8. Htev. Novo mesto, 25. aprila 1912. Letnik XXVI11. DOLENJSK v Izhajajo 10. in 25. Tsacepa mescca. Cena jim je b poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Kemčijo, Boano in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema arednik, naročnino in oznanila tiakarna J, Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarstvo. Dajte Dolenjcem vsaj eno planino! Daj otroku, ki je vedno zaprt v hisi, pečenke ali česar liočeš, vendar bo ostal bled in mehkužen. Pnsti mlado govejo živino dannadan privezano v lilevn in po-kîadaj ji moćna krmila ali kar hočeš, ne bo ti vspevala kakor treba. Mladost rabi za razvoj solnca in prostosti. Zadnje čase se marsikaj namerava in stori za povzdigo živinoreje. Zdí se pa, da bi se pri nas marsikaj izpreme-nilo, ako bi imeli planino oziroma gorski páignik, kamor bi čez leto pošiljali mlado žival — četudi proti primernim prispevkom. Koliko namreč požre mladina, ako jo imaš čez leto v blevu in kako pogosto manjka po zimi tiste krme, katero si pokladal poleti. Ne samo kmet tudi dolenjski meščan bi rad stopil na planino. Koliko je pri nas ljudi, kmečkih in gosposkih, ki poznajo planino samo iz pesmi ali spisov. Akoravno je prvi poizkus za napravo dolenjske planine padel v vodo — vendar naj ravno sedaj, ko nam po-zeba po vinogradih namiguje, da kaže poprijeti se panog za stalne priliodke in ko država in dežela bolje razumeva potrebo povzdige nase Živinoreje, nasi poslanci zakličejo: Dajte tudi Dolenjcem vsaj eno planino za vzorec! Žival tudi doli ob Krki potrebuje solnca in prostosti, kmet pa novega veselja do živine! Poslanci, stopite k deželni in državni upravi in recite: Dajte vendar tudi Dolenjcem nekaj, da se bo poznalo! Res potrebujemo cest in železnic, bolj pa se lepe in zdrave živine. Nikar ne drobite Dolenjcem samo drobtin, zagrabite enkrat par polnih pcrgisČ, da dobimo za enkrat vsaj en „Uobež'' za telíce! A. V. Naše poljedelstvo. Za nase poljedelstvo je zelo merodajna strniščna setev. Pri nas jemljemo namreč povsod po dva sadeža na leto, najprej žito potem pa se ajdo, repo ali kako drugo liitro rastočo krmsko rastlino. To je za nase razmere velikega pomena, ker si na ta način pridelke podvojimo. Nase posestvo je majhno, ima malo zemlje in zato je prisiljeno zemljo bolje izkoriščati ! Strniščna setev prihaja na dobro pa tudi naši prašičjireji, ker nam daje v strniščni repi in strniskem korenju važna krmila za prašiče. V takih razmerah ima žito vse večji pomen kakor pa v krajih, kjer se dobi od žita samo po en pridelek na leto, ki še sam ni vselej dosti varen, kakor vidimo n. pr. po planinskih krajih. In ta pomen bo ohranilo žito po naših krajih tudi zanaprej, zlasti če bodo cene tako visoke kakor so sedaj. Za naše poljedelstvo je merodajno tudi pridelovanje detelje. IVI nas imamo v obče malo travnikov in smo prisiljeni pridelovati potrebno krmo na njivah. V tem pogledu sta nemška in domača detelja izvrstni krmski rastlini za nase kraje, ker nam dajeti bogatejše košnje in boljšo krmo kakor naši travniki. Pa tudi rudeča detelja je važna. Ona daje sicer samo po eno košnjo, ali z njo izkoristimo sicer prazno ajdišče od jeseni do spomladi, do setve male tHFsice ali prosa. Spričo važnosti, ki jo imajo deteljne rastline za naše kraje, moramo za deteljo obrniti prostora kolikor se da. Najmanj sesti del vseh njiv bi moral biti obdelan z domačo deteljo in z lucerno. Pa tudi sicer je pridelovati več krme na njivah, da spravimo naše poljedelstvo v pravo razmerje z živinorejo in v pravo ravnotežje s potrebnim gnojem. Resnica je, in to moramo poudarjati, da se po nekaterih naših krajih vzlic temu, da manjka travnikov, prideluje premalo krme in seje preveč žita. V takih krajih je potem premalo krme, premalo ali preslabo rejena živina, premalo gnoja, premalo rodovitosti pri zemlji in premalo pridelka. To se mora obrniti ! Po takih krajih naj se prideluje več detelje in če to ni mogoče, pa več drugih krmskih rastlin. Za prasičjorejo n. pr, je priporočati, da sejemo več pese. Kes nam daje pesa samo po en pridelek na leto, ali pomisliti je, da nam daje po drugi strani bolj varne, vdrugič pa dosti bogatejše pridelke kakor repa. Pesi na dobro je tudi to šteti, da je bolj tečna kakor repa. Ker je prasičjareja za naše kraje posebno važna in obeta tudi zanaprej več dobička kakor druge panoge, je prav, če skrbimo z obilnejšim pridelovanjem prašičje Waje, da se ta vejica našega kmetijstva kolikor mogoče povzdigne in razširi. Največ bomo pri našem poljedelstvu dosegli z dobrim gnojenjem, kajti bolj kakor s spremembo dosedanjega pridelovanja se da vplivati s primernim gnojenjem in izbolj-savanjem zemljine rodovitosti na visokost in vrednost naših pridelkov. —r— Trgovina in obrt. Cena pšenice. Razmere v cenah žita so bc v zadnjem Oasu moíno izpre-inenile. Vse je postalo dražjo. To občutijo vsi, prav iioscbno pa delavski stanovi. Letos sta v ceni močno poskočila jetmcin»in turSica. ('ena ))ri pšenici se ps tudi tnJno drži. Vzrok je iskati v tcni, ker so porabi čim dalje več kruha. Pred dobrimi 30. leti jc bila pšenica v ceni silno i>adk vsied vpe^avnuja ameriške pšenice. Takrat so so odprie s hitro f,'radi^o ameriških železnic neizmerne žitnice onkraj morja. Ameriška ]»šenica jc prejilavljala naše evropske žitne trge in je hotela uduSiti naš domač pridelek. Ubranili smo se tega, ker je država naložila na vnunjo pšeuico tako itiienovano varstveno carino. Danes je pa jioložaj ves drugačen. Danes ni več neizčrpnih zakladov v Ameriki, danes primanjkuje pšenico na svetovnem trg-u. Vzlic dobrim letinam zadnjih let jo moramo tudi pri nas v Avstriji vpejjavati, tuko raste njena poraba. Zaraditcga ae je začelo na to mishti, da se z obnovo trgovinskih pogodb I. 1917 odpravi dosedaqja varstvena carina in da se pomat^a delavskim slojem na ta način do conejsega kruha. Cenil pri živini je bila v zadnjem času za 100 kg žive teže po naših glavnih tržnih krajih sledeča: V N'ovemmestu za re-jene voli 96 K, za delavne voli od 76 do 86 K; v Črnomlju za rejene voli 90 K, za delavne 70 K; v Krškem za rojene voli 93 K, za delavne 86 do 89 K; v Xoèevju za polrojcne 86 K, za delavne 76 K; v Litiji za rejene 97 K, za delavne 74 do 81 K in v Ljubljani za polrejene 87 K in za delavne 79 do_83 K. Živinskji kiiiM'i.ia je bila na zadnjem Jurjevem aemnjti v Novemmeatu bo|j slaba. Prignalo se je dosti živine, kupcev je pa manjkalo. Tudi cena je bila nižja kakor lansko leto ob tem času. — Pri prasetih jo cona tudi nekoliko padla, Praaeta, ki so se zadiijič prodala par za 48 K, so se dobila za 36 do 40 K. Trdno in dobro so pa drži cena rejenib prašičev in sploh večjih prašičev. Ti so se oddajali po 1 K 12 h do 1 K 20 h za 1 kg žive teže. Pri teh cenah bo tudi pri nas delati na to, da se povzdigne reja peršutnikov in da se skušajo poataviti na prodaj mlajši prašiči, že v starosti 7 mescev in naprej. Čim hitreja bo prireja, čim hitreje bodo Sli prašiči v denar, toliko boljo in to je pri prašičih lahko mogoče. Tudi po drugih deželah delajo tako. Ona iitn je visoka in se trdno drži vzlic temu, da se kaže dobra letina. Na novomeški trg se je prineslo nekaj več pšenice na prodaj kakor običajno. Mernik se je prodajal po 6 K 60 h do 5 K 80 h, kar bi znaialo za hektoliter 18 do 19 K in za 100 kg 23 _do 24 K. Cena jajc je primeroma holj nizka in znaša po 5 h za jajce ali 40 h za 8 jajc. Politični pregled. Državni zbor se je snidel 18. aprila. Takoj v prvi seji je vložil „brvatsko-slovenski klub" interpelacijo ' radi dogodkov na Hrmakem. Ur. Šusteršič se je pokazal mojstra tako v besedilu kakor v taktiki. Pridobil je za to velikopotezno akcijo v prilog avstrijskega jugoslovanstva vse velike stranke avstrijske zbornice — in celú vlado je potegnil za seboj, da se je ministrski predsednik grof Stiirgkh postavil na isto stališče ter imenom vlade še v isti seji izjavil, da smatra sedanji položaj na Hrvatskem kot opasen za vso državo ter hoče vplivati, da se to protipostavno stanje čem prej odpravi. Drugi dan je bila razprava o odgovoru ministrskega predsednika. Čehi, Poljaki, kršč. soctjalci, Eusini, nem.ški nacijo-nalci so po svojih načelnikih izrazili svoje simpatije hrvatskemu narodu in da se mora odstraniti nasilatvo mažarsko. — Slovenski poslanci so nujno predlagali pomoč radi škode po vinogradih na Dolenjskem, Štajerskem, Primorskem. Ogrska vlada je odstopila. Khuen jo sprevidel, da ae ue more izmotati iz zagate, v katero je zabredel radi brambene postave. Ceaar je odpoved sprejel ter imenoval Lukacza za ministrskega predsednika, ki te dni sostavi novo ministrstvo. Hrvatska se bo vsled dogodkov v avstrijski zbornici in vsled spremembe ogrske vlade kmalo oddahnila. Komisar pl, Cavaj bo moral oditi, najbrž ko bo imenovano novo ogrsko ministrstvo, ki bo cesarju predlagalo takoj novega bana. Žal da so hrvatski delegati v ogrski zbornici pod vodstvom grofa Pejatieviča prepopust-(jivi Mažarom. Drugi narodi se za Hrvate boré, njih poslanci pa v Budapešti vladi ližejo pete. Irnka jo dosegla po stoletni borbi samoupravo ali „Home-rule-bill". Angleška zbornica je ta zakon sprejela z veliko večino. Za mnogojezično Avstrijo je to migljej za federalizem. V turško-la.ški vojski je znamenit napad italijanakega bro-dovja na Dardanele, ki ao morski prehod do Carigrada. Iz tega lahko nastanejo težkoče med evropskimi velevlastmi. Lahi bombardirajo tudi razne otoke. Novovol,jena turSka zhornica se je sešla; mladoturki imajo veliko večino. Maroko jo valed pogodbe s Francosko priSol ob samostojnost. Maročani so silno nezadovoljni a sultanom, ki se je vdal Francozom. Zabavi in pouku. Dogodki barona Frik-Fraka. „Pritresel sem se", tako pripoveduje baron Frik-Frak, „srečno s avobodoaolnčnim omnibuaom do prve postaje. Vesel, da se je kosti in mozeg pretresujoči voz ustavil, skočim hitro dol, a ker sem premalo pazil, bil sem skoro do kolen v blatu. Hotel sem že prav po mažarsko zakleti, ko ae spomnim, da mora že tako biti pod svobodnim soincem, kamor sera, Bog bodi za-hvaljcn, srečno ušel iz temne, srednjeveške ječe črnega klerikalizma. Zato pa le malo pogodrnjam in grem v bližnji hotel, "da se očistim in očedim, okrepčam in odpočijem; zakaj važen posel me je pripeljal pod svobodno solnce. Želeč in hrepeneč po napredku sem si hotel ogledati vse naprave pod svobodnim soliicem se nahajajoče vlade in zato sem sklenil, dalj časa ostati v tem mestu. Da sem prespal prvo noč pod svobodnim soincem prav dobro, si lahko vsakdo miali, kdor se je le enkrat peljal po dolenjski železnici. Okolu polnoči me zbudi petje nočnih tic, ki se jim pravi krokarji. Napev njihove pesmi se mi je zdel znan, le besede so bile malo tuje; zapomnil sem si od vse peami samo sledečo kitico: „In ko se On enkrat iz spanja zbudi, „Novice" zagleda, se jim nasmeji. V roke jih vzame, advokatu jih da. Advokat ga za rokce k sodniku pelja; O jej, o jej, kaj bo pa zdej? O jej, o jej, kaj bo pa zdej?" Refren te kitice, ki se je ponavljal za vsako kitico, mi dolgo ni dal zaspati, a ko me slednjič vendar objame sen, vidim v sanjah strašno pošast, ki drži v levici „Dolenjske Novico", z desnico pa sega v mesto kakor kak polip in ima na vsakem prstu po 50 črnih meščanov ter jim preti z vislicami na Flor-janskem trgu. Ko se zjutraj okolu 10. uro prebudim in se vržem v klak in frak, povem še prej hotelirju svoje sanje — pripomnim, da aicer na sanje veliko ne dam, a te prve sanje pod svobodnim soincem so me vendar precej vznemirile — povem mu tudi, kaj sera slišal po noči, a reče mi, da to ni nič hudega, da pod svobodnim soincem itak vse le sanja, pije in poje. Nekoliko pomirjen se podam nato najprej na občinski urad, da se zglaaim, sicer bi imel lahko še kake sitnosti. Ker mi doslej še ni bilo dano dihati v svobodi, bil sem skoro omamljen, ko sem stopil vun na svobodno ulico in svoboden trg. Vprašam prvega dečka, ki ga srečam, po magistratu. Navihano kot dijaki sploh mi odgovori: „O le pojdite tu po tej ljubljanski cesti naravnost naprej in prišli boste na trg, kjer boste zagledali krasno stavbo v „neoslovanskom" alogu zidano. Videli boste tudi, kako ae kmetje in kmetice pokrižavajo, ko stopajo mimo to hiše. V to poslopje pojdite po stopnjicah v drugo nadstropje, tam se Vam bo že povedalo, kaj Vam je storiti." Ubogam dijaka in ko pridem na trg, zagledam res krasno stavbo v neoslovanakem slogu z velikim stolpom. Opazim tudi neko kmetico, ki se je prav pobožno pokrižala, in takoj jo vprašam, zakaj to dela. „Saj je to nova cerkev, ali ne? la pred cerkvijo, so me naučili še naš ranjki gospod Anton, Bog jim daj dobro, se moramo pokrižati." „To je že res", ji odgovorim jaz, „a to ni cerkev, če ima tudi stolp, ampak to je le pisarna županova." „A tako?", se začudi ženica, „pri nas ima pa samo cerkev stolp, župan ima pa svojo pisarno kar doma v hišterni," Nato grem, kakor mi je svetoval dijak. Ko pridem vrh atopnic, stopi ravno z leve strani nek mlad gospod napravljen po najmodernejšem šivu. AOsleč, da je to sam gospod župan, se hitro odkrijem in predstavim: „Baron Frik-Frak, do sedaj jetnik klerikalnega zmaja. Imam čaat govoriti mogoče z gospodom županom?" „To še niamo", odgovori mladi goapod, „a naša beseda tu prav toliko velja kot županova in če gospoda župana ni doma, smo mi tu. Sicer.pa denar štejemo." „Prinesel sem svojo dokumente in se mislim za nekaj časa nastaniti tu v mestu. lúd bi si ugledal napravo pod svobodnim aoincem, v prvi vrsti šole, ker teb doslej v deželi klerikalnega zmaja nisem videl," Kakor bi gad pičil mladega gospoda skoči proti meni in mi zapreti: „Takoj pošljem po atražnika, da Vas odpelje v zapor, ako .še enkrat čujem iz Vaših ust besedo svobodno solnce. Naš gospod župan dajo vsakega zapreti, kdor le zine to besedo, in če ne bi bili Vi tujec, bi že bili sedaj v ječi. In šole, te bi radi videli? Kaj Vas pa brigajo naše šole? Dc.ško imajo frančiškani, a ti morajo vun, vun iz mesta, tako smo sklenili mi in g, župan, prej ne mirujemo. Dekliška je pa na treh krajih raztresena, to moramo spra- viti pod eno streho z desko vred. Boste že videli, kaj mi znamo v svobodnem meatu." «Kaj (18, zvedel sem, da imate novo gimnazijo. Ali se no bi dalo staro gimnazijsko poslopje dobiti od erarja na kak način za nizko ceno ali mogoic Se zastoiij. Saj ima menda mesto itak že vei tiaočcv dolga." „Molčite, kaj Vas pa briga naS dolg. Če smo znali narediti toliko dolga za druge stvari, ga bomo znali narediti tudi še za .šolo toliko." „Ej, da sem moral dregniti v to sršenovo gnezdo. Toda sedaj moram pa h g. županu, zato z Bogom!" „Xa zdar!" je odgovor, jazjia se podam h gospodu županu. (Dalje pribodnjiS.) Dopisi. t ivai) Apix^ Kandija. Enega najboljših sosedov jo dne iy. aj>rila pobrala izmed naSe srede neusmiljena smrt. Ivana Appeta ni već. Zibelka mu je tekla na visokem Goreigskem v Begaiijah blizo rojstno hiSe sedanjega našega knezoškofa Jegliča, s katerim sta vkup obiskovala ljudsko solo ter si bila mladinska prijatelja. Pri svojem očetu se je učil pečarstva, spopolnoval je svoj obrt šo po drugih krajih, potoval v razna mesta, da je več pridobil za svoj poklic. Pri tvrdki Drelse v Ljubljani bil je kakih deset let pomočnik. S pokojnim bratom Valentinom je sledqič ustanovil I. 189] v Kandiji lastno tvrdko za peči, ki je po svoji solidnosti kmalo zaslovela po vsem Dolenjskem. Appe je razvidel, da mai^jka v naših krajih delujočih mož, ki bi ljudstvo prav vodili ter ga varovali pred pogubnim uplivom liberalizma, čegar strupena sapa je od mesta pihala tudi po okolici. Zato je — dasi bolj rahlega zdravja — stopil na javno pozoriSČe ter sodeloval pri vseh društvih, ki so osnovana na podlagi katoliških in narodnih načel. Takoj se je oklenil kat. rokodelskega druStva v Mestu ter bil v nije-fiovem starešinstvu. Ko se je ustanovilo „kat. politično društvo za Dolenjsko", izvoljen je bil v odbor, iu ko se jo pozneje pre-osnovalo v „Kmečko Zvezo za novomeški okraj", postal jo i^jen načelnik. Velika občina tímihel-Stopiče ga je izvolila za odbornika, katero častno mesto je zasedal 16 let. L. 1902 so ga izvolili za načelnika posojilnice v Kandiji. Da je bil na svojem mestn, se vidi iz ravnokar razposlanega poročila; kajti promet je 1. 1902 izkazan s 679.547'07 K, a 1. 1911 pa z 2,147.44472 K. V tej desetletni dobi se je v dobrodelne namene razdelilo 27.297-84 K. Ko se je osnovala „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani", prevzel jo Appe ryeno zastopstvo v naši okolici. Pred par leti ae je ustanovila tudi narodnoobrambena podružnica „Slovenske Straže", tudi tej je stopil Appe na čelo. — Globoko voron mož je prevzel tudi častno mesto cerkvenega ključarja podružnice sv. Ane na Grabnu. Ko so ga zadiha leta zmiraj bojj zapuščale moči, jo videl, da vseh teh bremen več no zmore, zato je odložil več od-odborništev in zadnjo jesen tudi načelstvo kandijske posojilnice. Kot zaupnik se je vdeleževal skoro vseh prireditev naše mogočne organizacije v Slovenski Ljudski Stranki, za katero razSirjenje in utrjeiije po naši okolici jo neumorno deloval. Posebno ga je pred leti razveselilo, da ga je obiskal na njogoveni novem domu sam g. kncifoškof. — Appe je bil čist, odkrit značaj ter si ostal dosleden, To je pokazal tudi pri zadiqi občinski volitvi meseca janu-varija, da so je že smrtnobolan peljal k občinski volitvi ter oddal svoje in svoje soprogo glasove za H. L. S. — videč kako so nekateri zasiepljenci rovali zoper njo. — Ne čudimo se torej, da je bil Appetov pogreb veličasten. Dolga dolga vrsta je spremljala njegovo krsto na šmihelsko pokopališče. Meščanska godba je svirala žalostinke, pevski zbor pod vodstvom posojiloiškega nadzornika Hladnika pa je ob hiši in jami zapel ginljivo slovo. Z zastavo je korakalo v sprevodu katol. društvo rokodelskih pomočnikov s predsednikom prof dr. Ažmanom. Za krsto so korakali sorodniki, za njimi pa občinski odbor z županom Zurcem na čelu, posojilnični odbor s kanonikom Žlogarjcm; Zadružno Zvezo iz LjubÇano sta zastopala gg. ravnatelja Traven in Bogomil Kemec, trgovsko* obrtne zbornice svetnik Horvat itd. Poleg toh še mnogo odlič-njakov iz mesta in Kandije. Ohranimo raiijkemu časten spomin z željo, da nam dobrotno nebo pošlje šo več takih značajnih mož, ki bodo delovali na preporodu naše mile Doleiijske. 1/, Adieňič, 2. aprila. Ker sem popisal v „Dol. Nov " prva 2 meseca let. leta, kako lopo in ugodno vreme smo imeli letošnjo zimo, naj sporočim So o marcu. Tudi ta je bil večinoma izredno lep in topel, včasih pa tudi kar vroč, kakor po letu. Bil je pa tudi precej moker, kar je še bolj pospeševalo vso rast. Posebno lepo vreme smo imeli zadnjih 6 dni od 26. do 31. Vsled obilne toploto in mokroto je začelo sadno drevje prav rano cveteti. — Tako so cvetele že 12. t. j. na Gregorjevo, breskve in mirabele, 23. cibore in mudače, zelen je bil že tudi gaber. 25. so cvetele črešnje, zgodnje hru,ške, in 31. ceSplje. Tudi orehi so že precej razviti in lipa zelena. V drugi polovici meseca po.sadili so nekateri že krompir. — Naši pridni Amerikanci so se zopet letos oglasili z darovi za našo župno cerkev, kakor tudi prejšnja leta prav obilo-krat. 24', febr. poslala sta naša župljana Mat. Vardijan in Mat. Žugeli iz Readinga, Pa, v Sev. Ameriki lep dar 120 K, katere sta nabrala med našimi župljani in drugimi Belokraigci, posebno še iz Podzemeljske župnije. — Od 23. avg. m. 1. pa do 11. febr. let, leta smo imeli v naši župniji 1Û mrličev in sicer, kar je posebno, vse ženskega spola. Da pa no bo ženski spol v fari iznmri, zato smo imeli pa letos j>o norem letu med 10 porodi 9 deklic, pa samo enega dečka, pa še ta jo Hrvat, ne Kranjec, ker je rojen v Marindolu. Krško. Pri ponovljenih občinskih volitvah v Krškem je S. L, S. zmagala v vseh treh razredih. Dobila je 1866 glasov, liberalci pa 347, Liberalna komisija je postopala zelo enostransko, tudi krivično; tako jo zavrgla naših 40 glasov, ker glasovnice niso imelo občinskega pečata, dasi so imele počat deželnega odbora. — Volitev žujjana in starešinstva bo 2. maja. DomaČe in tuje novice. Osebna vest. Dr. Pavel Indra, t. č. v Idriji, je imenovan za okrožnega zdravnika v Kostanjevici. Porok«. Dno,16. aprila sta bila v Šmihelu poročena g. glmn. profesor dr. Milan Šerko in gospica učitcljica A. Zurc, hči župana g, Zurca iz Kandije. Poročal je nevestin sorodnik stolni kanonik dr. Žitnik. Madi par se je takoj odpeljal na ženitovanjsko poto-vaqje. Bilo srečno 1 Posojilnica in hranilnica v Kandiji je imela 15. aprila popoludne občni zbor. Iz poročila načelstva povzamemo naslednje: I, Zadružni člani: Število začetkom leta 1911 2283, Pristopilo med letom 81, skupaj 2364. Izstopilo med letom 130, tedaj stanje koncem lota 2234, — 2. Zadružni deleži : a) razdeljeni : Nedvigqeni deleži X. tečaja K 229. XI. tečaj 636 deležev z vplačanimi xnoski K21.039'20, zaostanki K 1,248.80, [»redplačili K ——, XII. tečaj 471 deležev z vplačanimi zneski K 13.197'40, ostanki K 1.572, predplačili K 72'20. XIII. tečaj 236 deležev z vplačanimi zneski K 4217-—, zaostanki K 761'40, predplačili K 69'60, XIV. tečaj 208 deležev z vplačanimi zneski 1.996'60, zaostanki K 307 40, predplačili K 120'80. Skupaj 1451 deležev z vplačanimi zneski K 40.679'20, zaostanki K 3889'60, predplačili K262'60; b) enkratni: stanje začetkom leta K 3750, vplačanih med letom K 154, skupaj 3904, izplačanih mod letom K 76, tedaj stanje koncem leta K 3828,— 3. Denarni promet: Prejemki K 1,077,115-77, izdatki K 1,070.328'95, skupaj K 2,147.444*72. — 4. Hranilne vloge: Stanje začetkom leta K 1,430.484-27, vložilo se je 1567 krat K 480.197'80, skupaj K 1,910.682-07, dvignilo 2430krat K 637.343-67, tedaj ostane K 1,273.338-40, kapitalizirane obresti hranilnih vlog K 56.166-25, tedaj staqe koncem leta K 1,329.604-65. Naloženo je na 1902 kiqižicah z povprečno vrednostjo K 699, novih kigižic so je izdalo 368, vničilo pa 475. — 5. Posojila: Sta^e začetkom leta je bilo K 1,615.779-74, izplačano med lotom K 195.707, tedaj sknjtaj K 1,811.486-74; vrnjene med letom K 433.525-72, tedaj staige koncem leta kron 1,377.961-02. — Načelnik kanonik Žlogar omeqja, da je posojilnica v številkah nekoliko nazadovala, razlaga se iz tega, ker je bila slaba poljska in vinska letina, slabo razmerje na denarnem trgu, ustanovitev novih posojilnic v okrožju zadruge in pa razna hujskača proti zavodu, ki pa niso bila opravičena, kajti zavod je eden najmočnejših in največjih na Doleq-skem. Spomni se prejšnjega načelnika g. Appe-ta, ki je načelništvo odložil zaradi bolezni, želeč mu zdravja. — G. Auman kot načelnik nadzornega svetovalstva poroča, da se je poslovanje v preteklem letu 22 krat revidiralo in da se je vsigdar v najlepšem redu našlo. Predlaga, da se letni računi potrdijo in dá načelstvu absolutorij. Gledo g. prejšnega načelnika tudi predlaga, naj se mu poSljo pismena zahvala za vneto delovanje v korist posojilnice. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Ves čisti dobiček, kateri znaša K 7773*27, se pripiše rezervnemu zakladu. Sprejeto. — Poročilo o izvršeni reviziji po Zvezinem pregledovalcu se vzame na znaqe. Načelnik pripomni, da se je vstreglo skoro vsem nasvetom. Funkcijska doba udom načelstva je potekla za gg.: Jakob Porenta, Ivan Znane, Franc Kastelic, Martin Nemanič, in Anton ïitiendal. Gospod Ivan Appe jo zaradi bolchnosti odstopil in ud načelstva Jožef Jeričok je umrl. ■ Mesto izstopivief^a načolaika g. Ivana Appeta, sc jc dne A. jaih 1912 načelnikom zadrug'û izvolil v smislu i; XV. vč. g. Anton Žlogar, kanonik v Novem mestu, kar današnji obùnï zl)or soglasno odobri. Namesto i»stopivsih se izvolijo za 4 leta: Anton Žloj^ar, Jakob Porenta, Martin Nemanic; za 2 leti: g. Anton,Spendal in za 1 leto Ivan Appe iz Kamlijc, Franc Kaatelic iz St. JoSta in Ivan Znane iz Šmihela. Iz nad-zorništva izatopivSi Jurij Košir se izvoli v načolstvo. Iz nadzornega svotovalstva izstopita gg, Franc Dular, naduč. v p. iz Vavtóvasi in Jurij Košir iz Broda; iz namestništva pa Franc Mnrn ík Kan-dije. Na izpraznjena mesta se izvolijo in sicer v nadzorno sveto-valstvo Anton Turk, posestnik iz Bršijina št. 19 in Janez Kulovic, posestnik iz Podgrada (G-rm) St. 2, v namestniStvo pa g. Ivan-Matoh, posestnik in gostilničar Drska .št. 24. — Načelnik nadzorstva g. Auman predlaga, naj občni zbor izreče priznanje g. županu Zurcii za trud in vestno poslovanje v onem času, ko je načelnik bolehal in pred izvolitvijo novoga načelnika, za kar se podnačelnik g. Zurc iskreno zahvali z ob(jubo, da bode tudi v prihodnje z vso vnemo doloval za posojiînico. Načelnik s pro.šnjo do vseh zadružnikov, naj vstrajajo v požrtvovalnosti prospch posojilnico, zaključi občni zbor. Bilanca kaže koncem 1. 1911 posojil K l,377.9t}l-02, hranilnih vlog K l,329,504T)f), rezerv, zaklada K 41.000, in če se prišteje Se čisti liobiček K 7773"27, torej vkup: K 48.773'27. Poleg tega je še „Posojilnični dom" njena lastnina, izkazan z vrednostjo okrog (JO.OoO K. Gotovo lep uspeh v 14. letih. Iz ilokronoira se iforořa; Umrl je 20. aprila Blaž Mevže^, posestnik in gostilničar. N. p. v m! Nujiiii stvar. Na občnem zboru S. K. S. Z. je bilo poro-čano, du je imela „Slovenska Straža" od zadnjega občnega zbora dohodkov 34.047 K SI v in stroškov 34.549 K 6 v, torej več nujnih, neodložljivih stroškov, kot dohodkov, poleg toga čaka Se cela vrsta zadev na nujno rešitev. Treba je, da se na novo vzbudi naša požrtvovalnost! Več besedi no bomo izgubljali. Nujno narodne potrebe kličejo nas vse k plemenitim in narodnim dejanjem, k nujni pomoči 1 Oglas. \i proste roke prodani Klepčevo kmetijo vi. št. 4ti in 88. k. občine Dobravîce pri Metliki na Kraiijskom, koja obstoja iz: '2* parcel rodovitnih njiv, parce! gozdov, stehiikov in pašnikov, 1 parcele vinogradu, 12 lot stare novo trte. parcel vrtov aH sadovnjakov s priniei'ninii poslopji. Posestvo leži tik bodoče belokranjsko železnične proge, nekoliko sožqjev od prostora, kjer bo stala bodoča mala postaja Dobravice, ter je dobre pol ure od mesta Metlika, Več povo podpisani lastnik, pismeno ali ustmeno. 96-2 1 Josip Klepec, JoHet lil., Amerika. Občinsko. V Ornoin^u so bile 11. aprila dopolnilne volitve. Od S. L. S. je bil izvoljen njen pristaš posestnik Fr. Schweiger, katerega so liberalci radi prejšnjih volitev tirali pred sodišče — a slednjič pogoreli. Tri liberalci so zmagali s 3 glasovi večine. Občinski odbor obstoji zdaj iz 11 pristašev S. L. S. in 7 liberalcev. Župan 1)0 sove iz naše stranke — torej je dr. Malneričev up Sel zopet po vodi. — V Ambrusu je bil 11, aprila izvoren županom g, Jakob Mnhič, pristaš S, L. S. Istotako je njenih vseh 6 svetovalcev. Smrtna kosu je pobrala v (Jelovcu vrlega slovenskega pisatelja dr. Sketa, gimn. profesorja, ki je veliko deloval za družbo sv. Mohorja, Komaj je bil ta zakopan, je prišla vest, da je umrl dr, Janez Mencinger, odvetnik v Krškom, Bil je med najbopind leposlovnimi pisateiji eden prvih. Duhovit je njegov roman „Abadon". — N. p. v m.! Dve ntroSki nezgodi. Iz Brusnic so poroča: Dne 10. aprila sta Sla Anton in Marija Skrbeč iz Mal.Brusnic v gozd po listje; a pustila sta tri male otroke doma brez nadzorstva. Večja deklica se je pred hišo igrala, v sobi pa pustila manjšo sestrico In 2 letnega bratca Franceljna, ki je ležal v otročjem vozičku. Sestrica Marija najde vžigalice, podrsne in prižge voziček, ki se takoj vname. Ko dečka začne poči, kriči, tudi Marija začne vpiti, nakar pribiti starejša Francka v hiSo in vidi voziček v plamenu. Priklicala je soseda Šinkovca, ki pribiti v sobo. A bilo je prepozno. France!) je že dobil težke opekline, nožice so mu bile že do kolen obžgane, nakar je v groznih mukah izdihnil. Ložje opekline je dobila tudi Franca. O nesreči so bili obveščeni žandarji in sodišče; čudno je pa to, da se jo moralo na pokoj» čakati do soltote, dok je žalostni oče sam prinesel dovoljenje za pogreb, — Iz Suhora I)a se nam poroča: Na belo nedeljo okrog 2, ure popoludne se je 2 leti stari otrok Janeza Žlogar iz Dolenjega Suhora vtopil v mlaki blizo hiše. Stariši pazite na decol Nnirtna kosa. Dne 20, aprila t. 1, jc nmrl v Ilrastji pri Mirnipeči 80 let stari Anton Cirandljič, vulgo Kacman, znan daleč naokrog po Dolenjskem kot strokovnjak stolpnih nr, katerih je veliko na novo postavil, še več pa popravil. Mož je^ imel sedaj v dolu stolpno uro, že skoro dovršeno, za Šmarjcto. Žalibog da ga je nagla smrt prehitela. Naj v miru počiva! ',>(K).00(t zlatih IVankov zamore zadeti dne 1, junija t. 1., kdor v korist „Slovenski Straži" kupi turško srečko na mesečne obroke po 4 K 75 vin.! — Opozarjamo na današnji oglas „Srečko v korist Slovenski Straži", Sklep šolskega leta, na obrtni nadaljevalni Soli viludolfovcm bode v nedeljo 28. aprila. Vsi Šolski izdelki in risbe vajencev bodo 28. aprila od i), do 12, ure dopoldne v gimnazijski dvorani na ogled razpoložene. Gospodje obrtni mojstri in prijatelji obrtnega šolstva se na ogled uljndno vabijo. Vodstvo. Nesreča na St<)lu. Začetkom velikonočnih počitnic se je dija.ška družba iz Ljubljane odločila za izlet^ na Stol. Povabila je seboj priljubljenega profesorja dr, Oerka. Iz Žirovnice so se turisti podali proti ProSernovi koči. Nedaleč pod njo je zalotila vso družbo silna burja ter jo vrgla na tla. Dr. Ccrka je zasukala preko neke skale v globino, kjer jo ves pobit obležal mrtev. Dijaki so bili rešeni v Prešernovo kočo. Rešilna ekspedicija jo veliki četrtek popoldan okrog 4. ure našla mrtvega Cerka. Prepeljali so ga v mrtvašnico na Broznico. — Prof. Cerk je preživel svojo mladost v Žužemberku, kjer je bil njegov oče davkar. — Pogreb je bil velikonočno nedeljo popoldne iz stanovanja stariSev k sv. Križu med ogromno vdeležbo vseh slojev. Vse sočustvuje z neutolažljivo rodbino Cerkovo. N. p. v m.! Olični zboi' olirajno boliiišne blagajne v Itudolťoveiii se je vršil dno 31, marca 1912 ob 11. uri dopoldne. Načelnik g. M. Petrič otvori občni zbor, predstavi .vladnega komisarja g. dr. Lininger ter preide na dnevni red. Poroča poslovanje za upravno leto 1911, da je bilo začetkom leta 1094 članov, konec leta 1063. Z prijavljenimi in odjavljenlmi delavci med letom je bilo 18,3.54 članov, IJoIodajalcev je iniol novomeški okraj 445, trebanjski 99 ter žužemberški 70. Povprečno bilo je i)rijavljcnih 1411 delavcev. Najstarejši član je rojen leta 1839, najmlajši 1899. Število bolnikov znaSalo jo 914, 807 možkega, 107 ženskega spola; uštevSi večkrat obolelost istih, zglasilo se jih je skupno 1114 bolnih članov. Po odbitih 402 ambulantnih bolnikih, ostalih .512 je bilo oskrbovanih skozi 7873 dni z lečei^em v bolnišnicah, s porodščino in na izplačani bolnišni podpori. Brez oskrbnine bolnic so prejeli na podpori 7656 K 70 v z všteto porodščino. Povprečno prido na vsacega bolnika 15 podpornih dni. liaznim bolnicam in za prevoz se je plačalo 3094 K 24 v, za 7 pogrebov pa 292 K. Promet znaša na dohodkih 28.737 K (>9 v, na stroških 25.912 K 01 v, skupaj 54.649 K 70 v, ter se zvišal proti prejšnemu letu za 2882 K 50 v. Zao.stali doneski so se tirjali pri upravni oblasti v 56 slučajih. Noiztirljivi doneski so se odpisali v znesku 98 K 61 v. Rezervni zaklad znaša 54.fî6(î K 88 v proti lanskemu 50.392 K 1,3 v, kateri je naložen v mestni hranilnici v Kudolfoveni, za promet v poštni hranilnici in v blagajni. Oeli podatki se raz-vidijo iz računskega zaključka med inserati. Ker delodajalci .še sedaj ne izpolnujejo svoje dolžno.sti s prijavami, se je moralo vložiti 71 ovadb pri upravni oblasti, ter so isti pri.ili s tem v svojo lastno škodo s plačilom glob in je želeti, da se ti nodostatki odpravijo. Zdravniško pomoč so imolî člani na razpolago v novomeškem okrožju pri blagajnom zdravniku dr. Josijiu Stra.iek, v trebanjskem dr, Dereaniu in dr, Watzke Emil, v žužcmborškem dr. Konwalinka in dr. Oto Churaîn; za tovarno v liogu jc bil določen zdravnik v Kočevju oziroma v Toplicah. Tekom leta so je vržil jeden rodni in joden izvanredni občni zbor in več rednih sej. Zavoznega zborovaiga okr. boln. blagajn v Trstu udeležila so je bolnišna blagajna jio svojem delegatu, upoštevaje važne točke dnevnega reda -— nameravanega vladnega socijalnoga zavarovanja, N&to poroča blagajnik posamezne postavke računskega zaključka, dalje član nadzorovalnega odseka o jiregledovanju knjig in računov, da se je vse v redu našlo, in konečno član razaodišiia, katero je reševalo 6 [iritožb o odklonjeni podpori, med temi je dve odklonil, trem ugodil, od jedne pritožbe je tožitelj odstopil. Celo poročilo se je brez ugovora sprejelo in priznal abaolutorij za upravno leto, V načclništvo so bili izvoljeni od dclodajalccv: Prcžc^ Jakoli, RoHinann Kari, Sedlar Anton; od delojemalcev: f,% Potriň Makso načelnikom, Blaž Franc |)oiijiačelnikoni, Gregore Franc, Matoh Alojz, Mirtii Anton, Papež Ljudevit. V nadzornistvo od delodajalcev: gg. Blažon Franc, Jovňček Karl; od delojemalcev fig. Ijotrič lionarfi prvomcstnikoni, Kozina Viktor, 8utlaj Alojz, Žieííler Konrad. V razsoiiisče od ilelodajalcev: gg. Adam Ivan, Picolj Franc; oci delojemalcev: Bele Kari, dr. Jelene ('cleatin, iletivešček Ludvik. K raznim predlogom je bilo na predlog g. Hlaž Franjo enoglasno sklenjeno, da smejo dani dobivati zdravila v lekarnah v Koverii mestu, v kateri bočcjo, z ozirora na to, ker imajo vpeljano tako vžo drtigc boln. blagajno. Ker ni družili ]ired-logov, so je občni zbor zakíjučil. S)ni't:iui kosa je v kratkem pokosila že (irug-ega učenca naSe frimnazije. Veliko nedeljo so pokopali v Beli Krajini osmo-šolca Gor.šiča, na belo nedeljo jia na Smihelsko pokopališče prvo-šolca Julija V'aianta, ki je nmrl v bolniči ČC. uainiljenili bratov. Pogreb jo vodil prof. dr. Ažnian, spremila ga jc na kraj ])0čitka vsa gimnazijska mladež s i>rofcsorskira zborom, Rargki je bil zelo marljiv učenec, vrl član Marijanske kongregacijo. N. p. v m.I (Jroziia iicsrefoi iia iiilaiitskoiii luorjn je zadela največji parník na svetu „Titanic". Zavozil je v plavajoče ledenike, ki so ga v sredi zmečkali, da se je v kratkem potopil. Utonilo je okrog I6U0 potnikov, rešenih jo komaj okrog SOO, večinoma žensk in otrok, katero je parník „KarpatÍja" vzel na krov in i)repotjal v New York. Vso vrednosti so je bajo potopilo okrog 500 milijonov. Xckaj Slovencev je bilo med potniki._ Gospodarske drobtine. — yiiioiïradiiikil V noči na 13. april t. I. zadela je nas huda nesreča. Pozebel nam je večji del toliko željno pričakovanega, bogatega vinskega pridelka. V]>ra.šal bo gotovo vsak od vas, kaj mn je treba sedaj storiti, da ohrani vsaj trto in to, kar jo še na njej nepoškodovanega. Zato vam dajem sledeče nasvete : Za sedaj no kaže druzega, kakor trto popolnoma pri miru pustiti in opraviti tista dola v vinogradih, ki so sedaj potrebna, to jo zlasti okoi»avar|je. Vnak trtiii popek obstoji iz treh očes, enega glavnega in dveh stranskih (jiotiočkov). Sedaj se še ne da zanesljivo presoditi, ktera očesa so pozebla. V večini slučajev jo pozebel samo glavni oček in podočka sta zdrava. Eno ali drugo teh stranskih očes bo jioznejo pognalo. Na teh mladikah bo tudi nekaj grozdja, čeprav bolj drobnoga. Iz tega razvidito, kako ne-8i»ametno delajo tisti, ki — morda v neumestni jezi — Sparonc (napnjcnce, prevoze) stran režejo. Pustite toraj trto v miru. Ko bo nastalo trajno gorko vreme, bo sama pokazala, kaj je na iqej se živega in to bo treba skrbno varovati. Potem bomo morali zlasti suhe, od mraza uničene pogui^jke omandati (obrati), da se poganjki iz stranskih očes (podočkov) lahko bolj razvijejo. Sedaj pa šo ne kaže tega delati, ker iii znalo še to pozebsti, kar jo doaodaj še ohranjeno! Vsaj smo šele sredi aprila in nam grozijo še ledeni možje! — Ko bodo mladi pogaiyki dosegli dolžino 15 do iiO cm, potem bo treba vse nepotrebno omandati (obrati), po cvetenju mladiko iia šparonih skrajševati itd., da trta po ne])0-trebnem moči iie trati. Zlasti pa ne siiiomo zanemariti vežice, Ékroplieiiîa in druzega dela v vinogradih, ker bi imel sicer ta mraz hude posledice Se za prihodnja leta! C. kr. vinarski nadzornik B. Skalický. — Nasiiii viiutgriuliiikoni. Poškodovane trto bo treba lotos pridno škropiti, kajti prav mogoče je, da so k jirvi nesreči jm-druži še druga in da nam tudi peronospora škoduje. Potrebna galica se jo naročila za naročnike. Prepričani pa smo, da jo mnogo in morda kake podporo najbolj potrebnih vinogradnikov, ki galice niso naročili in ki jo i.ičejo nazadnje za dražji denar pri trgovcih. Vse te zaostalo vinogradnike pozivljcnto, da se oglasijo takoj pri svoji občini zaradi potrebne galice, ker je mogoče, da jo dobimo letos dosti ceneje zaradi pozobe vinogradov. — Naro«'ila nii žvejdo in gimnjeve Inikove sprejema kmetijska podružnica v Novemmestu. Treba se pa za to takoj oglasiti! Prepozna naročila so ne morejo vpoštevati. — IVriitniiiJirski tečaj iia (ínim. Kmetijska šola na Grmu prirodi ob popoludnevih dne 12. in l(i. maja t, 1. penitninarski tečaj s sledečim sporedom: V nedeljo 12. maja od H. do 5. popoludne: Važnest ))crutninarstva. Dohodki kokošjerojo. Napake pri kokošjireji. Vrednost kokošjih plemen. Odbiranje kokoši za j)1q[,io. — Na praznik ÎC, maja od 3. do 5. popoludne: Zboljšanje kokoSjeroje. Krmljenje kokoši. Strežba kokoši. Bolezni pri kokoših. Zboljšanje kurnikov. Poduk bo združen s jiraktičnim razkazovanjem. Tečaj je namenjen gospodinjam in kmetskim dekletom. — TefaJ za |iridelovanje zelenjadi priredi kmetijska sola na Grmu dne 13., 14, in 16. maja t. 1, z naslednjim sporedom: V jiondeljek, dne 13. maja: Od 2. do 4. popoludne: Važnost pridelovanja zelet^adi na kmetih in okolici mest. Naprava in razdelitev vrta. 01)delovanje in gnojenje zemlje. Od i. do 6. ure: Razkazovanje šolskega vrta, — V torek, dne 14. maja: Od 8. do 10. dopoludne: Naprava gorkih leh. Pridelovanje sadik in zgodige zelenjadi v gorkih lehah in na prostem. Dobava potrebnega semena, Naročanje semena po cenikih. Kolobarjenje na vrtu in med-setvo. Od 10, do 12. ure: Praktično razkazovalo na vrtu. Popoludne od 2. do 4. uro; Pridelovanje najvažnej.še zelenjadi za prodajo in domačo rabo. Od 4. do 5. ure: Praktično razkazovanje. — V sredo, dne 15. inaja od 8. do 11. dopoladne: i^ri-delovanje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje). Od 10, do 12. ure; Ohranjevanje in ukuhavanje zcloigadi za zimsko rabo. Pojioludne od 2. do 5. ure: Ukuhavanje zelenjadi v .sadni kuhinji (praktično). Oddaljenim podpore potrebnim udeležencem iz Kranjske placa ravnateljstvo stroške za pot do Novegamesta in za prehrano po 2 K na dan. Podjioro dobo le tisti, katerim se izrecno dovoli, in ki zanjo do 5. maja po dojiisnici prosijo. Ker se pripusti k tečaju le omejeno število udeležencev, se je zglasiti za tečaj do 5. maja. Vabimo naše gospodiiije in kmetska dekleta k obilni udeležbi, — (iiiojiino sadnemu drcvj«! Koliko hasno gnojenje sadnemu drevju,, naj popišem iz lastne skušnje. Za žtipniščem imam velik sadni vrt in na njem večinoma češ|i|je (slive), jabolka in tudi par hrušk. Med temi je ena prav stara, morda okrog 50 let. Njen sad je i)rav izvrsten, nenavadno sladek, neke vrste medenka rtimene barve, nekoliko deb^i od tepke. To drevo so mi je hotelo pred kakimi 12 loti ]>osušiti in je začelo hirati. Poskusil sem z gnojenjem. Dal som zaliti drovo, kakor široko mu sega krona, z gnojnico iz straniško jame in sicer kakih 6 .škafov. Pri prvi žehti i)a sem ukazal služkinji, da naj zlije okoli hruške tudi ves Ing. In to jo pomagalo. Drevo, ki se je že sušilo, se je kar pomladilo po gnojenju, in hruška, ki je preje rodila navadno vsako drugo leto, rodi od tistega leta naprej prav vsako leto, seveda ji dam odslej tudi vsako leto zaliti, kakor sem omenil zgoraj. Naj .še navedem, koliko mi je zalegel njen sad lani, ko je bilo vino tako drago. Naprošal sem iz lýenih hru.šk čez 1 hI hruškovca, izvrstne pijače, ki mi je zalegla mesto vina. Ker sem plačeval Jani vino na debelo hI po 70 K na mestu, potem pride jm šo strošek za vožnjo, mi jo ta hruškovec prihranil čez 70 K. liazun tega sem pa Se porabil hruške, ki so odpadale, prodno so dozorele, za kis ali jesih in dobil .še več litrov izvrstnega sadnega kisa. — Naj navedem tu tudi še, koliko volja pri kmetijstvu straniška jama. V to jamo jiridojo pri meni tudi vse kosti, no ena kost no gre po zlu. S to gnojnico dam ])olÍvati vsako leto po 2 —3krat svoj vrt za župniščora ali v jeseni, seveda v deževnem vremenu, ali po zimi po snegu, in pa zopet vspomladi. In tu mi zraste trava visoka in gosta, kakor se ne vidi kmalo. To zalivanje pa ne koristi samo travi, ampak tudi vsemu sadnemu drevju na vrtu. V jeseni ])a imam tu, potom ko pokosimo otavo, .še lepo pašo. — Lani, ko je bila tako ugodna jesen, se mi jo pasla krava^na vrtu do Božiča. J. Šašelj. — llrjiiščke, ki jih ne boS rabi] za pleme, skopi (popravi) Se, dokler še sesajo. Tako zgodnje skojiljenjo ne napravlja posebnih bolečin in operacija so skoro brez izjeme posreči, — SiHiliiiťiiJe iKPge ozdraviš pri živalih na ta način, da pustiš žival v miru in napraviš obkladke z ilovico. Ilovico pa moraš z jesih ovo esenco zmečkati v močnik, namazati na širok kos žak^ja in privezati na spahnjeni del. Navaden jesih je preslab in tudi kafra delnjo jirepočasi. — ilel)e]e naj bodo v a])rilu Se dobro odete. Aprilovo vreme jc muhasto in noči se premrzle. Preskrbi v bližini vode, drugače boš prisilil čebelo na zadnji smrtni polet v goljufivo naravo. Tudi hrane potrebujejo čobolo v a)»rilu še veliko. Mladiči pač potrebujejo obnožino, delavke pa med za hrano; — ÍÍOSÍ lahko dobro vzgojiš tudi, ako nimaš vode za plavanje. Vzeti pa moras križano pasmo: domačo z emdensko. Raznoterosti« Slovstvo. „Gorenjska knjižnica" v Kranju je dospela že do III. zvezka, Ctivo zanimivo, cena po 30 vin. To|do priporočamo. Loterijske številke. GRADEC, J3. aprila 28 77 52 42 4 TRST, 20. a]»ri]a 60 .')5 3 28 75 Listnica uredništva; Radi pomanjkanja proitora Bma morali Tefl dopisov odložiti. MOJA STARA 38-24-5 skušnja je in ostane, da je za odstranitev pêg, kakor tudi v doaefïti in ohranitev nežne in mehke kože ter bele polti najboljSe sredstvo svetovno-znano milo „StickBnpfBrd-Ulienmilchsatfe" znamke Steckeo-pferd tvrdko licrgmann Co., Tetschen a/E. Komad po 80 h ee dobi v vseh lekarnah, drožerijah, prodajalnah parfumov in vseh v to stroko apadajoiih trgovinah. — Istotako se priporoča Horgmannova lilijina krema „Manera" kot irbomo sredstvo za ohranitev nežnih, belih, ženskih rok; lonček po 70 h se dobi v vseh trgovinah. LEP KROMPIR prodaja gpašíína Otočce pri k Petru tiiizu Novega mesta. Dražbeni oklic. E iio/ia fi Dne 7. maja 1912 dopoldne ob 10. uri bo pri spodaj oznamenjeni i-odniji, T izbi át. 6 dražba zemljilča vi. st. 118 in ^34 kat. obi. Jalovice, obstoječih iz hiše, vinograda in gozda, cenjenega na Util K 90 h. Najmanjii ponudok znaša 374 K ti v; pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje in listine, ki se tiiejo nepremičnin, smejo tisti, ki zelo kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjoni sodniji, v izbi it. 6 med opravilnimi urami. C. kr. okrajno sodisče Rudolfovo, oddelek (I., dne 32. suSra 1912, 100 Dražbeni oklic. E 1146/11 -ifl" Dne 3. maja 1912 dopoldne ob U. uri bo pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 6 dražba zemljišta vlož. Stv. 130 k. o. Dnižingkavaa, obstoječi^ iz hiše, gospodarskega poslopja, vrta, njiv, travnikov in painikov s pri-tiklino vred, ki sestoji iz 2 krav, 2 telic, mlatilnice, slamoreznico, 3 vozov, 2 hran, pluga, 3 sodov, 2 sani, 1 proše in nekaj drniega manjSoga orodja. N opremi ini ne BO cenjene na 21.300 K, pritikline na 21CÚ K. Na manjii ponudek znaúa 15.582 K 92 h; pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnino, smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi St. B med optavilnirai urami, C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II., dne 1. aprila 1SH2. 101 Dražbeni oklic. E 974/11 31 eni eče Dne 24. maja 1912 dopoldne ob 10. uri bo pri spodaj oznámen eodniji, v izbi št. H dražba zemljiSč: a) vi. it. 612 k. o. Rudolfovo, ob»to|^ i;! se ne dozidane hiše šl, 105 v Novem meatu na Ljubljanski cesti z dvoriščem in pritiklino, ki obstoji iz S750kg ugafienega apna, 100 vozov peska; b) vi. ât, 287 k. 0. Rudolfovo, obstoječega iz vrtne parček št. 34« ob Krki; c) parcel, št, 367 in 368 od vlož štev. 509 Rudolfovo, obstojeiih iz ene njive in enega pajnika nad staro cesto na kapiteljskem hribu; d) parcol žt, 445 n 447 od vi. át. 509 k. o. Rudolfovo, obstoječih iz pašnika in travnika; e> parcele fit 441/1 od vi. st. 509 k. 0. Rudolfovo, ki je deloma travnik, dcioma njiva v Bršljiuu; O vi. èt. 643 in 644 k.o. Rudolfovo, obstoječih iz parcel 394/3, 394/4, 39S/1, 399/8 in 395/2 med kolodvorom v Hudolfovem in Kiko; g) vi. It, 386 k. o. Hmelčič, obstoječo iz parcel St. 179/6, 1195, 119» in 1197, obstoječe iz opuščenega vinograda v Ploàivcu. Nepremičninam je določena vrednost ad a) na2I.130K; ad b) na 303K; ud e) na 1118 K; ad d) na 1476 K; ad) e) na 4880 K; ad f) na 6203 K; ad g) na 340 K; pritiklin ad a) na 600 K. Najmanj.5i ponudek zuaia: ad a) 10.568 K; ad b) na 201 K; ad e) na 745 K; ad d) na 984 K; ad e> na 3353 K; ad f) na 4135 K; ad g) na 27 K; pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene po^jo in listine, ki se tičejo nepremičnin, smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v iabi 6t. 5 med opravilnimi urami. C. kr. okrajno sodlice Rudolfovo, oddelek II., dne 14. aprila 1912 102 RAZGLAS. Ivan Zurc bode 30., 31. aprila in 1. maja na Dvoru pri Žužemberku večjo množino in več vrst krme prodajal. Far honj shupno z Dmibusom in njivo ()1) r.oćoiiski cestij Jako pi-ipravim !!a stiiTlio, se iz proste roke iirodn. — Teč pove lastnina Fi-aniiška ifedved, l,oreiiska cesta los-o-l Zalivala. 108 Za mnogobrojne dokaze odkritega sočutja ob prebridki izgubi mojega preljubljenega, nepozabnega soproga, gospoda Ivanka Appe izrekam vsom sorodnikom, prijateljem in znancem mojo najtoplejšo zahvalo. Posolino ko zahvaljujem uinogoštevilni preč. diihovičini, ireč. gg. oo. tranfiškanom, usuiiljenim bratom bolnice v Kandiji, načclst.vu hranilnii^e in posojil-piee v Kaodiji, prebl. g, županu Jos. Zurcu in ostalemu občinskemu odboru, slav, rokodelskemu druStvu novome-(ilteniu, oenj. gg. pcvt;em in slav. ineščanEki godbi za tastoo spremstvo k zadnjemu poMtku. Zahvaljiijeui se proč. gosji, kanoniku Žlogarju in prefi. g. p. Pavlu na mnogoŘtcvilno tolažiluc obiske ter prebl, gOKp. dr. Buhu /a [«irtvovalno zdravniško pomoč tekom bolezni, ocnjenim darovalcem prekrasnih veucev ter vsem, ki so ustmeno ali pismeno izrazili sožalje. Zahvaljujem so dalje preblag, g, ravnatelju trgovske iole B. Remcc-u, ravnatelju Zadružne Zvezo preč. gosp. Travnu in vsem, ki so » svojim (ipremstvoui izkazali nepozabnemu Ropi-Ogu zadnjo čast. \'sem in vsakemu posebej Dog plačaj! Kandija, 22. aprila 1ÍH2. Josiiiiiia A]»p« roj. Skc^delJ. Izjava. «9 Pri podpisanem je postavil pet-arski mojster gosp. .Josip Kleiiiftiičič vefi peči in štedilnik ter izvrSil svoje delo tako solidno, lično ia primeroma po nizkih cenah, da luu moram izreči svojo popolno priznanje. Gospod Klemenčič ne zasluži samo, da ga podpira slavno občinstvo kot domačina Slovenca, temveč tudi kot obrtnika, ki jc v svoji stroki popolen in vreden najbopega priporočila. Novomoato, dne 1. oktobra 1911. Vladimir Vojska. Razglas. I Oil Podpisano županstvo proda iz svoje hoste v Cegonci pri Novem mestu okoli 330 komadov smerek in hoj obeljene, in sicer po knbični meri. Razpisujejo se v to svrho ponudbe, ki naj so tio .30. aprila 1912 do 11. ure dopoldan pri podpisanem županstvu vložijo, kjer se isti fJan ob 11. uri dop. vrši tudi ustmena dražba. Tem ponudbam priložiti je 10"/u varSčine v gotovini, hranilnih knjižicah aii vetjavnih vrednostnih papirjih. Vsakdo, ki hočo vložiti ponudbo, si lahko drevesa poprej ogleda z mestnim gozdnim čnvajem Pavlicem, ki stanuje v Cegonci. Mesttia občina ni vezana sprejeti najvišjo ponudbo, pač pa jo vezan vsak ponudnik za svojo ponudbo do 15. maja 1ÍH2, kar se ima v ponudbi omeniti. — Pogoji glede plačila kupovine, kako in kcdaj jc spraviti les iz boste, kakor tudi drugi pogoji izvejo se v občinski pisarni v Novem mestu, ter ima vsak ponudnik v svoji ponudbi izjaviti, da so mu vsi pogoji znani in da se jim podvrže. Novo mesto, 20. aprila 1912. Mestno /Jipa!i.siv(t. Na prodaj iz proste rolie je hiša št. 6. v Gor. Maharovcu, zidana, s alamo krita, obstoječa iz dveh sob, 1 Čumnate, 1 jedilne shrambe, kuhinje in 2 oi)okanih kleti; kakor tudi gos!)odarsko poslopje, obstoječe iz hleva, prostora za 4 glave živine, pOda, senice in 4 svipgskih hlevov, lep sadni vrt in vrt za zelci^javo. Hiša, v kateri jo bila že več let gostilna, je blizo St. Jerneja in 2 minati od državne cesto. Proda so vse skupaj za «000 K. — Po dogovoru se tudi za denar počaka več let. — Ponudbe se sprejemajo do 1. maja pri Franc Novoselc-u v Št. Jerneju. 7^-3-3 Çhb AfXcJmJjfUJU iuuiv ^[mojoi/ÀM^m^ < ja AÙ]^ ijuJfvrá&jc^ híA/ à in/«/ imenom/ Kôifoieincn/. ^jeùleia' ^ ^mjcdíov/^^ vfioanemiioty. ICaiňívútumjetHi/ jjlounMSf úneíc^ArJfůúď. vin. t SMRT t kurjim očesoin je „Burgiť*. Knjti 7. liiirfîitoin so vmiko kurjo oko uniři gotovo v ne h. ťrvi jioskiis vas bo iziieiiaclil. Slane kouma Dobi se pri fi^laviioiti zastoiniiku ïvan-u Svetec, brivcu v Novem mestu, Glavni trs- Naznanilo. Podpisana s tem nazDat\ja, da vslcd sklepa občnega zbora X dne 31. marca 1912 smejo člani bolnišne blajjajne dobivati zdravila v lekarnah v Novem mestu — v kateri hočejo. Okrajna bolni^iia blagajna v Itiidolfnvem, «7 Kacclnik: Makao Petrić ]. r. Poslano! Preteklo leto napravili smo v Zj?. Brnik-a pri Kranju vodovod v obsega približno 1500 metrov. Cevi in i>otrebni materijal dobavila nam je po nizkih cenah ohčeznana tvrdka in edini založnik fivotovnili kosilnih strojev „Deerinf;" Fp. Stupica v Ljubljani. čutimo se torej dolžni izraziti omenjeni tvrdki'tem potom za točno in kuiantno postrežbo vse priznanje. Obenem ]>a priporočamo vsem onim. ki nameravajo napraviti vodovode ali nabaviti karkoli v železniško stroko spadajočega, da se obrnejo zaupna na označenu tvrclko. Zg. Brnik pri Kranju, dne 3. svečana 1912. 70 7 3 Zorman in drugi. Posestvo na prodaj. 67-3-2 Poslopje v dobrem stanu, travnilca za 3 glave govedi, primerno zraven njiv in gozda ter en vinograd. Cena 5500 kron. Plačilo po letih. Več se izve pri Fran-u Prij atelj u, p.Tržišče, Dolenjsko. Najnovejši in najboljši Šivalni stroji po najnižjih ccaah dobivajo se vedno v zalogi pri Josip Ogoreutz — Novomesto Ugodni plačilni pogoji. 40-0-5 Prodaja. Vsled opusta trgovine se inodajo v uradniškem konsunineni društvu v líndolťovein nastopne reči: ena velika in ena mala računska blagajna, dvo mizi, raznovrstne stelaže, stojala za ojje, petrolej in moko, omara za led, ena decimalna tehtnica BOO ki?, druge tehtnice in uteži, iQster-svGtilka f^azolinka, sesalka za petrolej, lestva, trgovski voziček i. dr. Ravno tam se razprodajajo crov^i, srajce, ovratniki, kravati in drugo manufakturno blago po 40 do 50 odstotkov popusta. Prodaja se tudi vsakomur, toraj tudi nečlanom, špecerijsko blago. Itazprodaja traja do konec maja t. 1. 93 NUISOL" 36-10-8 tvrdko IjoTgjnaiiD & tk),, Totschen a/E, je in oBtano, sloj ko prej, nedosegljiv v iiroeenetljiTO namvnoin barvanju las in Itmde. — Bobi Bc v barrah : bloDd, nijavo in ûrno, ^ steklenica 2'50 K v vseh lokarnah, drožerijab, prodnjalnah jiarfiimov in brivnicah. Važno zii trgovce in obrtnike! ■ _ n v Radi preselitve se proda v kateri je več let dobro idoča trgovina, na križiňča treh cest, kjer se hode gradila nova železnica. — Naslov pove upravniStvo „Doloi^jskih Novic". 95-3-1 84-0-2 V pritličji Y lit^i ^ORpe pl. Ficlitenati je takoj za oddati prodajalna zrareii spadajoč« sobo, kuhinjo in kletjo. Prodajalna Ne uporabi tudi laliko /a NtanoTaiije. 88-3-ď BlSBSBgEgBSHSaSSSSSHSî'S SaSESSSEHHSESHSESaSHlâ KEIL-ov LAK najboljši lak za tla iz mehkega lesa. Keii-ova bela pro vlak a {jrl azura) xa u mi valno mize iíO vin. Keil-ov& )iai;tft za, Čevlje po 30 vin; Koil-ov lak Ka Klatenje okvirjev 40 vin. Keil-ovo Icáíilo za iiůdo íK) vin, Keil-ov kk za klobuke v razlio^ Dih barviib, ima vodno v salog'i tvrtka : J. PICEK, Novo mesto. Črnomelj: Anton Zutc. Idri)a: Val. Lapnjne, Kamnik: Ed. Hajek. Kočevje ; i'ranz Kran): Franc Dolenc. Ljubljana: Ije^kovic & Hedon, àkofja Loka: ï). Žifcon. Zagorje: Hib. E. Miheliič. Radovljica: Uto Honian, aggsasBsagasgsaggm^asEsasagasssggHSHsss B L. 9S Kaciinskî zaključek okrajne bolnišne blagajne v Rudolfovem za čas od 1. januarja do 31, decembra 1911. DOHODKI Vplačani ttKca Ifiti )« I« ifiičiii K h .Skup aj h STROHKI Txplačaui K h kflitrm ]t\$ it Bfl izpliúoi K b Skupaj K 1 h K h K 1 ïekoQi priKpovki Članov...... 13fi80 2f) 4207 41 17877 H7 ' 1 BolniSčina in porodni^iiiua..... 7486 36 170 34 7S5(i 70 •i TekoOi priajtevki delodajalcev, . . , fî840 18 3148 71 8988 84 2 Zdravniki in bolniiika kontrola . . . «002 60 684 55 6(i87 15 3 Drugi dohodki : , 3 Zdravila in iidravilnki pripomočki . . 1734 6St fidl 47 2426 IC a) pri £it opni ne........ 5 13 — ^ — 6 13! ■ 4 Oskrbni stroški bolnicam in prevozi . 254H fit 545 70 3(JH.l 21 b) globe.......... 8un 1 — — — 890 — 5 PoffTebííine.......... 244 — 48: 1 — — 452 1 2(;7 78 720 51. 6 Donesek k navezi okr. l)otn. blagajn . — — 331 41 331 41 4 Obresti........... 1801 73 t» 4!* 1821 21 j 7 [.'pravni gtroiiki........ 4702 64 11 84 4714 4B 5 HcKcrvni zaklad koncem prejšnega leta — ; — — — 50332 18 8 Drugi ) b) podpisani prispevki , . — — — - i)8 61 izdatki f e) razni izdatki..... 646 ;í4 181 52 827 8« fl Sedanji rezer. zaklad (koneem ra£, leta) — — — — 54G66 88 Sknpaj . . . 1 »ft 6733 137 80795 49 i Skn))aj . . . 23365 17 2664 83 807»5 ,4fl Izkaz imetja z 31. decembrom 1911. I M E T EK K 1) O L G O V 1 K (lotovina dne 31. denemijm lííll........ llraaílQQ vlogs k I a) v paštni hmailtiici..... tekoiiimi obrestmi j b) v mestni hranilnici v Rudolfovem Zftstanck blagajnib piieperkoT po ndpi^Anib, nciztirljivih lîazuB tirjfitTC............... 1445 1688 46547 7166 461 a) Llagajuifniti Ij) zdravnikov C!) lekarn . . d) bolnic . , c) lazne. . . Sedanji rezervni Jiaklad . . . 1 j NepIa