DNE PODPORNE JEDNOTR_ _ _________________■- V --I-----— —--- kov In uvedla nove priganjašks metode. _J_ Njegov naslednik je glasoval sa zaupnico ln a tem preprečil vladno krizo Amsterdam. — (Mednarodna federacija transportnih delavcev je imela 1. Januarja t L 2J61.S4S članov, ekoro stotieoč več kot pred dvema letoma. Svoja organizacije Ima v 97 državah. Vse druge države raaen Avstralije pokaaujejo napredek v številu članstva V prešlem Ute se je sodem evropskih unij pridružilo federaciji in ena a- četrtek, 4. avgusta vt fc naselbin Preigodnji in prekatni izumi n*td ljubljansko ravan. Bll>-Jj^na moč, vlila soje hu-oha Nenadoma je treščilo blizu h) krnski ee je na^f ČETRTEK, 4. AVGUSTA. PROSVBTA Krki utoaiL — V nedeljo je frančiškan is kandijake bol- Ljubljana, 1«. julija 198» Vojska je dolžna občini Ljubljanska občina ♦„ zgrajenih več stanovanjskih •katerih ,V liemu razni meščani in 0^-tf Mestni magistrat pa stalne |toka, ksko težko lju L stanarino in da občin [a j na pri tem mnogo t n e ati mora vse hiša ter za t« precejšni vsako dolgovi najemnikov ra- ujte- eto, a |toizmseeoavmesec Udi ve, da so tadki čaai in dn, uradniki težko spravijo fcnnogi vTnAkTTr »kupaj tistih nekaj sto ali nekaj ez tisoč Din za stanovanja ali okale, xato dovolguje, da ji dj* niki plačujejo zaoatab najero- v obrokih. Samo v pekne- kdo od stanovalcev u- k| JsgsaUTiK) stopil y Koehler j evo trgovino, dvignil revolver t$r začel streljati v Bekcordovo. Gospa je ' zbežala v sosedno sobo, * skoti 1 stekleno okno na vrftib jo je en strel zadel v trebuh. Breceljnik se je nato vrnil v svojo delavni- 0J0 co ter pognal nekaj sfrelov vasefPotočer je bil nad S* let iv samomorilnem namenu. Breceljnik i»e je 99. rakavi ^agovai;jal. da a*i vs^ga tejaria ne apominj*. T^i, da je isvršl! napad ln poizl^UŠeni samomor v duševni zmedenost^. Nekaj mu ja tedaj rektoi PojdM - pa je napisal poslovilno pismo, odšel, napisal poslovilno pismo, odše napadel Delacordovo in nato iakušal še sebe ubiti. Zakaj, ne v* pojasniti. >riwv*l, da je sov, ga ne ve pojasniti. V je priznal, da je sovražil že dol-«o Delacordpvo, na razpravi pa todi tega oi p*izn4 Glavne. pri- ih da kdo oa 8MUM>VftlW «*r . "WT. f^ ri-Tf • rr • Iblia tO "dobco tetko ksiso" ter ,ča, Delacordova, tudi ne ve po- iblja « . plačuje najemnine najsič, da-"bi jo zmogel, seda magistrat ■ hujših ukrapik isterjavanj* pa stanovanje oz. lokal odpo- te najemniku. Te dni pa je neki ljubljanski jnevnik zapisal, da dolgujejo »r tni najemniki občinskemu usa-| ■ nič manj kot 1 milijon Din za najemnino. To je ree Uka vsota. Toda številke pope- -lo in razložijo skrivnosjt teh ver ikih zaostankov: magistratu le Lojno ministra t liiijon 326 t za najeter naje. mini Dta, voj-emijipoi elrstvo Od cele poWru«miiijonsko xaOr dolga odpade tor fakse samo okrog Jes ostali znesek pa, bovmirystrstvo kot kasarne. Vojno je tisto Največji del državnega proraču- in vendar dolguje celo tako _ ajhnemu in zapealsVUenemu kjaiutvo, ako njihov oče dobi dr ti ničeaar o kakih. -ih, bi dovi OPljnDu M I V .».I vije**** - v Jo«oelaviji pešajo to-lf notico, ki se ti-ijjOk, v \J$K in njj*h dria,vlja»Mva: "Dossdnj soos* be, rojen« v Zedinjenih državah ^merifce, bUe tokko časa ainevfc-W *>kler ni^ pri- V neki nico pri čolnarjenju po Krki naše) blise kopališča v vodi moško truplo. Ko so truplo ia reke, so dognali, dp gre za. "Amerikanca" Franceta Po-točarja — brata gospe Burja-tove is Kandije — ki je 1». julija izginil od doma ter ni bilo o njem nobenega glasu več. Dria-vno toMstvo preiskuje, ali gre se, nesrečo, samomor ali zločin.' mr v Vsa V zaporu se je obesM. — V 3t. Yi(du nsd Ljubljano je. bfl aretiran Spletni Leopold Lukan, 1 rodom is Spodnjega Konomlja pri Idriji, ker jj bil osumljen, dn je skušal vlomiti v delavnico krojača Menarta. Lukana, kl je že dolgo, brez dela, so odvedli v ljifbjjanake zapore, kjer pa je ^ifkfn Še istega dne napravil samomor. Na j rej se je zaletel s sik> s glavo ob železje cent. kurjave v celici, nato pa vzel hlačni jermen, napravil zanko, jo nataknil na vr^ ter ae leže obe- i\ na napravo centralne kurjave, 'opoldne ao ga naftli v celini; mr-vega. Pokopali ao ga kar aa tf-hern. Lukan je ob aretaciji tajil vsako, krivdo. Umrli ao: V Krdovini'pri Mariboru Urietnl železniški čuvaj Fran Langarhols, v celjski bolnici 46-letna Rozalija Serbejeva, služkinja iz koajšške okolice, v Gaber ju pri Celju 71-letaa Katarina fcvedelova, v celjski bolni- večino svg|>odno. Sedaj je dospelo iz New Yorka telegraflčno spo^lo o nMleSnjem odloku: otroci, rojeni v Zedlnjenih dr-šavah izgube ameriško držav- lestu, kakršna je Ljyubljan#, 1 -milijon #narjevll Vojno linistrstvo lnogo več milijard, kot pa jote javni proračun. Poleg vsega te$a mora pa še jubljanski magistrat stalno tro-jiti težke tisočake za vzdrževali teb kasarn, ker je treba zmerni kaj popraviti. Zato naj magistrat nikar ne [mer j a tiste — potem takem ?dke — najemnike, ki ne zmo-ijo sproti plačevati najemnine. kdo so ti zaostankarji? Pred-(sem barakarji, ki jim je občt-postavlla lesene barake, v karih stanujejo delavci, kt niti lajhne najemnine ne ne zmorejo. Poleg zaostanku branjevke prostore na živilskem Najemniki stanovanj y tanovanjskih hišah pa najemnino pro^e/ |ančno diha ljublj fs težko: iz Beograda zanjo izdatnih podpor v njenih ka-irnah pa stanujejo vojaki, kar istonj. ________ 'oldrugo leto I'red dvema mesecema, 96. frila je sedlarski raojeter Aloj-ij Rreceljnlk v Ljubljani oddal trgovini Koehler na PuneMi psti pet strelov proti gospej letnici Kozi Delacordovi, kate Men jo je hmrtnenevarno trebuh. Breceljnik je ns^sp^ lapadu odšel v svojp. delavnico, la Gosj>osvetjikl cesti ter pognal 'kaj strelov .žavljanatvo kako druge države za časa mlsdolsšaoaši otsok in a- jih f It tega sledi, da oseb, rojsnifc v UBA, ki žiyjjA v naši, (JrtjlvV od sodsjt wrej ni goriške državi Tam pri botaničnem vrtu šivi ljudje potegni* Vrofeaor, ki je skoro mali bog,— saj odločuje o življenju in smrti neštetih malih žuželk. V njegovem laboratoriju ae po njegovi volji lehko dnevno Ig vali na milijone rasnih oe, muh, hroščev, metuljev in sllčnih malih slva- ric, katere potem Izpusti na avo- fnad tri milijone raznih zajedal- um ci Frančiška Oblakova, dninari-^ ia Grii, v Ljubljani 82-letna Marija »eljak noj. Petan, v ljubljanski bolnici 20-letni rudar , Polde Afikun is Hrastnika, v Kovom mestu odvetnik in bivši predsednik novomeškega okrožnega sodlščs Franc CtazacollU Thurnlaok, star 74r let. Huda nesreča se je pripetila državljane, ako nl nikakršne prednosti sa dopotor vanjo v USA." Požajr na U^Mjan^em veleeejf mu nj*n I«!«™ ne prišlo d^ rajskih hri, osti Črni oj- črnimi pod vil mesto m nekje da cj tfceHto. mli logarju Alojziju Pihlerju v Vur-borgu. V gozdu so podirali drevje, Rri, čemer se je posekano Svo ^vrnilo nanj ter mu prl-ejalo hude poškodbe, ki jih bo le težko prebolel. Jugorju pri Suhorju so se zbrali fantje ter šli proti'cerkvi, pa je .....imel, v žepu re- ih posodah in njih dolžnost je: lodftl se in leči jajčeca "Zaje- trobili a čenem redu. Zaprti so v steklenih Pl davsl, ki nlao potrebni za ra^ mnoševanje, ae ne smejo niti razviti. 2e kot jajčeca se vMe v velike i>hkjenr» omare, kjer jih puste tako dolgo, da prejmejo potrebnega naročila. Ako bi vse pustili naravnim > potom, bi bilo v štirinajstih er, pokazal ga je drugim, ne je revolver ___nepravi dno, revolv^K sprožil ter je strel zafel 18-letnega Marka Stublarja v trebuh. Težko in, zs e$je nevarno ranjenega Stu-' so odpeljali v ksndljsko , kjer mu skušajo rešiti življenje. Proces zoper msdžsrske vohune drlavnim sodiščem v dVi) ranjena| kjer ho oba rešili smrti. Po tn vanju je morsl Breceljnik v kpor in pred neksj dtifvl ie stal rnl ljubljanskimi aodftfei te? zagovarjal za nameravani u-R)r. Un-celjnik je bil yajenoc in P ne je dolgih 28 let poelovodja "Jtaroke delavnice pokojnega »ojKtra Koehlerja. Ko je moj-b r umrl, je delavnico prevaela ' Itoza, ki se je poročila s De-r^rdom, Breceljnik pa jf m^-prostorov, kjer je delal ^ 20 let. Mogoče je Brecelj-lk k plohe, bl objekti vsekakor vneli; nosti bi bil vea di samo mesto. ira pr^ meeta a V pavnjonu, ki je zgorel prav do tal, je bil nameščen vea inventar, ki ao ga higljenekl zavodi k Slovenije ob vsski velesejmskl prireditvi rezkszovsll. Modeli, preparati, načrti. ln modeli slovenskih zdravilišč, modeM stanovanjske hiše. spek ven ter, last hlfljenaklh »vodov, zdravilišč, bolniških blagajn itd. vae to je sgoralo s pevUjopom Ves inventar cen f jo na {(ju***? bi nl bi sav svAJdi sam tudi na kakih 20,000 Din ter madžarski Andraš Msjtan jo btt obsojen 8 let ječe, Ratkovlč na i, TC na 2, Bene na a, Kovač na ' "in H^^so bilf oproščeni poš men Pošiar pri Novem maetu Boe jul. svečer je izbruhnil v hlevih velepoeestvs Andreje Affnitacha v Srebmičab pri Novem meatu poiar. Zgorelo je ostrešje ln nekaj saloge sena, 0-rodje in živino ao rešiji. Ogenj je najbrž povzročilo kurjenja obla njem pod kotlom. bod« Marsikateri bo vprašal: "Ali le ni govolj te golaaai?" Kl jih! Navadno primankuja ravno o-nih. kl varujejo in ščitijo neše kulturne rasJine. in ko narava aama tega ne' more proisvajati, treba ji je priskočiti ne pomoč. Pomagamo al ta-korekoč nami. V nekaterih krajih a^ za plodi neizmerno število škodljivih žužkov, da so prava šiba božja. In v takih slučajih ao potrebni drugi žužki, ki se hranijo s njimi a-11 pa jih vsaj uničujejo ali zatirajo. Tako so na primer v Novo Zelandijo pripeljali velike množine sadnega drevja, ki je lepo valo ln obrodilo aad. Opazili ao pozneje, da je vsako j ' črvivo. Da Se odkrižajo nelj bega jim gosta, at je vlada Nov Zelandije naročile nekaj milij nov najezdnlkov, to so a dobne žlvalice, kl aame na sebi niso škodllve, imajo pa to Čudno navado, da gosenicam in čn> vem v živo telo zležejo svoja jajčeca. Gosenice navadno šive dalje, v njlHspa se počaai Izvale čr-viči, ki jim razjedajo vae telo, da morajo slednjič poginiti. Da se bl to naročilo najezdnlkov bolje izplačalo, je Nova Zelandija Istočasno naročila še nekega zajedavca, M uničuje atrl-gallce, namreč mul|o zajedalko. Naročeni najezdnikl in muho za-jedavke so srečno dospele na določeno mesto ln vae bl bilo lepo v redu, ako narava ne bl privoščila nagajivo šalo. Najezdni-kl ao nenadoma iigubili veselje leči avoja jajčeca v gosenico jabolčnega molja, kar ao delali sedaj še stoletja. Napadati so pričele muho zajedavko ter jo temeljito iztrebile. Naslednje leto je bilo še več strigaHc ln gosenic jabolčnega molja in vcbujbe-ga Še nadloga najosdnikov. Profesor vodi Svojega gosta po svojem leboratorlju od mize do mize tor rsekazuje postanek raznih žuželk. Pod steklenimi zvonci ao »hranjene ogromne mnodUne oživljenih žuikov. V drugih, pločevinastih bolnih so frfotaU moljl-mokarjl, od katerih so ravnokar pričakovali 0-bilno odlsgo jsjčoc. Ssmice ao odlagale jajčeca, ki ao padala skozi železno sito v nastavljeno posodo, da so z njimi po potrebi krmili najezdnike. Grozne stvari ae goda v tem laboratoriju. Umetno ao pospešili razvoj neštetih žuželk aamo s namenom, da jih bodo lahko posneje zopet uničili iste množine. Pro-feaor je bil v laboratoriju kot babica ln hkrati kot rabelj. Moti ae, kdor misli, da val tl hrošči, muhe, najezdnikl ter o-stali neimenovani gojenci tega zavoda prosto letajo po sobanah ln de jim je na prosto voljo dano, da se plode po milji volji. Ne, vae se mora vršiti po dolo- cev. Ker pa je dvomljivo, da ae bi t*ka množina tuše* potrebovala, se njih raavoj umetno t»> etavi V ohlajenih shrambah. Valjenje jajčec pa ae potem izvrši šele pomladi, ako bo prispelo potrebno naročilo, ker sloer ae jih hrani še nedelja. Gosenične nadloge ao se preja varovali s tem, da so debla o-vijali s smolnatimi trakovi, na katerih pa ao obvlaele le poa*-mezne gosenice. Vse ostale so 90 spustile po nitki na tla, kl se jim je izcejala is zadka. Posneje, v Času tehnike so jih poskušali u-gonoblti s pomočjo letal, lz ka-tarifi so a^aŠČali strupene pHne, Gosenicam pa se radi tega nl zdelo vredno, da bi poginile, Danea, v času moderne tebn* k«, pa nastopijo v stičnih slu jih prirodoslovd—učenjaki ko dobi gosenice v roke znan jim ne preoetaja drugega, kot ds poginejo* Nanje spuste c«le ieuiKir |IUČJn »nost, Vesti s Primorskega IALVAMUA URADOV B MU ZINE V HAl.KŽIfl NA KRASI Nedvomno sta vasi Zgonik ln Selež pri Trstu dve izmed naših zavednih kraških vaaic, yl naše prepcoato, toda lavo ljudstvo^ kl je tako navezano na svojo borno rodno grudo ln svoj dom, o doma ter čakajo na naroči-;ia. Ko jih prejmejo, odprejo u-metno hisjene omare ln It njih vzamejo kartone, ns ksterlh so nalepljeno JsJčecs potrebnegs zsjedavca. S temi odpotujejo njihovi pomočniki v ogrožene kraje ln prilepijo na debla Isro-čene Jim ksrtone. V teku štiri najstih dn i se lzvsll Is Igjčec par milijonov nsjednlkov, ksterlh edini namen je, čimprej iste čl svoja jejčecs. Ker pa so to sa-jedavci, potrebujejo primernih živih bitji. NaJesdnHtl slete vi-soko v srak in kmslu opesije na drevju gosenice in tedsj se šolo prične njihovo prevo delo. Uničevanje škodljivcev na biološki podlsgl je sijsjns sami zal, vendar se ne posreči vedno. Preteklo poletje so hoteli na isti nsčln uničiti gosenice, pe jim jo meti narava prekrlžals njihovo namero. Nensdoms je selo hlsdno vreme Hi rsvnoksr iz jsjčece zvsljeni nsjesdnlkl so poginili od mrsss — škodljivci ps se se še nadalje veseHU svo-jege življenje. tržaški proces, na katerem e bil njegov nsjstarejši sin Jsn sodnikih a strupa ter Jo tako ohro- f Mkl ■ ko po sodnikih fašističnega sebnegs sodišča obsojen ne li^ samopremagovanjem ae je odpravil v Trat, da n poalednjlč sestane s njim, preden bi ga od* vedli bog ve kam. Ko ae jo vrnil ls mesta domov, je obidlal, bolan na pljučih. Nekaj dni nato jo ladihnU. Dne 16. junija ao ga pokopali. Bil je lep dan ln, čeprav "so imeli ljudje polno roko -g v avoji trpki tltl ln je zvez šak wto daljnih va množica ao loatl nl dala mo-aledlla Stanku tudi na njagovl poalednji poti. I Menda jO bil sarea udarec slo. botne usoda, d* jo morala Oba-dova družina žrtvovati Še avoJa-i člana. Kakor ttagič-na Ironija al ek>4U( Kakor ttagi o datumu junija 1926., ko jo umrl oče, tnija 1DCŽ8,, ko ja isdlhnil ain »gumil, 6. septembra TfltJO., k« je btt obsojen Janko, in končno spet 9. jun.l«&, ko ja bil Mirko V pol ure ja _ - — -- oatela le tenka pla^t drobnih znglene- opornikov. Tudi vrtiljak je nekoliko podkodovan. Zgorelo je ta gornji ' ' mm*— oder ee Hb ribištva t vračajoči ss Is W js let ječe, ker ao ga karablnjorji prijavili, čel da ja aodsloval pri požigu pottaHjančene ljudske šole v Zgonlku. tli ps Je mirnega ln tihega, čeprav kremsnitsgf snsčsjs, ps je hUo ljudstvo, ga je posnele, od vsega početka prepričano, de je bil po nedolžnem obsojen. Jenko je selo lata-Mgenten m nadarjen kmečk fsnt, kl se jo kot samouk nauči glasbe ln kot oi^anist vodil cerkveno petje. Ceb po dolgotrajni ma tudi ne samem procesu nleo mogli ničesar dokazati, Ko pe je blš obsojen, so gs odgnsM v zapore v l/ucoi. V začetku junija t. 1. ja doletela Obedove nova nesreče. Po-krajineke konflescljske komisija, kl jI načeluje sam profekt, je obeodlle na 4 leta konflnaolje Jenkovega brata Mirka, hi js Študiral pravo. Mirko Obad je dovršil gimnasijo v Mariboru ln po maturi se js vpisal ne Juri-dttnl fakulteti v Ljubljani. To jo bil vsrok, de so si fsdietl v ovojem slepem sovraštvu pr#i vsemu, ker je Jugoslevaaakege v Julijski krsjinl, ssplsall tudi nje-gs v svoje proskrlpoljske Imenike. Ko ss js lete 1«0. v času pfšiBls vidi domov, de b1 M ttdMsiMM državljan ls vršil avo. jo vojslko dpMnosš, so ge priča-U dejansko nadlegovati in pre-ranjatk Na njegovem domi^ so /.vršili nešteto preiskav, nJaM Mamoga <*Wl v preWwvalni In provenživsl zeppr. Utos je od-služil vojaški rok. Pfosii js H. potuj Ust, da bl mogel v stvtft nsdajjevatl svoje š me ga oblmM niso h ji, kako* so m obtožili, skušal skrivaj čez mejo, toda tik ob moj konflniran. Stanko pa obležal, izmučen do smrti, kl ga je šeat dni nato rešila trpljenja. Ji kko ustavili miličniki in aretirali Odgnali ao ga v tržaške lapore, V katerih so ga prav po fašistov- S Še vali vae do fc junija, ■JpostavUes pred kunti-M jsko komisijo, ker mu Že nl bilo mogoče dokazati kakrlenko-političen prestopek, zarsdl katerega M ge moglo sodišč« Obsoditi ne več let sapora Morsi je sa 4<*o i let v konfinscijo le saradi poekvšonegs bega šes "t Mtib sinov sta ostala do-me le Še dva, 21-Mnj Stanko ki pa najmlajši brat*, kl mu je io šele • lit. Pa tudi SUftk« je emral končno kloniti pod smI-Ijem. Upor znano, so uvedli fašisti prod oaMJ isti pred v o, veje, ki sp ipostele v *u oovesne «e vas V tem pogledu 1, , šib vaaeh prav poaebno po« tope 11, ds bl tako Še bolj kankeU eeše ljudi. K predvoj škim tečajem je morel leles tu- strogo >Ml|j II- Malfoksteromu je snano, da 10 Jo prva podmornica Imenovala "Nautllus", katerega Imena se je p«slušll Hubert7 Wllklns, kateri se Je nsmeravsl s staro, le isranšlrsno vojaško podmor-nleo podati pod leda no ploščo na aeverni tečaj. o podmornico ^aatiiu« je eta 1801 dogradil ^obfrt Ful-ton. Bil je ain revnefa delavca, kl ae je le Iraka preaelil v Severno Ameriko. £e kot mal dečko ae jo zanimal sa tehniko. Podmornico ja asatavlj v Lon-onu, bila pa J« na parni pogon, er Jo v Angliji ni mogel spraviti v denar, j« s njo odpotoval Francijo. Isumll ln zastavil ja tudi torpedo. Vae skupaj je ponudil francoski vladi v odkup. Poizkušali so njogovo Is-najdbo ln jo (Mnjjč odklonili, kor as ul popolnoma obnesla. Igpolnil je svojo lanajdbo in It pridejal poUpljaškl zvon, I>oniočjo katerega so lahko pritrjsvsii mine na aovrašne ladje. Napoleon Honapart«, ki je bil v tem čaau prvi konsul, ja najprvo denarno podpiral njegov Uum. Polagoma ga je tako izpopolnil, da s# ja v dveh minutah lahko potopil ter napravil vedurgo vošnjo pod morjem. Ko j« vat temeljito IzpopolniI, js pa Napoleonovo ssnl-rnanjf sa podmornico nenadoma pojenjalo to ni as del pregovo-Itl, de ki leem odkupil Prvot-je namreč nameraval napa-AnglUo te« Jo podjarmiti, ko pa so aa njegovi načrti lajaln-vill, ga tudi morje le vse ker je bilo s ojlm v svesi nl veš sani mak). A tudi PuMoa nl bU prvi le-najditelj. 2e Ma 1684 se je Angležu Korneliju Drebbiu posrečilo sestaviti podmornico, kl je Imela obliko aode. Psavo la uporabno podmos-Blco pa Je sestavil Amerikaaes David Bushnetl in njegove koa-strukclja je>lie teke popolne, da eo \todmornleo Ukoj uporabili v vojaške ovrhe. Dovršena Je bile v čaau oevobodttee vojne. S svojo podmernleo je pripiui de eegleške ladjo "Igele", jo podmlslral la prižgal vžlgaino vrvloo. Angleški vajet ledji la gt dosti škodovalo, bar je Mle premajhna količina ftele v letu 1664 ae m način posrečilo v vojal potopiti prve vojno ladjo. Obstala je zs M zevajo3fariretotn. »tkali valovi — ki POJASNILO PB08VETA mmmmmrn^rnm Vpton Smclair: * I Sto procentov I rotvšto prevel Buri_» (r->«iKKt- Dominik Dvignil oo jo v čolou in ae o-|zrl; v njegove aanje m je nag-i nil zlat cvet Za Protvato Ko ne je Peter pripravil na odhod, je gospod Akerman segel a avojo trepetajoč ro£ v tep in iz njega izvlekel šumeč bankovec. Razgrnil g" je " n videl, da je peUto dolar.ki bankovec no »vež in dišeč po tisku ker je najbrie prsv^ kar pri&el iz Narodne banke American Cltyjs, kjer je bil Akerman eden izmed ravnateljev. *To je darilo, Gudge," je rekel .Uri bankir "Vedeti morate, da v slučaju - ako me ščitiU pred zločinci - vam ne bo ničesar manjkalo. Sedaj »te moj nasUvljenec." »Da, gospod," je odvrnil Peter. "Hvala vam, gospod." Bankovec je apravil v žep, ae za Ds, dvesto dolarjev in rekel, ds bom lahko zaalužil še več, če bom skifeel ss njegovo vsr-nost. To je vedno in vodno ponavljal. Bolan Je in smrti se zelo boji/* Slednjič se je McGivney ponlžsl, se zahvalil Petru zs »veato sodelovanje in mu dal nadaljnja navodilo. Socialisti so povzdignili svoj glss v tuljenje. Advokatu Andrewsu so jo vaeeno posrečilo obiskati avoje aretirana socisllsU in vsi so trdili, ds je bombni sUnUt in vss zaroU pod-taknjena. Nameravali so tiskati okrožnice, jih razposUtl tovarišem vsab 4rf#v ter^osnaniiU ^^ " dejanja, kar bi fails Utočssno tudi tija. Potrsbovatt so denarja za advoksU in pričo. -f v Vso svoje delo so Mk> prikrtoH in KcGivney bil rad zvedel, kje bodo tjpbill denar, videl bl rsd kopijo cirkularjs in vedel, kje in kdsj ps bodo razposlale te okroinfc*. fiuiiey ao je po-gsjsl s poštno upravo. Cirkulsrjl aebodoza-plenill In uničili Uko, ds to no bo prišlo v Jsv- nost. . . , . PeUr si js nsvdušsn msl roke; zelo mu jo ugsjsl U načrt. Tsko ss mora zasledovati ln preprečiti zločine. Mož s podganjim obrssom m js zstrjsvsl, ds to še nl nič, v psr dnevih bo videl še msrsiksj drugega. Peter nsj ostane lepo pri svojem dolu. Sedsj, ko je občin-atvo vsled nsmsrsvsnsgs bombnegs sUnUU do skrajnost! rszburjono, je primeren čss delovanja. * 88 PoUr se je s trsmvsjem peljal k Miriam Jsnkovlčevl in med potjo čltsl opoldansko is-dsjo "Timeaa." Uredniki Ugs časopisa so resnično ščuvsli ljudstvo proti socialistom. Pona-tisnili so, kskor je šo Nslli predvidevsla, mno-gs poglsvjs lz knjlgs "$abotaža." Velike grozečo črke so oznanjala »podaj označeno snov. V časopisu js MU tudi objsvljons slika Mc-Cormlcks v »sporu. - Ves čss »o ni mogelbritt in nsjbrše tudi nl bil pri nsjboljšl volji, ko je morsl stopiti prod fotogrsflčnl spsrst Vso-kskor, njegovs vnsajoat je blU dovolj divja, ds Je prepričsls vsakega dvomljivca in potr-jevsla Petrovo mišljenje, ds je Msc najnevar- te m med lo, kskor velika bela škropečlmi penami . preleatna roka j* vi*U proti čolnu per Išče vode, ds ap ss ssis-lurtto v aolncu pršeče kapljice kakor Maori. , m "Bi radi, da bl utottils, gospod Dominik?! < "Ce utoneU — vsša krivda I Zakaj niste hoteli % menoj v čoln?" To je bila njegova kazen. AvreHja pa je smehljaje obrnila glavo. 'Tam js skala, gospod Dominik — —" " In melodija njenega glaau se je z roko vred zaseksU v vslo->1 neJšl rdečksrl Casoi vMMvopisi so prinsšali dolge čUnks o tem slučaju, gs spretno sprsvljsli v svsso s bombnimi atenUtl ln umori is amerikanake zgodovine, s nsjhujšlml vohunskimi zarotami ln saanova-ml. V republiki so nshsjs ogromna morilaka organizacija, so trdili čssopisi. Ts organlsscljs poseduje ns stotins časopisov, ima milijone či-talcev, a vss ss flnsncira s nemškim denarjem. Nek uvodni članek js meščane posival k uporu, ker le Uko ss Ishko rsši republika Ur so ss vodno odatrsni rdeča nsvsrnoat. PeUr js to čital in verjel kot vsak dober Amerlkanec, da je vsaka natlanjena beseda tudi reaničns. Vsled svojegs narodnega čuU jo preklpsvsl v sovraštvu do rdečksrJev. , >■>" ^ V ^Gospod Dominik zaklical zs njo* "IgraU ss # valovi, ker jim ne poznaU dna, gospodična A-vrelija!" Iz pen ae js dvignil tfjen smeh. "In mi ne odpustile Ugs gre-ha, gospod Dominik?" "Drugje si boaHTirriorali poiskati odveze!" "Samo vi ste mol Spovednik, gospod Dominik!" in zopet ji je zagrnil ramo val. Nsd morjem je ifcpihal močnejši vefer in napel, jsdro, ds ss je 4oln sagugsl ia. je zaš-kropila voda čez rob, gospodu Dominiku v razpaljena lica. Ns, to je švignil čoln kskor gsleb preko vslovjs. Ko je ssobrnli gospod Dominik"jsdro, je pognsl naraščajoči jugovzhijhiik čoln naravnost proti samotni, iz morja štrleči akaU* da jeirdUU ns jamboru rdeča zaaUvIpa-- Počivala js vrhu Skale,' na o-krogli pečini, viaokr.frsi nastavljene aolncu v poljubiš rokami pod glavo. JI "Gospodična ^vroM^a--!" Tik pred skalo js Jp)sUi čoln z gospodom Dominikom- "Kako škoda, da nimam a ae-boj barv, čopiča ln platna! Bil b to lep skvsvsl (— nimfs sredi morja--^ * Samo napol ss 4tPari» ima ns izbiro boljših slik, gospod Dominik —M "A nima nimf, kakor jo glodajo zdaj moja oa alrlanula na. CgTRTEK, 4 AVGUSTA. NAZNANILO kor 2i pa ae je ljubeznivo oklepala par ou druge. Ob oknu je aloneU med ovenelimi rožami, z obrazom v dlaneh; onadva aU sedela zunaj pod koaUnjl, prsi na prsih, listnice ns ustnicah. Se je slišala harmoniko; onima dvema zunaj je prepevala življenje, njej ob oknu amrt-- "Palmira!" — lam navzdol glas, prestrašen, L^ ^ ^^ ^ ^J* P in vihrala "PJavBi' (Tri vss* ijse vae- naslov. Drafttveadm tajnikom in Uj. da morajo ----ibe našlo. in flank^naalove ao-ter Imena in naalove ____ črtanih in izobčealk članov npravnlfttvn Prosvete, da ae lahko tates uredi imenik z» pošiljanje ProoveU. Imena la nsslsvs, katere pošljeU glavne-«ra Ujnik«, ostanejo tam v arhi. va In jih upravništvo ne dobi in vas dan so pleaaH ».iK-asrmi^ pesmi. Pb cesti prod belo gostll-nico, v senci kostanjev, pa so se »prehajala dekieU — sama Žareča, od pesmi, vina in sz-ni kipeča mUdoot. Življenje! Tam zgoraj pesmi in smeh — tu spodaj v grob vsbači valovi, V dsljsvi — pod sshsjajočim solncem — so se prfmikaie, jadrnice a širokimi izpetimi jadr* in vsiarevale v zlati svetlobi. Daljni, odmikajočl ae sUtii krogi, nad njimi raaprostrU als- batrosove perotl-- Življenje daljno, na raspro-strtih Ifrotih beleče — -n-"Stipe!" Zakričala je In^se zgrudila na pečevje. Ubil jO je — njeno srce, njeno mlsdosi- in šs so *fow-jala njena usU njegovo slsdko i-me: "Stipe!" 8 šklepeUjočimi zobmi je vsekala v skalo in roka je trgala a telesa obleko in metala od sobe kos sa kosom, da jth je nanašal veUr na vse strani Do be- smrten pik . Že ae je ovijala z ueločeni- mmm nimi želi. bosih nog (Dalja srihaMI,) V vljoličasUm trakov ju soln-čne svetlobe, utrinjajoče ss med vejevjem, ae je svetU pred njim A vreli j in obras ln ss aamo smehljal, de prod trenotkom na njegovih licih počivajoči pogled Je krotil v zlaU dalje nad morjem. Gospod Dominik je čutil, kako ga je v UJ svetlobi njens kipeča mladoet povabila a seboj, ln nehote je hrtegnll roko, kakor da hoče ugrabiti bleak vse U šumeče lepota, v čigar krogih se je slbsl Avrslljia smeh, ei-jali njeni lsaje ln gorela beline njenih lic ln njenega vratu; ss hip mu je zaigrala med prati njena vroča dlan — mimo njegovih oči je zablestel njen oSmMJsJ — ln njegovs roka js t>Ua prašna. Kopat ae pojdem, gospod Dominik!" SU1 je na drobnem pesku s začudenimi očmi — pred tlvo saje > pr™«j«. «» -- —-""Igonetko. Kskor tleti dan, ko ae *knlUl u ! j pripeljal s parnikom in ae na- «>nr kija Joči m smehom — ko .orahod. ko se Spisal Z votlim t r Koeem Po koailu so šli i verande. Go-h|mkI IKiminlk, ki Je bil vee dan sijajno razpološen, Je avetoval, naj se odpeljejo na morje. Mira Jc ugovarjala, češ, da je trudna; naj sedejo rajši v senco pod smokve in naj Jim gospod Do-minik pripovedujejo, kako je živel v Parizu. Z Mlrinim predlogom Jc soglašal tudi goepod Mavrici j. V hiši družine Klariniče-ve, kamor Je došel na oddih dva tedna prej nego gospod Dominik in ae je le nekako udomačil, se je sploh rad strinjal z željami domačih; Ae celo pa je skrbel, da ni prišel v nasprotje z Miro. Ha mo A vrel i j a. Mirina sUrejša sestra. ki je kakor razpoaajen o-t rok skakljala pred vao drutbo. se je vprrtanja, ali na morje ali v sv _________ „.. i m so dospeli (md smokve, se je naglo obrnila in vzkliknila: "Glejte morje, otroci T Njen |iogled je pobliaknU ko vseh obraeov in ne raslil reč na lica gospoda Dominika Vsi so obeUli ln gledali na sa firno mor*ko plan. kl Je miglja la skoai smokvlno vejevje in se v visokih pobrizglh lomila ob pecevju pod bregom. "Stopimo torej v čoln« gospo-d l/na Avrellja?" je vprašal go-»pod Dominik. "VI v _ _ lljs - jas jfj Zaamejala is kratksga pognila . . ne smokve lltTJMM. ^ J* izproAMs s' ksga roltsv i in pntlči potil ls meaU na sprehod, ko as mu je prvič zaamejala la selenjs na bregu bela Klarinlčeva hlšs ln je aklenll: Tu se hočem od-počiti! Pred njim ao Is večernih aenc taoblele polne dekliške pral ln ls živahnih oči Js savsl do njegovega srca posdvsv, kl gs je »daj vabil, sdaj se im umikal, »daj se zopet skril v smeh In kljubovalnoat ln ga Uko spremljal lz dneva v dan. Z veselimi očmi JI je sakljubo. I vsi še ppmp M t»i> js. Njens laket svetla 4n gibka va, vsi« ss jeu-11 so trgali okuo-Ena smokev jo padla na klop, kjer ja še sedela Mira ln je odlsgal gospod Ma-vrlclj na miso debel roman; Mira ss je sklonila, s prehitel jo jo goepod Ms vrlclj — Avrellja pa jo savrlanUa: "Sreča »s Js utrgala in ti pa-dla v naročje, Mira!" Ispustlls je vejOb ds je vspr-butala nad mlso, ln njen smeh as js raaleUl v vetru, ko ja pla* nlla po isjsdsal stesl navzdol proti morju-- Nekoliko poaaoje Ja sedel go-| spod Dominik pod nspsnjajočlm ss Jadrom srsdi morja, ssm s| »vetrni sanjami In slikami, ssm s svojim svatom, do katerega ai segal vel AvrelUln glas. Mrgo-leča morsks povržina, na njej zi-bajoči ss pajčolan Is aotnčnOi žarkov. Ns enakomerno dvigajo-člh ss In padajočih valovih čoln — nad njim veUr, v aolncu v% Ur. v vetrn odmev daljnih pesmi. In gospod Dominik ss je »Iskntl pod jadrom ln sa s valovi vred slhal v sanjat nad njim vijoča ss modrina neba, okrog In okrog vodrgeUvajoče morja, aa bregu gaj. srsdi gajs smehljajoča ao Klarinlčeva hiša — on po-čivajoč »ad svojimi asnjasai. Is morja Je pljusknil vrisk: preko skale brisgajočlmi penami. Gospod Dominik ps ja prestrašeno pogledal na obsorje. , "Vihar bo, gospodična Avre-lija!" Z radostnim vzklikom ja planila pokonci in objela s rsspro* strtimi rokamf val, kskor objs-ms hrepeneča lena najdenčka. j ' "Vihar! In ssto ostanem tu ns VABILO NA PIKNIK PEVSKI ZBOR ^SLOVAN'9 •j^, So. Chlcago, IB. KLETNI PIKNIK V NEDELJO, 7. AVGUSTA 1M2 na East Slds Foreot Preeerve, 114th St^-Ave. D Cenjeno občinkvo se uljudno vabi, da se tegs piknika polnoštevilno udeleži. * „ ODBOR. I* Ljrtli In mili rntrj\M RAZRED preksslUva New I« In Terka od JS^vlle. gospod Ih do večera fo • . Vsled depresUs In ogromni kriss, kl Js ssdels tudi saša - vo osiroma naročnike ss-. UsU Prosvsta, Je potrebno, pojasnimo tsjnflcom Is »• mikom Prosvete, da lahka —ase jo od narečnfcov m M ProeveU naročnino tudi samo u pol leU in kjer nI drugače tudi m sa četrt lsts. Vssmite kar dobiti da, ker razmera zahU-vajo to. List ProsveU Je iala prlzsdet v ti krlsl In ssU speM-ramo na tsjnlks In nsročsiki, da skušajo kjerkoU mogoča a "' nsročnlks na dsevatt. tudf aa poasmezaa _______da naj čs Is mogrii poravnajo svoja naročnino is h nI mogoče plslstl celoletno pla-čsJU polletno naročnino, um da ss ohrani list is nsdslje kal dnsvnlk Ph. Gadlns. upravitelj. ibjinl U,|d kmUrik la m H ulSJ tiM. NiSas ■ fc- CLAN8TV0 SNPJ. TISKARNI . tri Ma HJtk Upnmatr* TBOSVaTA" s. n. p. j. printery M74I So. Lasradtle A ven ne cncšfltCiLL TAM 81 DOBB NA UUO TUDI VSA USTMKNA POJASNILA