznajditi prah za črnilo, kteri ho vsneemn po volji: prekosi vse do-sedajne glede dohrofe in ceno. ("e se prilije nekoliko vode Be v hipu napravi najboljša črna tinta, ki jc koj za rabo. 1 paket, dovolj za 1 bokal, velja '-'ll kr.
Brilantni prah, nov, dovršen, kemično sestavljen lnelaličon prah, ki so skažo vrednega svojega imena. Predmet, iz žlahtne ali iz nožlahtne kovine, ki je umazan, zastarel in ima neizhrisljive madeže, so s tem j)rahom podigne in se briljantno sveti. Ta prah osnaži in polira predmetu nenavadno hitro. 1 škatljica z navodom '25 kr.
Nova znajdba. Kemični svinčnik nadomestuje najboljšo črnilo za znamkovanjo ; piše se ž njim na robo, na kterej se hoče napraviti znamko, kakor z navadnim svinčnikom, in ko se je roba enkrat oprala, jo znamka popolnoma črna in nei/brisljiva. 1 kos velja .'55 kr.
Prah za posrebriti često izvrstno služi; posrebri vsako kovino v malo minutah iu se posebno priporoča za predmete s srebrom platirano, ki ao izgubili barvo. Predmeti pakfongasti se premene v srebro. 1 pakot 25 kr.
Angleške škarje iz najboljega jekla. 1 škarje za vrezovanjo, najfineje 26, 85 do 45 kr. I škarjice za izrez-Ijavanje, nnjtincje 20— 80 kr. Škarna verižica 10 kr.
Izvrstna lakna maža s kavčukom zmešana, da so usnje ohrani.   1 škatla (1 funt) 30 kr.
Coprniško črnilo za šalo in resnico. Pismo pisano a tem črnilom, ostano najhistrejšemu očesu skrivnost; le ta ga more brati, ki ima navod. 1 skleaica tacegu črnila'25 kr.
Električno krtačice za zobe, s ktorimi se brez vsako pasto in druzih zdravil (samo s čisto vodo) zohjo osnažijo, da so beli, zdravi in brez slabega duha. Da se jih več iz-peča, je cena za eno le 60 kr.
Nove mašine za bolhe loviti Be proda.:ajo po 20 kr. Radikalen pripomoček,   da se kurja očesa V B dneh popolnoma odpravijo.  To novo iznajdeno sredstvo prekosi vsa  dosedajna  in  smo porok zanj.    1 škatla z navodom kako se rabi 40 kr.
Edina zaloga v Avstriji nejiopnčenega arnienega olja, ki ima v sebi čudovito moč, da odpravi glavobol, krepi rast Ins in živcev, in tako rast las celo na plešah v jako kratkem času pospeši, — tudi zatnre lišaje na glavi. Kot zdravilo rabi proti zinečknnji, proti trganji v udih, rovmatizmu, Senu in če se noga ali roka zvine. Več v priloženem jmpisu. 1 sklenica 1 gld.
Pravo prekvidno (ilvcei in-mjilo z najtinejinii vonjavami, kos po 6, 10, 15, '20 kr., veliki '25 kr.; 1 posoda pravega mazila za lase iz konjske masti !t0 kr.; Glvccrin-mjdo, tekoče, 1 sklenica'25 kr. ; — Glvcerinov cvet, da so ohrani koža čista, 1 steklenica 45 kr., kakor tudi drugi predmeti j>arhmerije in toalete iz domačih iu tujih krajev v največej izberi.
Izvrstna zmes za lakiranje tal pa sobah s kavčukom, Id da tlem najlepči blesk, in daljo traja, ko vse druge. I škatla zadosti za eno sobo 80 kr.
Zmes za usnje s kavčukom, da ostano usnje nopo-gibeljno, so j>osebno priporoča za konjsko jermenje itd. Kositarna pušiea 00 kr.
Najboljša pasla za britve. Z njo se prihrani to, da britev ni treba brusiti. 1 škatlica 26 kr.
Neobhodno potrebni za vsako gospodinjstvo so novi patentirani brusilniki, s ktorimi se prav lehko, brez muje vsake ostrine, škarje, noži itd. v enej minuti /.brusijo. 1 kos samo H5 kr.
Medicinsko mjilo, smolnato, imenovano čudežno mjdo, potrjen in gotov ponioček za vsakoršne bolezni na koži, zoper lišaje, garje, srbečico itd. !So rabi pri otrocih in odrašeeiiih. 1 kos z navodom '25 kr.
Najboljše dunajske vodo za odpravljanje madežev, velja sklenica 10 kr.
Encrivoir odpravi hipoma, iz perila in drugih rob vsak nov ali stnr tintni madež.   1 sklenica volj i "25 kr.
Mušni eter za izbe, kuhinjo, sobe, prav prijetno vonja in prepodi v četrt ure še toliko muli. 1 sklenica a U kr.
Vse nevidljivo se vidi po novih žepnih drobnogledih, ki 10-, '20-, 80- do lOOkrat vsako reč povokšajo, tako da •e celo živulico v Htudenčniei dobro vidijo. Tudi ti drobnogledi mnogovrstno koristijo, n. pri kupovanji moke, žitu, ■tročnih pridelkov, specerij, tkanine, za razločevanje in naravoslovje Itd, 1 kos kr.: 4n, oo, 80, gld.: 1, 1.-20 1,60, Smrt vsini bitnim mrčesom! /. novo /.najdeno tekočino, ki vse mrčsse pomori. Ta tekočina umori vse mrčesu iu cd) onem varuje, da so ne vgnjezdijo. Itabi ao proti stenicam, šurkoin, moljem, bolham itd. 1 sklenica, velika 80 kr.
Svarilo: Kor se imenovani predmeti tudi ponarejajo, obračam pozornost na to, da se lo v podpisanej zalogi , dobivajo nepopačeni. Ceniki vsth predmetov v zalogi ko oddajajo brezplačno. Tudi obračun pozomo8l č< stilih prebivalcev po deželi na moj komisijski oddelek, to jo edina fitneuna v tej struki, v kterej po najtnnniš' iu največje naročilo iz kterega koli oddelka, hitro in jeftino dovrši, priporoča se todoj za obilna naročila (II)
prva avstrijska komisijska stacuna ^V. T^i•ločimniiii—a. na Dunaji, Pratcratrasse 20.
12 p 11 €& || t ti «t* so i U 2" €* (božjast)
p i s m e u o zdravi specijalni zdravnik za ho/.jast doktor €B. KilliMcIl %' Uornlliiu,
zdaj: Louisenstrasse 45. — Ozdravil jih je žo nad sto. (45)
Izdatolj iu rrednik An»oi- •)>
Tinkar: P».h-- I JunsellltE
MPV