Mo. 43 March/April 1983 Year-leto 5 Price-cena $1 Registered by Australia Post Publication No. NBH 2862 A vstralski PLUMBING & DRAINING SERVICES SPECIALISING IN RENOVATIONS AND ANY PROBLEMS WIT H- DRAIN AGE. SEWERMATIC USED. 24 HOURS SERVICE Govorimo slovensko. Si parla italiano. English spoken. LICENSED CONNTRACTOR Lie. No. A1424 STANKO KOCIJANCIC Tel. 871 2101 9 Avonle Drive, Carlirig ford, N. S . W. WE CLEAN ALL BLOCKED DRAINS WONPERLANP TRAVEL ZASTOPNIK JOŽE HAMPTON 94 Main Street (Cnr. Main & Campbell Sts.) ,BLACKTOWN,NSW 2148. TEL.622 7336,622 1735 P.O.Box 27, BLACKTOWN , NSW 2148 Na razpolago smo vam za organizacijo vseh potovanj po Avstraliji. v domovino in nazaj, ter povsod drugod. Povprašajte nas za naše poštene usluge Potrudili se bomo. da bo vaše potovanje čimbolj poceni in udobno. Izkoristite nizke izvensezonske cene. Na :> rimer potovanje Sydney-Ljubi jana-Sy d ".'v jc najcenejše izven sezone. Prevajamo in urejamo tudi vse potrebne dokumente. POSEBNE USLUGE ZA ČLANE S.D. S. 1\ Z A N JI li O V E P R / J A T E L J E . ZA nadaljnje poizvedbi so obrnile na vašega "oiai:a JOŽ.ETA HAMPTOHA 'el 622 7336,622 ITJStpo urah.630$ M (047) 21-0959 *** TAURUS OPALS&GEMS * * ^ SHOP 5,THE COLONADE ARCADE, CNR. HENRY S RILEY STREETS, PENRITH. 2750 OPALI IN DRUGI OKRASNI KAMNI TER DARILA IN SPOMINKI VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH.S TEM OGLASOM DOBITE 10% POPUSTA PRI NAKUPU. * OPALS AND OTHER GEMSTONES AND * GIFTS AND SOUVENIRS OF ALL SORTS *AT REASONABLE PRICES . WE' LL GIVE * YOU 1.0% DISCOUNT ON PURCHASE IF •«YOU BRING THIS AD WITH YOU. * ■/ * * * ■K k************************************** * -K CAPSULATED HERBS TEL.(02) 604 4797 DOPOLNILO K VAŠI PREHRANI ZA ZDRAVJE IN LEPOTO. Posušena zelišča so Štirikrat močnejša od svežih,v prahu pa so dvakrat toliko močnejša. DAJTE ZELIŠČEM MOŽNOST. Poskusite njihov naravni učinek. FOOD SUPPLEMENT FOR HEALTH AND BEAUTY Dried herbs are four times more powerful than fresh ones,powdered they are twice as powerful. GIVE HERBS A CHANCE Try their natural effect Za informacije in domenke pokličite For enquiries please ring Robert or Reswitha Rodighiero on 5% discount 6044797 for members of Slovene Association Printed by Media Press (Sales) Ply Ltd. 7 Garners Ave. Marrickville. NSW. 2204. (02) 560 3900 Z UREDNIŠKE MIZE IZ VSEBINE Razumeti je tneba,da spfolna gospoda/iska Kecesij a, zamnznjenje plač, zvijanje c.en, In manj nadurnega dela, je prizadelo skonaj vse nale člane in s tem tudi dnultveno ekonomijo, la zmanjšano pnodajo alkoholnih, pijač, je v veliki meni Izliv o tudi učinkovito policij s ko alko- testi -nanje voznikov.Sedanji dnultveni odb oh. se je po sili nazmen znalel v situacijiy kjen mona zmanjkati izdatke,kjen. se pač. da.To je eden od nazlogov za iuLküiiiUJ: Hzdanjanjin Nič. nenavadnega, saj smo že pnej začeli in pokopali več dnultvenih glasil,in Avstnals ki Slovenec najbnž tudi ni zadnji. lalostno pni vsem tem je to,da se uniči dobna ideja in začeto delo,ki bi lahko postalo tnadicija.Pa ni in ne bo.Po zaslugi onih,ki ne mone-jo niti začeti,niti nadaljevati.Še en ponos,ki bi lahko bil,ne bo. Čepnav v dnugih Časih in dnugih naz-menah,s o nali amenilki Slovenci bili v tem mnogo bolj pnizadevni,vztnajni in tndni,in so le danes.Njihovi časopisi so izhajali des etletj a in le izhajajo. Kako sinomalna pnimenjava smo! Edino v Melbounnu izhaja tamkaj Inj i l/estnik že vnsto let. Gotovo tudi ne bnez težav,ampak s polno podpono dnultva,ki ve kaj dela,ki se zaveda pomembnosti tiskane besede,ki mu ni bilo žal tisočev dolanjev za novi stavčni stnoj! Težko se je znebiti naka,ki se je vsidnal v telo in se lini. Sicen pa,kaj bi jokali za stvanjo, ki nam je tako malo pomenila,v kate-no nismo vložili nič osebnega. Pomembno je,da se vedno mislimo,kako dobno delamo in da gne nale dnultvo pod sknbnim vodstvom usp'clno napne j. če bi bila možnost,bi bil ogled stolpa v Pisi nadvse konisten,ken bi mogoče celo ungentne kunativno pneve I. Koželj: Društveno življenje.........2 J.Žohar: PlanSarji v Avstraliji........3 V sliki in besedi.........4,6,7 To in ono................... 5 Youth Section...............8 Youth Activity Questionnaire 9 D.Petrič: Igranje na srečo vaša nesreča 10 J.Prešeren: Možje,ki so gradili Avstralijo 11 D.KIadnik : Pisanice in Zeleni Jurij,Rolke, turčanje,sekanje pirhov.....12 C.Anderson: Slovenian Easter Eggs......12 D.KIadnik: V znamenju cvetja,Zeleni Jurij, Kolednice.................13 Pismo Slovenske izseljenske matice.... 14 Razpis za Poletno šolo slov.jezika.....15 D.Petrič: Intervju z Ano P. Krasno 18,19 A.P.Krasna: Rumena krizantema... .20, 21 M.Šubič: Kje se pije žganje s krožnika 22 Naše kali...........................23,24 Iz ljudskega izročila,Drobne zanmivosti.....25 Novice iz domovine............26,27,28, 29 A.Pudgar: Robert J.L. Hawke........30 Humor...............................31 Križanka.............................32 Slika na naslovni strani: Velikonočno tihožitje. (Razglednica) Avstralski Slovenec uredil Jože Žohar. Založilo Slovensko društvo Sydney. Avstralski Slovenec (Australian Slovene) edited by Jože Žohar. Published by Slovene Association Sydney, P . O . Box 93, Fairfield, N.S.W. 2165,Australia. vzbudil mansikaklno asociacij o in ntivne openacije samega "kunatonijan. Zanadi ukinitve A.S. bi blZo Ikoda ostnih besed.Vejanja so dovolj pokazala. Kot sedanjemu unednlku mi ni navno lahko s tem posmrtnim govonom. Vseeno bi pa nad dat priznanje tlbtin\fki so začeli z A .S.,to so: Ivanka Bulovec,Vane Bonec,Pavle Bogataj in ivogoče le kdo .Pniznanje in zahvala tudi Pavli. Gnuden za njeno dnagoceno pomoč pni. unejanju. Hvala vsem dopisnikom - so le dnuge poti kjen se bomo kmalu snecali. Hvala S.V.S. za finančno podpiranje in vsem odbonnikom za njihovo nazumevanje. J.lohan Ivan Koželj DRUŠTVENO ŽIVLJENJE Življenje na našem društvu,pretekli mesec, je bilo kar živahno. Balinarji so tekmovali za AMPOL pokal.Fantje so se pokazali in tudi odrezali dobro,saj so dobili prvo mesto in tako osvojili lepi pokal. Upamo,da se bodo še naprej tako požrtvovalno borili. Kar tako naprej, saj ste nam v ponos. V balinanju so tekmovale tudi balinarke in sicer za pršut. Čeprav je bilo deževno,se je balinanje nadaljevalo v - dvorani.Bilo je živahno in tudi zanimivo kajti tisti "ta hudi" balinarji niso mogli nič razbivati,temveč so morali igrati mirno in počasi.No, zmagovalci so pršut dobili,pojedli smo ga pa vsi skupaj. Lovci in ribiči smo organizirali izlet v Hunter Valley.Poskušnja vina je bila zelo dobra, imeli pa smo se tudi lepo,saj nas je bilo polno. Sli smo kar z dvema avtobusoma. Vsi smo bili veseli in tudi malo okrogli.Takšnih lepih izletov se vsi veselimo. Lovci in ribiči so priredili tudi lovsko veselico.V gosteh smo imeli člane društva iz Canberre na prijateljskem srečanju v streljanju z zračno puško.Gostje iz Canberre so dobili voljo in izgleda,da bodo tudi oni ustanovili lovsko družino. Zvečer smo se zavrteli ob zvokih Alpskih odmevov,tako da je tudi ta del bil vesel.Ta dan so imeli balinarji podelitev pokalov. Zastopnik podjetja Ampol Limited je podelil pokale z besedami,da je vesel ,da je pokal zopet pripadel S.D.S. in da so še naprej pripravljeni sponsorirati naše balinanje. Tudi jožefovanje je bilo veselo. Jožefov in Jožic ni manjkalo. V soboto 26.marca pa so naši mladi folkloristi povabili več skupin na mednarodni folklorni nastop.Več skupin je pisalo ali pa telefonično javilo,da se nastopa ne morejo udeležiti. Imeli pa smo v gosteh folklorno skupino YUGOETHNIC. Nastopili so zelo lepo in vidi se, da so dobro trenirani.Pohvaliti pa moram tudi naše plesalce,saj so vsak dan boljši in imajo večjo voljo za nastope.Hvala pa gre seveda tudi vsem roditeljem,ki so tako pridni, da svoje otroke pripeljejo na vaje.Le tako naprej,saj v skupni moči lahko pridemo do cilja. Velikonočni prazniki so za nami,pirhov in potic ni manjkalo,veselja in velikonočnega razpoloženja pa tudi ne. Sedaj se pripravljamo na vinsko trgatev.Danes pa lovci odhajamo v Melbourne na strelsko tekmovanje. Pripraviti se moramo tudi na materinski dan,in tudi na vse sobote v maju ne pozabite. Društvo je vaše in zato stoji,da vam služi ravno tako kot nam. V maju bomo sklicali izredni občni zbor,tako da se malo pogovorimo o problemih katere moramo rešiti skupaj. Zaradi finančnih problemov bomo zaenkrat prenehali s tiskanjem Avstralskega Slovenca, ko pa se situacija malo popravi,bomo spet javili,kako in kaj.Potrebna nam je pomoč v odboru. Sami vsega ne zmoremo.Malo o tem razmislite in na sestanku lahko kaj predlagate ali pa priskočite na pomoč. O zabavah na društvu vas bomo pravočasno obvestili,poslušajte pa naše oddaje na radiu 2EA. Pozdravljeni! Ivan VSAKO SOBOTO PLESNA ZABAVA. ODPRTO TUDI OB NEDELJAH POPOLDNE. MATERINSKI DAN 7.MAJA. FOLKLORNA SKUPINA PLANIKA GOSTUJE PRI DRUŠTVU YUGOETHNIC 21.MAJA. IZREDNI OBČNI ZBOR V NEDELJO 29. MAJA OB TREH POPOLDNE. VSTOP DOVOLJEN SAMO ČLANOM. PLANSARJI V AVSTRALIJI Te dni smo zvedeli,da Slovensko društvo Sydney s pomočjo Maks Robarjevega podjetja in Slovenske izseljenske matice organizira turnejo po Avstraliji za ansambel PLANŠARJI. Točni datumi nastopov še niso' izdelani, znano pa je,da se bo turneja pričela v mesecu juliju in trajala do avgusta. Turneja bo v popolni organizaciji Slovenskega društva Sydney,ki bo tudi koordinator za nastope pri drugih društvih po Avstraliji. Veliko podjetje za izkopna in betonska dela,MAKS ROBAR CONCRETING, ki nam je že priskočilo na pomoč pri odposlanstvu Ta-mare Rogelja v Sloveniji,bo tokrat pokorovitelj,ki bo turnejo tudi v celoti finančno podložilo. Ansambel PLANŠARJI ,ki sestoji iz pet godbenikov-instrumentalistov in dveh pevcev, deluje že 25 let.Mnogi se še spominjamo njihove priljubljenosti.Kot sami pravijo,s svojim igranjem predstavljajo originalno slovensko-alpsko glasbo s poudarkom na planšarstvu, življenju v gorah,pri paši živine,sirarstvu in mlekarstvu.Njihovo glasbeno podajanje in izvajanje je v celoti prirejeno slovenskim narodnim navadam in običajem, ansambel pa je opremljen z značilnimi instrumenti,ki dajejo še poseben melos in glasbeni izraz.Oblečeni so v slikovite planšarske noše,pevca pa v gorenjske narodne noše. Zaradi osnovnih značilnosti in glasbenega izraza je ansambel uspešno predstavljal slo-vensko-folklorno izročilo tako v ožjem slovenskem in jugoslovanskem prostoru,pravtako pa sirom meja naše domovine.Glede na alpski stil izvajanja glasbe,je ansambel z uspehom gostoval praktično v vseh deželah Zahodne Evrope, še posebej pa v Avstriji,Nemčiji in Švici, pa tudi na Poljskem in Madžarskem. V letu 1979 je ansambel preko Slovenske izseljenske matice sodeloval na turneji po državah Beneluxa,Franciji in Nemčiji in je gostovanje ansambla pri naših izseljencih in rojakih naletelo na ugoden odmev. Za vidne uspehe delovanja ansambla je odločilno tudi to,da je programski del izvajanja glasbe zelo raznolik in prilagojen različnim okusom.Poleg čiste planšarske in slovenske narodne glasbe ansambel izvaja še originalne slovenske narodne pesmi,bodisi v pevskem ali glasbenem prikazu ali pa s situacijskim prikazom na odru (priredbe venčkov narodnih pesmi,skeči,igra,ipd) .Ansambel pa igra tudi zabavno glasbo,pri čemer mu ni neznano podajanje tako španskih,italijanskih ali ruskih motivov in popularnih popevk. V Sloveniji ansambel sodeluje na vseh turističnih-folklornih prireditvah kot n.pr. Kmečka ohcet ,Izseljeniški piknik,Kravji bal, Vinski sejem itd) in tako razpolaga tudi s številnim propagandnim materialom,ploščami,slikami,kasetami, značkami in plakati. V svojem delu je namreč ansambel posnel številne plošče in kasete,redno pa sodeluje tudi v radijskem in TV programu.Prav zaradi omenjenih okoliščin so člani ansambla mnenja,da bi ansambel v obstoječem sestavu v največji možni meri lahko izpolnil pričakovanja. Ansambel izvaja glasbo tudi za nemško govoreča področja. Ker je do pričetka turneje še več kot dva meseca časa,vas bo odbor obvestil o točnem programu kasneje,ko bo ta izdelan. Z GLOBOKO IN NAJBOLJ ISKRENO ŽALOSTJO NAŠEGA SRCA IN DUŠE,ŽELIMO SPOROČITI VSEM MOREBITNO ENAKO UŽALOŠČENIM, DA JE ŽIVLJENJE NAŠEGA PETLETNEGA OTROKA PO DOLGI INTERNI BOLEZNI KONČNO LE PREKINJENO. BIL JE ŽIVAHEN IN NAGAJIV IN KOT TAKEGA SE GA BOMO V NEIZMERNI BOLEČINI ŠE DOLGO SPOMINJALI.PRI NJEGOVI RASTI SMO MU NUDILI VSO NAŠO POMOČ,GA UČILI HODITI IN POSKUŠALI V NAJSVETLEJŠI LUČI VZGOJITI,A JE PRIŠLA TA SKRIVNOSTNA,ZAHRBTNA BOLEZEN... S SOLZAMI OBLITO IN S ČRNIM PAJČOLANOM PREKRITO OŽJE SORODSTVO. PRIZADETIM SE PRIDRUŽUJE TUDI UREDNIK AVSTRALSKEGA SLOVENCA. Spomin na Prešernovo proslavo 1983: dostojno in svečano kot Že dolgo ne. Pa so še ljudje, ki jim domača beseda nekaj pomeni! Pustovanje se je med nami zakoreninilo. Na posnetku so letošnje maske. .. Žirija pri izbiri mask ni imela lahkega dela, ko pa so vse bile tako zanimive. Na posnetku so maske,ki so dobile najboljše ocene,in tudi nagrade. V dvorani S.D.Planica v Springvalu. Bilo je veselo in zanimivo. Meddruštvena srečanja koristijo medsebojnemu spoznavanju. Prenosni pokali slovenske lovske zveze Avstralije (?) za katere so lovci tekmovali v Melbournu. Vsaj videli smo, kakšni so... Nesrečni pikok"7pav, je od zadrege plav postal!Licitacijska lekcija za v bodoče:Kdor bo svoj denar dajal in kdor ga bo največ dal, temu naj pripade pav' JoŽe Žohar To in ono PRIREDITVE V PRETEKLIH MESECIH O j ,MariČka pleši, pleši,pleši,pleši. .. Tako nekako gre ta stara in znana pesem. Vse naše prireditve,razen izletov,so bile v glavnem ob glasbi,plesu in ob žlahtni kapljici,ki pa je že naša stalna sopotnica. O Prešernovi proslavi smo povedali že v prejšnji številki.Bila je res nekaj lepega. Zatem je prišlo pustovanje, prireditev , ki nas je presenetila z velikim številom udeleženih mask.Pustovanje se je med nami dobro zakoreninilo. Mednarodnega dneva žena,ki ga slavijo skoraj po celem svetu, se niti spomnili nismo,kaj šele,da bi ga tudi mi primerno proslavili. Res je,da imamo materinski dan,katerega smo si privzeli kot pes bolhe,ampak to je praznik samo za matere. Kaj pa tiste žene,ki niso nikoli bile matere in tiste,ki zaenkrat še niso? No, zato smo se pa toliko bolj oddolžili našim svetim Jožefom na jožefovanju! Nekaj novega pa je bil takoirnenovani folklorni večer,kjer je poleg društvene folklorne skupine nastopila tudi odlična folklorna skupina bratskega kulturno umetniškega društva YUGOETHNIC . Takšna medsebojna srečanja bi morali prirejati vsak mesec,pa ne samo zato,da bi napolnili blagajno,ampak tudi (in v glavnem) zato,da navežemo stike z drugimi jugoslovanskimi društvi in z njimi razvijemo vsestransko sodelovanje, da se zbližamo in postanemo močnejši. Sami, zaprti vase bomo samo životarili. Zaprtost ni napredek,ni bodočnost. IZREDNI OBČNI ZBOR Odbor bo koncem maja sklical izredni zbor članstva,kjer si bodo člani lahko ogledali tri različne skice predvidenega novega društva.Izbrali bodo lahko najboljšo skico, po kateri bodo potem narejeni plani. Istočasno bodo člani tudi vprašani za polno zaupnico sedanjemu predsedniku in odboru. Vsi finančni člani bodo o izrednem občnem zboru pismeno obveščeni v kratkem. Vstop bo dovoljen samo finančnim članom, z ozirom na to,ker se bo razpravljalo o problemih društva. State Planning & Environment Dept. še vedno zavlačuje s pogodbami, čeprav je odbor že privolil na podpis. Rok,ki ga je Dept.sam postavil,do kdaj naj bi pogodbe bile podpisane,se naglo približuje h koncu in upati je,da bodo papirji na voljo že pred naslednjim rednim občnim zborom v oktobru. ZAUPANJE? BODOČNOST V NOVEM DRUŠTVU? Včasih je zelo dobro, če je človek ambiciozen in optimističen, vendar brez predpone -pre. V teh gospodarsko hudih časih,ko moramo vsi stiskati,ko društveno članstvo stagnira ali pa celo opada, grandiozne ideje o gradnji novega društva nikakor niso mačje solze. Nujno potrebna je temeljita presoja več kompetentnih ljudi.Ne,da ne bi zmogli,saj finančne institucije še vedno posojajo denar (čeprav obresti ne gre spregledati). Naši člani so najbrž še vedno tako pripravljeni priskočiti na pomoč,kot so bili od začetka. Pa so? Veliki,do nedavnega finančno uspešni klubi tarnajo .odpuščajo delavce in poskušajo prihraniti kjer je mogoče,da bi se še obdržali na površju. Kako bomo mi? Za koga bomo gradili,ko pa naše prireditve že sedaj niso dovolj obiskane. Večina našega članstva je že krepko med 40 in 50 leti starosti. Bližamo se pokojnini. Dolg ,ki bi ga morali najeti, če bi hoteli novo društvo dokončati bi nas vse zdaleč preživel. Naših otrok pa naš način življenja ne zanima dovolj,niso in ne bodo pripravljeni prevzeti in delati s takim zanosom in požrtvovalnostjo kot smo to mi. Naprtiti jim breme,ki ga ustvarimo samo zaradi svoje potrebe,da bi tistih nekaj let,ki nas še loči od smrti preživeli po svoje in ki ga pač zaradi normalnih naravnih zakonitosti več sami ne moremo nositi,bi bilo nepošteno in skrajnje neodgovorno. Nekaterim se bo mogoče zdelo izdajs-ko (čeprav ni),ampak ponoven premislek o združitvi obeh društev bi bil upravičen. SPREMEMBE V ODBORU Po lastni želji Maks Robar ni več blagajnik. To funkcijo je prevzel Ivan Gherm.Po lastni želji je iz odbora izstopil Josip Farkaš. Od tajništva in odbora odstopa tudi dosedanji tajnik Jože Žohar.Ob času,ko to pišemo, se še ne ve kdo bo prevzel tajništvo.Ivan Koželj je prevzel dovoljenje za točenje piiač. Sydneyu je še četrta gostilna, ki jo tudi pogosto obiskujemo, to je pri našem rojaku in lastniku krčme, Valentinu Lubecu. Posnetek z ene od lovskih večerij. Po napornem sestanku se prileŽe dobra večerja s prijetno kapljico. Skupinski posnetek pred motelom v Springvalu v Viktoriji. Z izleta v Hunter Valley. Gorice, kleti in vino nas je pritegnilo. Prišli smo z dvema avtobusoma. ■Klet kjer smo poskušali vina,je bila polna samih Slovencev. Kot vsako leto, so tudi koncem tega marca pri ZadravČevih trgali obilno grozdje z lastnih brajd. S Prešernove proslave na S. D. S. Milena in Tonček Godec sta položila venec k Prešernovemu poprsju. Na slavnostnem programu je nastopila tudi dramska sekcija in folklorna skupina PLANIKA Slovenskega društva Sydney Ob desetletnici cerkve in odkritju nove dvorane pri slovenskem verskem centru v Merrylandsu. Še zadnji požirek šampanjca iz Prešernovega pokala predno ta za vedno odide v triglavsko vitrino. S piKniKa v noDoys tieaa. Janez je v ozadju nekaj počel - najbrž je obračal meso na žaru. VOLLEY BALL I seem to have missed out on the last edition,well not to worry.For the third succe-sive time,the youth volley ball team have defeated the Hunters.The Hunters were determined to beat the youths,but the youths were too much of a match in the final stages.Score was 3 to 1 (best out of five games). The volley ball games have become a succes,so the next step, the Club is aiming to ask Triglav Club to play in an invitational social match between both the elderly Hunters and the youth team .Hopefully if Triglav accepts the invitation,then our team will be facing some better competition. If you like to be in volley ball,why not get a team of your own together and chalen-ge the Hunters and the successful youth team.By doing so inter-club rival social matches can be formed »becoming more exciting and competitive. TABLE TENNIS COMPETITION Anyone iterested in playing in a table tennis competition? Then come along on Sunday 17th April at 3 p.m. Prizes will be made for 1st,2nd and 3rd place getters.This competition will be for the young people only from the age of 14 to 25,girls or guys.You don't need to be experienced.So just come along and have a go! Entrance Fee is $1.00.THE MORE THE PLAYERS,THE BETTER THE PRIZES! DISCO NIGHT All guys,girls and inbetweens are invited to attend the next disco on Friday the 15th April at 8 p.m. Dance to the latest and best sound by our D.J.,with lighting effects to suit the mood of the music. All we ask you is come properly dressed, guy s to wear collar shirts and shoes (no thongs).Hot dogs,chips,drinks will be available. YOUTH SECTION NEWSLETTER A newsletter has been devised in order to make the young people directly aware of activities being created within this Club.Hopefully, people will appreciate reading of forthcoming events.Naturally, we generally inform people by way of this newspaper and radio,but the Club feels it may be more effective to inform by way of such newsletters. We intend to mail such newsletters to people directly.If you are interested in obtaining a newsletter,ask at the Club. Included with the newsletter is a questionnaire we would like you to fill out and return to the Club. "PLANIKA" YOUTH FOLKLORE GROUP The group now compromises over fourty young dancers between the ages 8 to 18. They are exercising their national dances devoutedly and,we are proud to say,they are doing very well.Recently they participated in an ethnic event in Canberra,representing our,Slovenian nationality (not just Slovensko društvo Sydney) and performed much better than anybody could expect.In fact,the judges placed them third,which earned them a beautiful Certificate of Merit and a cheque of $50.They were also seen on ethnic TV channel 0-28 which was a real surprise to many. There is a rumour going around that "PLANIKA" might next year fly off to Slovenia for performances there.As to that,the Committee prefers to remain uncom-Tritteri knowing that improvements are to be done first.But who knows? Please fill-in ancl leave at the Club or send to P.O.Box 93, Fairfield 2165 QI. Do you like to receive forthcoming newsletters through the mail? Answer Yes of No ............. If answer is "Yes", give Name: ............................. Age: ...... Address: ..................... ........ ........• •......... • o........ Postcode : • ».«0 o 0 If you know of any other friends which would also like to recieve a newsletter please fill in their names and addresses on the back of this sheet. Q2. What form of dances or music would you like to see at the Club? (e.g. live bands, discos, solo entertainers) Q3. If you have been to our discos what improvements would you recommend? o Q4. What other types of activities would you like to see formed? Indicate such things as sporting events perhaps (e.g. volley ball) or recreation events (picnics, camping) or any of your own unusual ideas. Would you take part in the activities you have suggested? Danica Petrič IGRAM JE MA SREČO - VAŠA MESREČA! (Podatki iz razprave Milana PAzniča, Sydney Univ.) V preteklem finančnem letu je bilo za razne loterije,konjske stave,Lotto,Pools in na poker avtomatih porabljenih preko šest bilijonov dolarjev. To je povprečno $500 na vsakega prebivalca Avstralije. V finančnem letu 81-82 je samo v naši državi NSW bilo igranih 310 državnih loterij. Za vsako loterijo je bilo prodanih po sto tisoč srečk. To pomeni, da je vsak prebivalec NSW povprečno kupil po trideset loterijskih srečk. Pred tremi leti se je pričela posebna vrsta loterije - Lotto,katere številke so žrebane vsak ponedeljek.Lotto so organizirali privatniki,ki so kontrolirani od vlade. V tej loteriji je 40 številk. Izbirati morate šest številk od štiridesetih. Ako izberete šest pravilnih številk,ki so izžrebane,potem dobite prvo nagrado. Statistično gledano pa i-mate pri vsakem žrebanju Lotta samo eno priliko od 3,800. 000,da izberete šest pravih številk.Poleg te majhne možnosti,da se ta prva nagrada dobi,vseeno veliko število ljudi vsak teden redno igra Lotto. Ko je bila prva nagrada Lotta tri milijone dolarjev,je bilo razdeljenih tudi okoli 120,000 drugih manjših nagrad.Pomeni,da je bilo prodanih deset milijonov listkov za to žrebanje. V preteklem finančnem letu je bilo vloženih 200 milijonov dolarjev samo za Lotto. Od te vsote je vlada vzela eno tretjino (33%) kot davek za igre na srečo (kar je zelo veliko denarja). Dobitnikom je vrnjenega 60% denarja, 6, 5% denarja pa so dobili organizatorji Lotta. Ta privatna družba,ki organizira žrebanje Lotta plača vsako leto tri milijone dolarjev samo za reklamo in oglase,katerih cilj je seveda znan,da privabi čimveč novih igralcev na srečo. Stava na konje in pse je najbolj komplicirana in najtežje je na teh stavah tudi kaj dobiti. Vseeno pa nekaj ljudi živi na račun konjskih dirk,dočim je velika večina na izgubi. Kot pri drugih igrah na srečo, so tudi pri konjskih dirkah določeni zakoni in pravila, vendar ni nikjer toliko naglih sprememb in prevar kot ravno pri dirkah. časopisi s športnimi stranmi o tem redno pišejo in opisujejo detajle kako je kdo koga na dirkah "premagal" in prevaral.A ljudje se na žalost na to ne ozirajo in kar naprej vneto stavljajo na konje. "Ročni banditi" - poker avtomati,ki stoje v mnogih klubih,ter mnogoštevilne nagradne igre, ki so organizirane po klubih in raznih organizacijah, so tudi zakonsko priznane in se vlaga vanje veliko denarja. In to vse se dogaja zdaj,ko govorimo o slabi ekonomski situaciji v deželi,ko je 10% ljudi nezaposlenih. Zato se nekateri upravičeno sprašujejo, kakšna neki depresija vlada v ekonomiji in o kakšni brezposelnosti govorimo,ko tako veliko število ljudi trosi denar za take neumnosti,kot so loterije,konjske stave in poker avtomati,ter zraven še seveda - za pijančevanje. Šest bilijonov dolarjev je bilo vrženih stran v preteklem letu.Ali je po statističnih podatkih šlo res $500 iz tvojega žepa? jtsfcsfcstafcjtüÄstÄJistüstitJfcjtJtüJtitiS Litija z okolico Litija, mesto z okoli 5200 prebivalcev, 37 kilometrov od Ljubljane, je bila naseljena že s Kelti in Iliri. Skozi te kraje je vodila jantarska pot, ki je šla od Baltika proti jugu. Ko so semkaj prišli Rimljani, so začeli izkoriščati rudnik svinca v Sitarjevcu, njihovi ladjarji pa so imeli na kraju, kjer je danes Litija, svojo postojanko. Slovenski pradedje so se naselili v teh . . r .... /T~ . ^„„„„i krajih v 6. stoletju. RODNA GRUDA Šmartno pri Litiji (Foto: Janez Zmec) MED NASiMI ROJAKI NA PETI CELINI Moije, ki so gradili Avstralijo MIX \vh IM ir.ri!k c\\CWY Na desni: ANA M.KODRIČ, popestri mnoge naše prireditve s svojim plesom in s pesmijo ter svojo ljubkostjo. Pri otvoritvi nove dvorane našega katoliškega centra v Merrylandsu je sodelovala tudi TAMARA. Ivan Kobal je napisal knjigo o priseljencih, ki so pomagali ustvarjati blaginjo svoje nove domovine Vsak« stran r« knjige je napisana > krvjo'- irih avtor kn/ige Men who l'iiili ihr Sito* v • (Moije. ki so gradili Snowy/ Ivin Kobal. in stralski Molenei i: Svdnevu Knjiga pripoveduje o največjem avstralskem povojnem gradbenem podvigu gradnji verige hidroenergetskih objektov i Sneinih gorah (okrajšano Snowy). Hri gradnji so sodelovali tisofipriseljencev : nega >i eta. med katerimi so hili strokovnjaki, geologi, gradbeni in elektro inženirji, tehniki pa tudi preprosti delavci, ki \<> morah to delo sprejeti tudi zato. ker /im je kol .poliličim« beguncem avstralska vlada plačala voinjo :u peti kontinent Ivana Kobala lahkouvtstimo med starejše priseljence v "Avstralijo, saj jc lam.žc od leta I95U. Donu je i/ Planine pti Ajdovščini, lojen leta I9JS. Ilegalno je prestopil jugoslovansko-italijansko mejo in bil tri leta v begunskem taborišču v Italiji, kjer ^e je prijavil za izselitev v Avstralijo. Sprejela ga je tudi avstralska komisija, ki mu jc plačala pot / l;n(jo in mu dala za žepnino pet dolarjev. Že v Port Saidu. v Hgiptu. je Ivan ostal Se brc/ tega. Tako jc slopil na avstralska tla brc/ prebile pare v /epu Kakor tudi množice drugih priseljencev. KUHAR PRI GEOLOGU Najprej so ga napotili nadelo v žclc/arno, potem pa si je sam poiskal ddo pri zidarjih, ker je bil raje na prostem. Zavedal sc je. da si ho samo z znanjem angleškega jc/ika lahko naSel kako lažje delo, /ato se je takoj /ačel intenzivno učiti angleSiine. Namenoma sc ni družil z rojaki, da bi se prisilil, da bi-go-voril angleško Učil se je iz priročnih učbenikov m slovarjev. Kmalu se jc lahko vpisal s dopisno šolo /a priseljence Odločil sc je, da sc i/uči /a gradbenega mizarja, seseda pa pot do tega poklica ni bila preprosta. Neki Italijan, prav tako priseljenec, ga jc nagovoril, da bi se odpravila v Coomo, v Snovvv Mountains, kamor so se takrat zaradi obljubljenega dobrega zaslužka zgrinjale množice delavcev. Sani si jc Kupil mi/arsko orodje, ker je želel delati kol pomočnik pn ttii/arjih. vendar pa so mu ponudili delovno mesto kuharja pri nekem g.-ologu. Delo je sprejel, ker jc tudi kuhal rad, vendar pa jcSc vedno nosil s seboj mizarsko orodje. I.cta trdega dela so bili najboljSa življenjska Sola mladega avstralskega priseljenca. Zanimivih dogodkov je bilo toliko, da sc je odločil za pisanje dnevnika, ki ga je pisal po slovensko in angleSko. kolikor sc jc jc že priučil, in tudi po italijansko, ki jo jc znal žc od doma. saj je obiskoval samo italijanske Sole Ves čas jc pisal tudi pesmi, te samo po slovensko. in piše jih še danes. SVET BREZ 2ENSK Dela v Snowy Mountains so sc začela leta 1949. dokončana pa so bila leta 1975. Postavili so 16 ogromnih jezov in K velikih hidroelektrarn. Ta projekt je. kot pravijo, znamenit ludi po tem. da njegov proračun na koncu ni presegel načrtovane vsote, kar se menda tudi v Avstraliji ni /godilo ne prej ne po/nejc. Ivan Kobal je delal lam % letih od 1954 do I95X »Takrat sem vzljubil Avstralijo.« pripoveduje Ivan Kobal. »saj sem pomagal graditi blaginjo le države. Zanimal sem sc /a odnose med delavci in državo. Opazoval sem vse okrog sebe.... Med delom sc jc po nasvetu učiteljice dopisne šole angleškega je/ika vpisal Se v dopisno šolo gradbene stroke Po dveh letih in pol je na sydney-skem tehniškem koledžu opravil i/pit /a gradbenega mi/arja. Sclc takrat je lahko dobil boljše delo Posebna zanimivost življenja na tem ogro-nt nem gradbišču jc bila v tem. da je bil to »svci brc/ ženske-. kai jc tudi podnaslov Kobalovc knjige Mladi priseljenci so vabili iz svojih domovin dc-klcla in žene, če so jih imeli, sicer pa so čakali na redke »ženske transporte«. Prvo skupino slovenskih deklet, ki jc v Sydney priletela / letalom iz Rima. jc Ivan Kobal zamudil, v drugi skupini pa je tudi /ase našel ženo. s katero se še danes dobro razumela. Po/nejc ludi v Avstraliji ni bilo več tolikšnega pomanjkanja žensk, leta 1958 jc žena prvikrat pnšla pogledat v Coomo. V tem velikem gradbenem mravljišču ji ni bilo prav njč všeč, zato sta se mlada zakonca odločila, da sc dokončno preslita v Sydney. Misel na lastno knjigo. \ kateri bi popisal /ivljc-nje v Snovvv. jc Ivana Kobala nenehno preganjala Skrbno jc hranil zapiske, jih dopolnjeval, zbiral podatke in zgodbe o ljudeh, ki so svoje priseljensko življenje začenjali v Sneženih gorah. Delo, ki g.i jc opravljal v Sydneyu, je bilo lažje, /ato je bilo več časa tudi za pisanje. V letu 1970 je imel že skoraj v celoti i/delan načrt za knjigo Takrat se je lotil še samega pisanja V IS mesecih jc bila knjiga, kol si jo je zamislil, končana Pisal je seveda s angleščini, saj je pričakoval, da bo morda zanimala tudi kakega avstralskega založnika, ker je opisovala dogodke. ki so bili tako pomembni /a sodobno Avstralijo. Rokopis je ponujal različnim založnikom, ki so vsi /atrjevali.da je snov knjige zanimiva, vendar pa da jc ne bo mogoče i/dati, ker ne bo šla v prodajo POMOČ UREDNICE REVIJE Tedaj pa jc v nekem časniku ugledal članek o reviji SCOPP m uiednici le icvije Palricu I and. ki |c /birala gradivo in objavljala* literarne prispevke novih avstralskih priseljencev različnih narodnosii Reviji jc posla) pesem «Adopted Country Nova dežela» in pesem je bila ics objavljena dvojezično. Odtlej sta z urednico le revije tesneje sodelovala. Zaupal ji jc tudi. da ima dokončan rokopis knjige, ki pa ga lic sprejme nobena avstalska založba, ket /anjo ni komercialno /ammiv Prebrala je rokopis, mu ga delno popravila in obljubila, da bo poskrbela /a i/dajo Iii ics je Kobalov.i knjiga s pomočjo icvijc SCOPP izšla v septembru 19X2' Za veliko tiskarskega dela jc moral poskrbeti sam, ludi zvezal jc del knjig slovenski knjigovez Jane/ llurgar i/ Melbourna. Sam avtoi skibi tudi /a prodajo. Javne predstavitve knjige jc imel doslej /e v okvuu slovenskih društev v Mclbournu.v t anbern.Sydneyu Avstralski prijatelji mu pomagajo tudi pii prodoru v tamkajšnjo javnost. Morda mu bo uspelo, da bodo knjigo 1 „stainless steel. There's an automatic dispenser to ensure even distribution and economic us* of detergents and conditioners. There arc 11 w ash programmes t< i suit all washable fabrics. But with the Pacific 1 1 you gel s< »mething else. Suspamat. A special shock absorbing system that greatly reduces noise and vibration. Already there are over 3 million Pacific tumble action washers in us< around the world. Due to their years of proven reliability Pacific have extended their warranty to 2 years. That's double that of other w ashing machines. The Pacific 14, now available at selected retail outlets. ()r contact Gorenje Pacific, 8 West Street, North Svdncv. X.S.W. 2060. PH: 9295277 Fits vour lifcstvle pacific ■ by gorenje INTERVJU Z ano Vprašanja-DANICA PETRIČ (STORŽEK) za AVSTRALSKI SLOVENEC (Pismo datirano 20. Januarja 1983) PETRIČ: V Ameriki ste preživeli 52 let a zdaj že deset let živite v rodni Sloveniji. Zakaj ste se po tolikih letih vrnili?Na kakšne težave ste naleteli ob vselitvi?Bi se zdaj spet hoteli vrniti v Ameriko? KRASNA: V domovino sem se vrnila v glavnem zaradi dolgoletne bolezni mojega pokojnega moža Adolpha Krasna. Trpel je vsled težkega pohabljivega vnetja sklepov (Rheumatoid arthritis). Sprememba podnebja pa mu ni pomagala,dve leti po našem povratku v domovijo je umrl, 30.junija 1974.Eno leto potem,ko sva slavila 50-letnico skupnega življenja. Ob vselitvi v rodnem kraju z možem nisva imela nobenih težav. Za stanovanje sem se dogovorila z občino Ajdovščino pred povratkom. Tako so nama dali stanovanje v novozgrajenih blokih na Tovarniški cesti,kjer živim še danes. Glede prejemkov socialne zaščite (ameriška pokoj-Ana PraCek Krasna nina) in drugih sorodnih zadev,sem uredila v Ameriki pred selitvijo in je bilo potem vse v redu. Ameriško pokojnino dobivam redno. Predhodno sem tudi uredila glede dovoljenja za stalno bivanje v Jugoslaviji. Oba z možem sva namreč imela ameriško državljanstvo že od leta 1928.Moje državljanstvo je še zmerom ameriško in nimam zaradi tega nikakršnih težav. če bi se zdaj spet hotela vrniti v Ameriko,je težko reči.V Ameriki in to še posebej v New Yorku,kjer sva z možem živela domala štirideset let,so velike spremembe.Mnogih prijateljev in znancev ni več...Ožjih sorodnikov v ZDA nimam,so vsi tukaj v Sloveniji in drugod po Evropi. Bolje se počutim tukaj v njihovi bližini. PETRIČ: Veliko naših starejših rojakov v Avstraliji "planira" na stara leta vrnitev v domovino. Da bodo tam v miru preživeli svoja upokojenska leta. Umrli bi radi v domovini,pravijo. Kaj mislite, zakaj nekateri povratniki zdržijo v Sloveniji nato največ eno leto ali dve? Pogrešajo morda svoje poročene otroke,ki so ostali v Avstraliji ?Ali pa jim je rojstni kraj postal tujina? KRASNA: Na to vprašanje je težko odgovoriti Nekatere vleče nazaj v "novo domovino" domo-tožje po ostalih sinovih in hčerah ter vnukih in prijateljih. Spet drugi se ne morejo navaditi na tukajšnji način življenja. Najbrž pogrešajo bogato izbiro živežnih in drugih vsakdanjih potrebščin. Tudi mene je to spočetka nekoliko motilo, sedaj pa sploh ne. Saj je kljub občasnemu pomanjkanju tega ali onega, še zmerom dovolj živežnih in drugih artiklov na razpolago.V teku je tudi prizadevanje za boljšo oskrbo. So še drugi razlogi za vrnitev.Prijateljski par iz Dalmacije se je vrnil v domovino pred nama, že čez dobro leto sta se vrnila v New York. Zakaj vendar? sem ju vprašala.Odgovoril je mož: nova Jugoslavija je za mlade ljudi,mi starejši se tam težko znajdemo,smo bili predolgo na tujem.Bolje se počutimo kjer smo. Osemdesetletni rojakinji sem pomagala z urejanjem njenih zadev pred njenim povratkom v domovino.Preden sta minili dve leti.se je vrnila. Strašno sem bila osamljena, je rekla.Mladi sorodniki so zaposleni,imajo svoje prijatelje , svoj način življenja. Jaz nisem sodila v njih krog.In ko je človek star,težko naveže nova prijateljstva.Pa sem se odločila,da se vrnem v New York... V New Yorku je potem šla v dom za ostarele. Poznam pa jih več, ki so zadovoljni v svoji rodni domovini. Nekaterim se je tudi izpolnila želja,da po smrti počivajo v rodni grudi. . . med temi tudi moj pokojni življenjski tovariš... ter par najinih nekdanjih dobrih prijateljev. praCekkrasno PETRIČ: Kakšen bi bil vaš nasvet upokojencem? Ali naj se vrnejo ali näj ostanejo . kjer so? • KRASNA : Ni lahko svetovati upokojencem ,kaj naj storijo,se vrnejo,ali ostanejo na tujem. To mora odločiti vsak zase,saj je povratek včasih težja odločitev kot je bil odhod v tuji svet. In vsak živi v svojih posebnih razmerah, družinskih in drugih, od le-teh pa je odvisna odločitev za povratek ali proti.Na slepo srečo se tudi ne kaže vračati — stanovanje naj bo vnaprej zagotovljeno, sicer nastanejo ob povratku težave, kje in kako se nastaniti. PETRIČ: In vi? Kako živite v domovini?Ali pogrešate Ameriko in prijatelje,ki ste jih imeli tam? KRASNA: Nad mojim življenjem tukaj se ne morem nič pritoževati. Ob tem vprašanju navadno pravim: Ajdovščina ni New York,Jugoslavija ni Amerika,kjer je minilo 52 let mojega življenja. Vendar moram priznati, da je tukaj marsikaj lepše »prijetnejše. Lepo se razumem z ljudmi,starejšimi kot z mlajšimi,pa tudi z otroci.Tukaj nisem v vednem strahu pred vlomilci,pred zahrbtnimi lopovi na ulicah,kakor je to bilo v New Yorku v obdobju po zadnji vojni,in je še... In tukaj je dežela mojih dedov,tukaj so moji mladi sorodniki,moji novi prijatelji,predvsem pa: tukaj živi naš jezik,naša kultura,naš narod.Vse to mi je bilo vedno pri srcu, četudi sem upoštevala ameriški rek: "When in Rome, do like Romans do." Po naše bi rekli, če živiš v Rimu, živi kot Rimjjani. Bila sem kar precej amerikanizirana.Imela sem prijatelje med našimi in Ame-rikanci.Pogrešam vse,Ameriko tudi,kar priča to,da sem bila že trikrat na obisku v ZDA odkar sem se vrnila v domovino v letu 1972.Imam pismene stike s starejšimi in mlajšimi v ZD A. Ob kratkem: dve domovini imam in obe imam rada. Prva mi je dala življenje .otroštvo, mladost... pa tudi težke čase.Prva svetovna vojna je pobrala starše, Italija je zasedla naše kraje,nato odhod v tujino,v neznano.In v tem neznanem mi svetu sem našla novo domovino. Ta druga domovina mi je nudila zaslužek,kruh vsakdanji, priliko izobrazbe ob delu,svobodo,da sem lahko ostala Slovenka,čeprav sem se z velikim zanimanjem vživljala v veliki kolos novega sveta — Amerike. Ni pa manjkalo tegob. Začetni koraki v življenje tujine pospremljani z mnogimi trpkimi doživetji priseljenke .Potem velika gospodarska kriza tridesetih let, ki se je v resnici končala šele z začetkom druge svetovne vojne. PETRIČ: Ali bi še enkrat šli po isti poti izseljenke in povratnice (če bi se kolo časa in življenja ponovno zavrtelo) ? KRASN A: Kdo ve? Nismo vedno sami gospodarji svojih usod. Kroji nam jih čas, razmere v katerih se znajdemo.Saj tako je bilo tudi z nami izseljenci.Vendar,eno je gotovo: ostala bi zvesta svojim načelom,svoji veri v človeka, v nenehno borbo za svobodo, resnico, in pravico človeka do dostojnega življenja v miru in demokratičnem sožitju s soljudmi vsepovsod. PETRIČ: In kaj bi rekli našim društvenim in kulturnim delavcem v Avstraliji? KRASN A: Ker sem bila sama aktivna v prosvetnem, kulturnem in društvenem življenju naših izseljencev v ZDA, lahko samo čestitam vsem našim društvenim in kulturnim delavcem med avstralskimi Slovenci.Iz lastnih izkušenj vem,da je to požrtvovalno delo brez katerega pa ne bi bilo nobene organizirane povezave med izseljenci, nobene prave vezi z domovino. To pa je za izseljence velike važnosti.Pa tudi za domovino... Naša široka organiziranost na kulturno-prosvetnem in društvenem polju v ZDA je v času zadnje vojne in povojne dobe največ pripomogla k temu,da smo lahko gmotno, moralno in politično pomagali svoji deželi,hkrati pa smo delovali tudi na "domači fronti" za zmago Amerike in zaveznikov.In naše dolgoletno požrtvovalno delo za ohranitev slovenske kulture in slovenskega izročila med nami na tujih tleh,je tudi rodilo svoj sad za mlajše rodove našega izseljenstva.Prevzeli so naše organizacije,naše narodne domove in tudi našo pesem,saj slovenski zbori v Ameriki danes skoro nimajo več pevcev in pevk iz Slovenije,temveč v glavnem v Ameriki rojene potomce izseljencev. Torej,rekla bi vam: Nadaljujte z vašim delom.Pride čas,ko vam bo to najlepši in najdražji spomin na vaše življenje v Avstraliji.Enako kakor je meni,ko pridem recimo na piknik v Škofji Loki in stisnem roke našim mlajšim iz ZD A, ki pridejo v rodno deželo svojih staršev in starih staršev,da tukaj zapojo in zagodejo po — slovensko. Tudi vaši iz Avstralije so nam lani na pikniku in v Cankarjevem domu v Ljubljani zapeli: zbora "Jadran" iz Melbourna in "Triglav" iz Sydneya; zaplesala pa je umetniško lepo mlada slovenska Avstralka Tamara Rogelja s svojima dvema bratcema. PETRIČ: Ali bi želeli kaj povedati naši izseljenski mladini? KRASNA: To bi seveda bilo bolj primerno v angleščini. Navedem naj samo drobec iz mojega nedavnega "Razglednika" v Prosveti (Chicago),ko sem pisala o škofjeloškem pikniku. V zvezi z nastopi naših iz Amerike in Avstralije sem zapisala še tole: "Mnogokrat ob takih nastopih mislim na ameriške Irce,ki zmerom ostanejo Irci,pa .naj so prišli njihovi predniki v Ameriko pred sto ali dvesto leti... Res, svojega jezika (Gaelic) niso ohranili niti v svoji rodni deželi,spodrinila jim ga je angleščina,toda kadar Irci v Ameriki praznujejo svoj dan sv.Patricka,postane vse okrog njih irsko! Vsakdo si nadene nekaj zelenega,saj je vendar to irski praznik s paradami in proslavami.Tako je bilo vsa leta,ko sem živela v New Yorku.Imela sem tudi irske sosede,ki so navadno potrkali na vrata rekoč: 'It's Saint Patrick Day,you know,here is something green for you. Enjoy our holiday!'" Mislim,da bi morali tudi Slovenci na tujem,stari in mladi,posnemati Irce. Anna P. Krasna Rumena krizantema Zdaj se mi zdi že neskončno dolgo od1 boril se je, videl fašizem v akciji. Go-tistega lepega oktobrskega večera, ko voril je kot domačin, nedvomno je bil sva šla na sprehod po Broadwayu in mi borec Lincolnove brigade, ki se je zbra-je kupil veliko nežno rumeno krizantemo, la v ZDA in odšla v boj za demokratično ki je tako pristajala k moji rjavi obleki. Španijo in proti fašistu Franku. Tudi druge ženske, ki so se sprehajale »Kakor moj brat Lojze,« je dejal on, me z roko v roki s svojimi možmi ali prija- prijel za roko in sprehajala sva se da-telji, so nosile na prsih lepe krizanteme. Ije po svetlem, blestečem in kričavem Bil je čas pred vojno, čas, ko je deželo Broadwayju. Oba sva se zagledala v teše zajemala gospodarska kriza, ko je koči električni trak, ki se je vil okrog svet nihal med vojno in mirom in je bilo Times Buildinga in v skopih telegrafskih videti in slišati na vogalih ulic govornike, besedah podajal zadnje svetovne no-ki so vsak svojemu krogu poslušalcev vice. tolmačili oboje: krizo in vojno, ki se je Izločila sva se iz množice sprehajalcev, bližala. S krepkimi izrazi so bičali faši- se ustavila in tedaj mi je rekel: »Ti to zem in posebno še nacizem, saj je bilo hitreje bereš, poglej, kaj se dogaja po med govorniki precej mladih Zidov, ki svetu - New York Times najbrž prvi so pribežali v Ameriko izpod Hitlerjeve jzve( saj so t0 pravzaprav nas,ovi jutriš_ Nemčije. njjh glavnih vesti v listu.« Amerika, so govorili nekateri, je polna »Najbrž,« sem mu odgovorila ter začela lastnih problemov in tako se njeno Ijud- zlogovati besede, ki so se krožno po- stvo ne zaveda, kaj se pravzaprav kuha mika|e okrog jimesove stavbe. To so v Evropi. Cas je, da bi se zdramili in bi bi|a poročila o stavkah, o zahtevah brez- temu zlu štrli glavo, preden uniči mili- poSelnih in delno brezposelnih delavcev; jone ljudi. o Hitlerjevih spletkah v Evropi, Mussoli- Ustavila sva se ob glasnem fantu na nijevem širokoustenju in o »previdni po- vogalu blizu Times Square in se za ne- liti ki« evropske buržoazije, ki je videla kaj časa pridružila njegovim poslušal- (zase) večjo nevarnost v Rusiji, kot v cem. Govoril je o Španiji; bil je tam, fašizmu in nacizmu... .....- »Pojdiva naprej,« je dejal. »Saj, toda glej, poglej vse te ljudi, nas vse skupaj! Vojna očitno grozi ne samo Evropi, temveč vsemu svetu, mi pa nič. Sprehajamo se in čakamo, kaj nam prinese usoda. Vidiš, na to, prav nato brezbrižnost računajo diktatorji in veliki politiki po svetu. V množicah ne vidijo ni-kakega odpora.« »Morda res ne, toda kaj pa oni tamle na vogalih? Kaj pa mi, ki verjamemo, da mora prej ali slej zmagati delavsko-so-cialistična stvar, ki pomete s krizami in vojnami? Mi pač ne spadamo v to brezbrižno množico in prav gotovo je med sprehajalci takih še več, kaj praviš?« »Pravim, da nocoj nisi resen. Norčuješ se.« »Nič se ne norčujem. Gledam na svet, kakršen je. Ce bi bilo po mojem, bi bil drugačen. Pa nas je premalo, ki tako mislimo. In samo misliti ni dovolj. Si slišala fanta, ki je prišel iz Španije. Tam se borijo. Bori se moj brat, borijo se mnogi po Evropi, ki jih mečejo v ječe ... Moj brat in še mnogi, ki jih poznamo, beremo o njih. Pod pepelom tli žerjavica, enkrat bo vzplamtelo. Videl sem, kako se je vžgalo v Rusiji. In kakor električni tok se je preiilo v nas, od enega konca bojnih črt stare Avstrije do drugega... in se je razsula. Ostalo veš, kako je bilo, saj si bila tam. Niso nas pustili domov na Primorsko, ker so se bali, da prina-šamo s seboj upor... bali so se Italijani, ki so dobili našo zemljo kot vojni plen, ki so jim ga obljubili tedanji zavezniki... in še drugi so se bali. Pa kaj bi zdaj govorila o tem. Pozabiva na to nocoj.« Ustavil se je in mi pogledal v obraz pod bleščečimi lučmi Broadwaya: »You look so radiant tonight, so forget war and depression. Enjoy your Chrysanthemum.« (Sijajna si videti nocoj, zato pozabi vojno in depresijo. Veseli se svoje krizanteme.) »Ah, to so broadwayske luči,« sem se zasmejala in sva z roko v roki odšla naprej ter se prilagodila množici, ki naju je obdajala. Bil je lep, nepozaben večer, ki sva ga zaključila z obiskom v gledališču. Kolikokrat sva še hodila po Broadwayu, ko nas je še stiskala gospodarska kriza, potem, ko je divjala vojna v Evropi, Afriki, Aziji in ko je končno nastopil mir. In vselej so, kakor tisti nepozabni večer, krožile na električnem traku okrog Ti-mesove stavbe besede, ki so naznanjale zadnje novice dneva. Toda vse se je bilo nekako spremenilo. Ni bilo več tistega občutja in celo množica sprehajalcev se je zdela drugačna, spremenjena. Ves svet se je na svoj na- skih veletrgovin (supermarkets). Nekdanje male trgovine so skoraj izginile. V širšem Clevelandu je 30 bolnic z 10.071 posteljami. Najbolj slavna je Cleveland Clinic, kamor prihajajo bolniki .tudi iz drugih krajev. Ugleden zdrav-večera na Broadwayju v času, ko je bil New York še mesto sanj za mnoge mlade ljudi, ki so si v težkih časih, kakor midva, prišli v velemesto iskat kruha in lepšega življenja. V časih, ko na ulicah v večernih urah še ni bilo nevzdržnega kriminala mladostnikov, izgubljenih v začaranem krogu mnogo obetajoče grozeče nove dobe prelomnice. Zdaj se je zdelo, kakor da ni več srečnih mladih ljudi, zadovoljnih z malim in upajočih v lepšo bodočnost, za katero so bili pripravljeni trdo delati in se usposabljati. Zdaj so v trumah začeli prihajati v velemesto mladi ljudje in takoj zahtevali dobre zaslužke, stanovanja, vse. Celo hotele so jim odprli, jih oblačili in hranili, jim iskali delo... Vse to gre na račun davkoplačevalcev, so tožili ljudje »starega kova«, ki jim ni bil nikdar nihče nudil ničesar — zastonj. Toda novi mladi svet je dejal, da pač oni ne razumejo te nove dobe prelomnice. Ce jim v mestu ni prav, lahko gredo ven ... In v zmedi tega novega časa, nas je res mnogo odšlo. Tudi midva. Z vsemi svojimi spomini smo odšli v razne kraje. Novi dobi prelomnici pa se ni izognil nobeden. Midva sva jo našla tudi v svojem starem rodnem kraju, saj je zajela na svoj način ves svet. Toda tukaj je pomenila mir in rastočo blaginjo, porojeno iz težke borbe in revolucije ... iz starega se je rodil nov svet. In v tem svetu je našel svoj končni mir in počitek on, ki mi je bil kupil takrat na Broadwayju nežno rumeno krizantemo. Zdaj sama podoživljam dobo, ki je bila končana tistega lepega večera na bleščečem Broadwayju. Mislim na njegove besede o žerjavici pod pepelom, ki je vzplamtela v silen, žareč ogenj, v katerem se je, kakor staro ostrešje v požaru, prelomil čas dveh obdobij in je iz krvi milijonskih žrtev zraslo novo življenje ... novo tudi za našo prej zasužnjeno ožjo rodno zemljo. Na to mislim, ko na jesen polagam na njegov grob bele in rumene krizanteme in si želim, da bi mogel spet, kot tedaj, z roko v roki z menoj na sprehod po svoji prerojeni rodni grudi, ki obdaja njegov tihi dom ... Iz knjige Ane Praček Krasne "Moja ameriška leta". Če želite, si lahko knjigo naroČite tudi preko Matice. 22 V BOHINJSKEM KOTU ŠE LAHKO VIDITE PRAVO ČRNO KUHINJO Kje se pije žganje s krožnika? Meso je prekajeno kot nikjer drugod, zato ga nosijo k Anici Sodja od blizu in daleč »Ljga, an veš tistega o Gorenjcih?« — Tako se radi začno pogovori celo med tistimi, ki živijo »severno od Šiške«, ki je v še ne tako daljni Zgodovini sodila kar lepo na Gorenjsko. Šale na račun skoposti ali po domače »ohrnije« so kar nekako povezane z Gorenjci. Gorenjci pa ne bi bili pravi, če ne bi tudi sami imeli tarče za šale in bodice. Taka tarča so velikokrat Bohinjci, ki od nekdaj veljajo za svojevrstne ljudi, zvite in nagajive. Tako kroži tista o gospodinji, ki je gostu ponudila žganje na krožniku in ne v prijaznem šilcu. Vzrok? Ker so pod stropom veselo bmgljale krače in klobase in bi jih gost ob pogledu v dno kozarčka zagledal! iako pa je moral glavo dol sklanjati, da je žganje lepo srebal s krožnika in so tako mesene dobrote ostale na varnem. Danes je-malo krajev, kjer bi ta šala še bila lahko resnična. Ne zato, da ne bi bilo več domače žganice, le črnih kuhinj ni več. Bolje rečeno — skoraj ni več. V Bohinjski Češnjici je namreč še ostala čisto prava črna kuhinja, kjer še vedno visijo izpod stropa krače, klobase, rebrca in kaj še vse. Se je torej tam treba nad krožnik držati in tako žganje piti? Kje pa, Anica Sodja vas bc prijazno povabila v hišo in njena pripoved o stari črni kuhinji je zares zanimiva. Da je vse v slogu stare kmečke hiše, o tem ni dvoma. Za pravo pečjo namreč rada posedita tudi sestra Johana. ki ji je 76 let, pa sosed Viktor: KorošecJTomažovec po domače, ki jo kljub osmim križem rad primaha na obisk. Nikogar več nima, kmetija sameva, včasih pa je bila pri njihovi hiši celo gostilna. »Ne vem dobro, koliko je stara naša hiša. Nekoč jo je naš oče zamenjal za manjšo, v kateri smo prej stanovali. Toda hiša je bila že takrat častitljive starosti in po mojem je stara čez tristo let. To velja tudi za črno kuhinjo, ki je verjetno edinstvena pri nas. Mogoče ne zato, ker je to zares še prava kuhinja kot nekoč, bolj zaradi njenega namena. Se vedno se da v njej lepo kuhati, v glavnem pa je namenjena sušenju mesa,« pripoveduje prijazna Anica, kije dolga leta delala v jeseniški Železarni, zdaj pa je upokojena in skrbi za sestro, obenem pa je daleč naokoli znana po črni kuhin ji. »Dim v tej kuhinji je tisto, kar mesu daje poseben, naraven okus. Kuhinja je namreč visoka in zračni tok potegne dim tako. da se meso zares lepos osuši. Slanino, tisti pravi »špeh«, je treba sušiti kake tri tedne, klobase več kot teden dni. K nam pa nosijo meso iz vsega bohinjskega kota pa tudi z Bleda in od drugod Očitno je pri nas prekajeno meso zares okusno, črna kuhinja pa k temu veliko pripomore. V njej je tudi kotel za žganjekuho, skuhati pa se da tudi za prašiče. Le v tein slabo vplival tudi na moje oči.« Se je že kdaj zgodilo, da je kdo pozabil kaj od mesnih dobrot pri vas? »To še ne, vsak dobro ve, koliko je prenesel. Hujše je, če pozabi' v mojo škodo in s sabo odnese tudi sosedovo slanino Potem moram sama skrbeti za primanjkljaj. Redki so taki primeri, toda se je že zgodilo. Sicer pa kuhinjo radi pridejo gledat tujci in zdi se jim zares nekaj posebnega. Kako tudi ne. saj je še domačinom zanimiva.« pripove- jdimu je težko vztrajati, a drugače iduje Anica in n^j, popelje v od saj ne ere. Kuriti je treba, dim pa je počrnelo kuhinjo, kjer pod stropom visi prekajeno meso. »Sušimo le do konca februarja, dokler je mraz. V prostor ne smejo muhe in podoben mrčes, ker je potem meso uničeno. Ja, še to moram povedati, da so se name zelo hudovali, ko sem zamenjala okno, toda tista mala odprtina zares ni bila dovolj. Hiša je tako stara, da bi jo morebitni močnejši sunek zagotovo podrl. Leta 1906 smo imeli v Bohinju potres in še zdaj je dovolj udarec na vrtu in že se dimnik trese. Ob stari hiši pa je zdaj nova, kjer bo tudi črna kuhinja — prav taka. kot je ta. V tej skoraj ni več varno.« razlaga sogovornica in se ozira v črne stene in dimnik. Zdaj ste znani po prekajeva-nju mesa, toda to ni vaš poklic? »Triintrideset let, devet mesecev in devetnajst dni sem delala v Železarni na Jesenicah. Veste, ka j to pomeni? Vstajanje ob pol treh in potem pozimi po snegu ali vodi do postaje na vlak. Toda vse smo zmogli in rada se spominjam istega časa. Ampak včasih so me e preveč hecali. češ, kaj boš ti Bohinjka, in zbijali šale. Potem sem enemu .posvetila" in sem mela za vedno mir. Veste, Bo-linjci se ne damo.« se zasmeje Anica Sodja s Češnjiee. Mimogrede se je oglasila še soseda Cilka Tomažin. Ni si prišla čvsa izposodit, povprašala je če Sod jevi sestri potrebujeta pomoči. »Dober sosed je boljši kot tirat.« pravi potem Anica in Joda. da se sosedje in sploh kra-jani razume jo med sabo.« To je le vas in vsi držimo skupaj, poz-Inamo se. « Človek takoj pomisli la mesta, kjer so si sosedje mnogokrat tu jci. Kar stoži se mu po prijazni bohinjski vasici, gozdnati Pokljuki v ozadju in klenih Bohinjcih. Mogoče prihodnje leto stare črne kuhinje ne bo več. Kdo ve koliko časa se bo še upirala starosti? Za zdaj pa ostaja svojevrstna posebnost, ki je ni v turističnih prospektih, a jo je vredno pogledati. Prav tako ali pa še bolj pri-. jjetno pa je pokusiti slastno dim-Tudi tale fotografija je nekoliko temna, ker je bila posneta v črni kuhi-L jeno sianjno iz prave črne kuhinji. kjer pod stropom v dimu visijo dobrote vseh vrst, v peč pa pridna^ jet nalaga Anica Sodja (Foto: Lado Čuk) NEDELJSKI DNEVNIK MIRAN ŠUB1C NASE KALI Danijela Hliš Thirion HREPENENJE Nekega dne,ko ne bom več sam, kupil bom bele vrtnice za njeno sobo, kupiZ bom ploščo veselo, kupil bom sladko vino belo, nekega dne,ko ne bom vec sam. I/etika postelja me hladno objame, zunaj dežne solze udarjajo na okno, vstanem^se umijem In oblečem, torek je,treba je na delo. Torek mine,mine dež, a vmojem srcu je praznina; sončna nedeZja,ujetnlk samote sedim doma, sam,tako sam,življenje je bridka tišina. Tam daleč za oceani sedi mati, na polju utrujeno orje moj čuti; In sestra z možem ml večkrat piše, predaleč sem,nihče me ne obišče! Nekega dne,ko ne bom več sam, veszZo šel bom na delo, a še bolj srečen bom na nedeljo, tistega dne,ko ne bom več sam. Našet bom dekle,nekega dne, črno aH belo, domače aH ne, s toplimi očmi,ki bodo razumele, kako biča ta tujina,ko si sam. Nekega dne,ko bova dva, stekla po ulicah tega lepega mesta, skupno odkrila palače In parke, In dežne kaplje postali bodo biseri veselja, in mokri lasje sad najinega plesa, in vroče ustnice pečat prvega objema, In roka v roki bo sladko trepetala, oh,nekega dne,ko bova dva, tujina postala bo topel dom za oba! Jože Žohar SANJE O ZIMI l/ Šlrvil gmajni samoten hrast stoji, bel veter mu v krošnji divje šumi, Iz teme pa sneži,belo sneži. Vstajajo in prehajajo zavijte v preperele ponjave, pod hrastom se ustavljajo, sestradani odpadlo želodje iščejo in gor strmi ga tiho glodajo, -sivi črvi v obeljenih lobanjah. Izmučeni v morastih sanjah, se opirajo na krast in grizejo hrapavo lubje. Rdeče krvaveča srca se stiskajo: Zima je In mraz,slepeča belina povsod. Večni popotniki tarnajo: Ne bomo več Čakali na sodni dan! Ne bodo nam kosti povsem v prah spnhnele! Na poti smo In prÄlti bomo na plan! A tam je povsod ostudno hladno, nihče za nič se več ne zmeni, živi se mrtvih ne bojijo, ne zime,ne beline In ne sivih črvov preluknjanih lobanj. Le samoten hrast sredi Širne gmajne vrže v beli veter svoje tajne: V zorenju zore novega dne čaka zelena pomlad na me, vas pa bo zima odnesla z vaslh poti Šest čevljev pod zemljo, nazaj tja,kjer ste bUtl. Jože Žohar TE MORE... Moreče, hladno, boleče nam legajo na srca te bele noči črnih dni. Poti prehojene so še vedno s krvjo prepojene. Vse je bllo.hiZo je. In ne zaman,to vemo. Ljudje smo bill.In smo še, razneseni na vse strani. - V spovednlcah grehi izustenl ne bodo nikoli odpuščeni. V blatni brozgi po ho j ene leže vestmi. Molimo,ko že molimo, za njih osvoboditev. V rektin j a jmo, ko žo. preklinjamo, za njih vrniXev. Za vse pogrolane vesti. Te more,te more belih noči Iz črnih dni, ki nam legajo na srca In kalijo vid zd/iavih oči! O, stisnite, brat je, pes ti! Naj popokajo vezi! P o il Čite, prečistite vostl, da bomo spet družina, pod eno streho, za isto mizo, piti rdeče, slovensko? vino. NASE KAU Izseljeni ŠkrjanČek V IP A V A Vipava spod Nanosa vode skup zbira, brezbrižno pod zemljo v votlinah lumija; v pozabo smeje se preteklost izpiAa, ko z vrelca do vrelca tez skale skaklja. Ni sledi vil vet od potokov kAvi, ki vanjo nedavno so v roti se vlili. Vsa sveta Vipava v dolino kvti, kot ratka k potoku z odprtimi krili. Ko s temnih predorov na sonce privre, vsa tij>ta,vsa bistra v zrcalu se gleda... Vipavske doline se v hipu zave. Obstane zamaknjena,predse pogleda: '"'Glej! Zemlja tu moja pred mano stoji, z gorovja nanesena vse tja do Soče! Zelene poljane,cvetote ravni -Vipavska dolina - pozdravljam te v rote! To zemljo zalivam milijone ie let. le marsikak narod iz mene je pil... A naAod slovenski moj slednji je zet, ker kri svojih Žuljev mi v žiie je vliZ. Naj polje rodi mu,naj grozdje zori! Naj pesem slovenska se tukaj ohrani! Naj burja vse tujce v Jadran potopi. Škrjancek vipavski,ti tukaj ostavii!" Ivanka Škof ENAK (Posvečeno dečku domorodcu) Vo ve j mi fianlek trn in tvrst, kadar urežeJ se v mati prst, ali krvavic RVECE kakor jaz, teprav je trn tvoj obraz? Ali zaznavaj» vonj pomladnih cvetov? Se potil v poletnem žgočem soncu? Ali občuduješ barve jesenskih tiAtov? Te zebe,ko zima začne in jesen gre h koncu? Je neizmeAen ocean tudi tebi slan? In kadar božaj malo,ljubko koalo, obtutij njeno mehkobo in toploto? Ali si laten,te imaJ hrane premaio? Se ti oko od srete zaleskete? Ti v žalosti solza po licu tete? O,ti,moj mali,teprav je trn tvoj obraz, si vendar prav tak kot sem jaz! Stanko Aster-Stater STRUPENI JEZIČEK Strupeni j ezitek je kot blažen pes>, ki z dneva v dan poseda,voha,laja. Pobudnikom pa s kaže ves svoj beA, te delo pridnih rok uspeh poraja. Priliznjen beAediti okrog mize, povoha te in zadnjo plat obliže. Zahrbtno pa se zdere in ugrize, da zlo jezika seže na najniže. Le sebi podlež bolhe naj obira, zaritni krak sam sebi naj udriha, a brcutov svojih trud naj ne podira. Svoj smrtek žott naj malce gor privihu, ter tasa marnih rok naj ne zavira.. .: pesiha naj le sebi pod rep piha! Danica Petrič-Storžek MOLITEV Motim! Hvala ti, Bo g, zato, da sem ranjena, da srn tApela zate. Hvala ti za mokro tUtje, za pajtevino, hvala ti za prebujanje ptic in smehljaj pred spanjem. Hvala ti za vse,kajti Živela sem, hrepenela in doživela. O,hvala ti,tisočkrat hvala, teprav se vse sprevrže v blato, sovraštvo in laži. A spomin Živi in je lep. Obdržala bom spomine. Pet t spominov na jutro,fzonisem bila sama, ko sem in\ela vse,verjela inverovalav srečo... IZ LJUDSKEGA IZROČILA NA TOLMINSKEM Na pobudo prof. Janeza Dolenca so dijaki tolminske gimnazije zapisovali ljudsko izročilo v svojem domačem kraju. Marsikaj zanimivega je prišlo pri tem na dan. Prof. Dolenc nam je nekaj zapisov ljubeznivo odstopil za objavo. Zagovor zoper abu Abu,1 te pregajnam u imenu Jezusa I Če s u kastieh, u mies, u karvi, tebe pregajnaml Ti muoreš jet von, buod u karves,2 u mies, u kastieh, ti muoreš jet, te pregajnam u gale peči I3 Ti muoreš jet von, na miru use postit! (Zagovor je treba trikrat ponoviti in vsakokrat pihniti v abu.) 1) Abu = oteklina kjerkoli na telesu, navadno vnetje glave, oči, zob itd. 2) u karves = v krvi 3) gale peči = gole skale Zagovor je povedala Marička Kovačič (r. 1910) iz Tolminskih Ravni 5; naučila se ga je od rajne matere, veruje v njegovo moč in še vedno zagovarja sovaščanom. Zapisala: SONJA KRISTAN, 30. 11. 1973 AVSTRALSKEMU SLOVENCU POSLALA OSEBA "OSEBA BREZ DUŠE IN SRCA" BI RADI IGRALI HARMONIKO7 BI RADI, D A VAŠ OTROK ZNA IGRATI NA TA INSTRUMENT? PRIJAVITE SE NAŠEMU LOJZV GOMW&BRU NA TEL. 624?m9. POUČEVANJE BO NA S.D.S. OB NEDELJAH POPOLDNE. DROBNE ZANIMIVOSTI SONCE porabi vsako sekundo 4.2 milijona lastne snovi. Bo torej kmalu povsem izginilo ?Zaenkrat še ne. V naslednjih šest bilijonov let bo sonce po tej rati samoporabe izgubilo samo eno štiridesettisočinko svoje ogromne mase. SONČNE PEGE so antični Kitajski astronomi opazovali že pred približno dva tisoč leti. Zahodnim astronomom pa je vzelo kar precej časa,da so Kitajce v tem dohiteli, namreč tisoč sedemsto let pozneje so šele prvič pisali o temnih madežih in še pri tem so zmotno verjeli,da so ti madeži mali planeti. PLANET VENERA se zavrti na svoji osi enkrat vsakih 243 Zemljinih dni,sonce pa obkroži samo vsakih 225 dni.Posledica tega je,da sonce na Veneri vzide samo vsakih 118 dni. ZEMLJA , čeprav tega ne občutimo, drvi okrog sonca s hitrostjo več kot sto tisoč km na uro ali dvakrat hitreje od hitrosti vesoljske rakete Pionir. GALAKSIJA ANDROMEDA ,najbližja soseda naše galaksije,je v resnici tako nepojmljivo oddaljena,da je njena svetloba,ki jo zdaj vidimo, začela svoje potovanje proti Zemlji že takrat ,ko se je pravi človek (Homo erectus) šele komaj začel pojavljati. ANDROMEDA je v resnici oddaljena od nas 2200 svetlobnih let in je najbolj oddaljen predmet na nebu,ki ga še lahko vidimo s prostim očesom. SVETLOBNO LETO imenujemo razdaljo,ki jo svetloba prepotuje v času enega leta, kar je enako 9,460,530 milijonov km. Svetloba potuje s hitrostjo okrog tristo tisoč km na sekundo. SRCE s črpanjem krvi vsak dan opravi prav toliko dela kot bi ga bilo potrebno za dvig enotonske teže pet nadstropij visoko. JETRA , metabolična delavnica telesa,imajo čudovite zmožnosti, da se obnovijo. Tudi, če bi odstranili štiri petine jeter,bi ostala petina še vedno delovala in bi manjkajoče dele obnovila v nekaj mesecih. 26 (Informiranje I naših ljudi v tujini Republiški komite za informiranje o javnem obveščanju slovenskih narodnostnih skupnosti LJUBLJANA, Republiški komite za informiranje je danes v klubu delegatov v Ljubljani obravnaval javno obveščanje slovenskih narodnostnih skupnosti v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, poleg tega pa še nabavo in razširjanje lnformativ-no-propagandnega gradiva za tujo javnost in za Slovence na tujem; Na tem področju je prav gotovo še veliko neizrabljenih možnosti in »večtirnosti« v pripravi gradiv. Zanimiva je bila tudi razprava o dokumentarnih filmih za Slovence na tujem, saj je opozorila na številne možnosti, ki jih film ima v poživljaniu dela klubov in društev naših ljudi v tujini. Komite se je temeljito seznanil . s programom aktivnosti za izvajanje zakona o družbenem sistemu informiranja in z izobraževanjem kadrov na področju informatike. Prav tako se je strinjal z izhodišči in cilji razvoja enQtne I evidence nepremičnin v Sloveni- Blejski turizem ostaja razdrobljen V radovljiški občini niso izkoriščene vse možnosti za razvoj turizma BLF.D, N» Bledu je bila ukcijska konfciviua turisliČ-nemgosptrebujejo za opravljanje samostojne obrtne oziroma kmetijske dejavnosti. Občani, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in samostojno obrtno dejavnostjo, lahko uvozijo reprodukcijski material, ki ga nujno potrebujejo za kmetijsko xjejavnost v vrednosti do 150 tisoč dinarjev na leto. Če občan opravlja samostojno dejavnost z enim ali dvema delavcema, bo lahko po novem odloku uvozil reprodukcijski material v vrednosti do 200.000 dinarjev na leto, če ima 3 ali 4 delavce, v vrednosti do 250.000 dinarjev, če ima več kot 4 delavce pa v vrednosti do 300.000 dinarjev na leto. Občani, ki so združili svoja sredstva v pogodbeno organizacijo združenega dela, lahko uvozijo . reprodukcijski material v vrednosti do 300.000 dinarjev na leto v skladu z veljavnimi carinskimi predpisi. Za vse uvoženo blago pa seveda - ne glede na nove ugodnosti - velja, da je podvrženo normalnemu^^ Papež je razglasil sveto leto Janez Pavel II. ga je razglasil ob 1950-letnici Kristusove smrti, trajalo pa bo do 22. aprila 1984 - Računajo, da bo Rim obiskalo več milijonov romarjev OD NAŠEGA DOPISNIKA RIM Papež Janez Pavel D. je popoldne slovesno odprl tako imenovana «sveta vrata« na baziliki Sv. Petra in tako začel izredno sveto letö, ki ga je razglasil ob 1950. letnici Kristusove smrti. Sveto leto, ki bo trajalo do 22. aprila 1984 bo predvsem prvorazreden verski, a tudi turistični dogodek za »večno mesto«. Računajo, da bo Rim v tem času obiskalo več milijonov romarjev. Že "današnjo slovesnost, ki jo je za mondovizijo režiral sloviti filmski režiser Franco Zeffirelli, je spremljalo kakih 100.000 ljudi. V prihodnjih 13 mesecih pa pričakujejo od 5 do 10 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Rimska občina, ki nosi največje organizacijsko breme, se je lotila priprav z veliko dobre volje, a v hudi časovni in finančni stiski. Papež je razglasil sveto leto šele novembra lani in s tem presenetil tudi cerkvene, ne samo posvetne organizatorje. Na drugi strani pa občina doslej ni dobila niti ficka izredne pomoči ne od vlade ne od dežele. Za zdaj so okrepili varnostno in pometaško službo ter nekatere avtobusne linije, jutri pa bodo zaprli za promet tudi u! co Concialiazione, glavno arterijo ki vodi do trga Sv. Petra. Vse drugo, zlasti parkirišča za stotine avtobusov, ki se bcxlo zgrinjali proti Rimu, bo moralo počakati še nekaj mcsecev. .Kljub temu vodstvu centralnega komiteja za sveto leto, kot se uradno imenuje ta organ, hvali komuniste na Kapitolu, da so pokazali celo več dobre volje kot njihovi krščansko-demokratski predhodniki leta 1975. Turistični delavci pa upajo, da bo sveto leto tudi izredno turistično leto za rimsko gostinstvo, čeprav dvomljivci godrnjajo, češ da bo morda več trušča in zmešnjave kot zaslužka. Župan Ugo Vetere' pa misli, da bo sveto leto tudi izreden kulturno-civilizacijski dogodek, priložnost za »velikansko srečanje ljudi iz vseh držav«, srečanje, ki bo nedvomno prispevalo k večjemu »razumevanju, sožitju in okrepilo duha miru med ljudmi«. To je tudi ena izmed misli v papeški buli, s katero je Janez Pavel II. formalno oznanil sveto leto in njegov program. Toda za papeža in cerkev bo to izredno leto predvsem verskega pomena. Janez Pavel II. je sicer s svojo odločitvijo nemalo presenetil tudi cerkvene kroge. Zadnje redno sveto leto je bilo namreč komaj pred osmimi leti in ne Pij XII. ne Janez XXIII., ne Pavel VI. niso razglasili nobenega izrednega svetega leta, s katerim cerkev navadno slavi izjemne dogodke ali obletnice. V Rimu ocenjujejo, da si je Janez Pavel II. zamislil izrc dno jubilejno leto kot izjemen trenutek srečanja vernikov in cerkve ssamimi seboj, kot trenutek notranje sprave in prenove Odrešenje, sprava in zlasti pokora sb ključne besede papeževe bule. Gre torej, kot poudarjajo tukaj, za ponovno odkrivanje in utrjevanje krščanske identitete nemirnem sodobnem času; verjetno se je prav zato temu papežu, ki je tako naklonjen tradicionalnim oblikam verskih obredov in čaščenja, zdelo predolgo čakati na leto 2000. Letošnji jubilej, ki se uradne imenujt »sveto leto odrešenja« ima tako po mnenju vatikanistov povsem funkcionalno mesto v pontifikatu tega papeža, za kate rega je neposreden stik z verniki pomembnejši kot za kateregakoli od njegovih predhodnikov. ___ANDREJ NOVAK NOVICE IZ V ANDRAŽU nad Polzelo so imeli štirinajstdnevni tečaj kuhanja, ki gaje obiskovalo 22 mladih deklet iz te vasi. Tečaj je pripravila zveza socialistične mladine v Andražu v sodelovanju z delavsko univerzo v Žalcu. Mlade kuharice, po večini kmečka dekleta, so spoznale več kot sto receptov raznih jedi in peciva. Tečaj je vodil Branko Ocvirk. Nova mlekarna pri ARJI VASI v žalski občini že kaže okvirno podobo. Delavci Gradisa iz Celja se uspešno spoprijemajo z zahtevno gfadnjo. Z deli so že tako daleč, da se lepo vidijo deli novega objekta. Ko bo gotova, bo mlekarna največja v Sloveniji - dnevno bo lahko predelala 150 tisoč litrov mleka. Oprema že prihaja, začetek proizvodnje pa naj bi bil spomladi 1984. leta. Proizvajalec športne opreme in pokrovitelj 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu Elan iz BEGUNJ je poklonil organizacijskemu komiteju olimpiade 1000 parov smuči. To opremo bodo prek občinskih olimpijskih odborov poslali v občine Bosne in Hercegovine kot spodbudo nadaljnjemu razvoju zimskih športov. Organizacijski komite je vseh 1000 parov smuči poslal tistim smučarskim društvom, ki imajo pogoje za razvoj smučanja. Tovarna izolacijske volne v BRŠ-IJINU na Dolenjskem, ki je plod naložbe Krke, Termike in gradbenih podjetij Grosuplje ter Pionir, je po za-pletljajih glede dobave plina le pričela s poskusnim obratovanjem. Še letos naj bi na tržišče poslali 8000 ton izolacije. V kmetijski zadrugi Brda v DO-BROVEM je zaposlenih 280 delavcev, v minulem letu pa so ustvarili okoli 600 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Prodaja vina gre dobro in samo zadnji lanski mesec, december, so napolnili 1,200.000 steklenic in zato porabili več kot 100 vagonov vina. Največ so napolnili zlate rebule. V DRAGAH pri Števerjanu so osnovno šolo svečano poimenovali po briškem pesniku Alojzu Gradniku. Na svečanosti se jc zbralo občinstvo s te in one strani meje. Prispele so tudi delegacije raznih javnih ustanov z Goriškega, Tržaškega in iz Nove Gorice. V GRADIŠČU pri Murski Soboti se trudijo, da bi čimprej uredili dvorano in druge prostore, predvsem za potrebe domačega gasilskega društva. Opravili so doslej že dosti prostovoljnega dela, saj gre za pridobitev, ki je pomembna za vso vas. V HOTINJI VASI bodo že letošnjo jesen lahko kupovali v novi samopo-strežnici. Na parceli, na kateri bo stala, so že uredili vodovod in kanalizacijo pa tudi okolje. Poslopje bo montažno, zato se tudi gradnja ne bo zavlekla. Zaenkrat kupujejo Hotinjčani živila še v trgovini, ki so jo bili zgradili leta 1935. Na HOTIZI so se lotili obnove in razširitve ulične razsvetljave, asfaltirali so pred kratkim nekatere ulice po vasi in v zaselku Mirišče, uredili so pločnike ob glavni cesti, razširili vodovodno omrežje in postavili nekaj transformatorjev. Lotili so se obnove broda na Muri, zamenjali dotrajane vodne črpalke na vaškem vodovodu in postavili nekaj vodovodnih hidrantov. Poskrbeli so tudi za odlagališče smeti za tri vasi, s skupnimi močmi pa so uredili tudi avtobusna postajališča. Tovarna inštalacijske opreme v IDRIJI se je uspešno vključila v mednarodno delitev dela in v minulem letu za petkrat povečala izvoz. Z novim programom izdelovanja naprav za vnovično izrabo do zdaj neizkoriščene toplotne energije, ki je iz proizvodnih in drugih poslopij uhajala v ozračje, pa je opremila že vrsto objektov v domovini. Letos bo izdelala 200 tovrstnih naprav. V KAPCI v Pomurju so uredili vaške ceste, dogradili hidrante in vodovodno omrežje. V stari osnovni šoli so uredili dvorano, v bližnjem KOTU pa so obnovili vodovodno omrežje, kupili mrliški voz in poskrbeli za poljske poti. V KOČEVJU so sredi januarja odprli prenovljen in dograjen vrtec za otroke, ki se imenuje Čebelica. Vrtec je pridobil 5 igralnic, zbornico in razdelilno kuhinjo. Prej je bilo v tem vrtcu prostora za 90 otrok, zdaj pa bo za 200 otrok. Rečica Badaševica ob KOPRU bo dobila urbano urejen iztok v morje pri garažah koprskega avtobusnega prevoznika Slavnik. Približno še 100 metrov je preostalo do iztoka v morje, ki mu morajo izčistiti strugo. Betonira-nje struge so že skorajda končali. Ta dela je opravil Gradiš, ki bo tudi poskrbel za priveze čolnov, kajti tu načrtujejo marino za čolne do petih metrov. Vsa dela naj bi opravili do aprila. Marca je slovensko drobno gospodarstvo uresničilo načrt, ki ga je zasnovalo že pred nekaj leti. Na Poljanskem nasipu v LJUBLJANI so ustanovili nekakšno »borzo obrtniških izdelkov« oziroma Poslovno informativni center drobnega gospodarstva. Na tej borzi bo slovenska industrija odslej z malim gospodarstvom vred izmenjavala informacije, kaj kdo potrebuje oziroma kaj ponuja. V informativnem centru bo tudi stalna razstava izdelkov, ki jih bo industrija ponujala v izdelavo zasebnikom ali enotam drobnega gospodarstva. V novi stanovanjski soseski BS 5/2 v LJUBLJANI bodo v tekočem srednjeročnem obdobju zgradili 250 novih stanovanj. Delavci gradbenega podjetja iz Grosupljega so že pričeli graditi prvi stanovanjski objekt, istočasno pa pripravljajo zemljišče za naslednjo gradbeno fazo, v kateri bodo zgradili tudi vrtec za 144 otrok. Unisova tovarna transportne opreme Savlje v LJUBLJANI je s Tehno-promimportom iz Moskve podpisala pogodbo za izdelavo specialnih transporterjev za tekstilno in čevljarsko industrijo. Prve transporterje je sovjetskemu kupcu tovarna opreme poslala že januarja, pogodbene obveznosti pa bo izpolnila do septembra letos. Postopoma prerašča Trubar jev dom v LOKI pri Zidanem mostu v sodoben dom za starostnike. Nova kuhinja, ob njej imajo slednjič svetle prostore tudi domska uprava, zdravniške ordinacije in še kaj, je pridobitev, ki sojo izročili namenu konec minulega leta. Moški pevski zbor Partizan v MARIBORU slavi letos 20-letnico ustanovitve in vabi ljubitelje petja, da se mu pridružijo. Zbor, ki ne prepeva le borbenih, revolucionarnih in domoljubnih pesmi, marveč tudi narodne in umetne, bo tudi letos gostoval ne le v domovini, temveč tudi zunaj njenih meja. POUČNA MISEL Thomas Mann: " NAVSEZADN JE, ŠKODLJIVA RESNICA JE BOLJŠA OD KORISTNE LAŽI." DOMOVINE Takoj po novem letu so v MURSKI SOBOTI začeli z gradnjo prizidka in medkrajevnega dela glavne telefonske centrale. Otvoritev razširjenih poštnih prostorov bo že letošnjo jesen, zatem pa bo sledila že montaža in ureditev opreme za novih 1400 telefonskih priključkov. V Mesni industriji Primorske v NOVI GORICI so prvo mortadelo naredili leta 1952. V celem letu so takrat izdelali 5506 kg mortadel. Leta 1971 so prvič presegli 100 tisoč kilogramov, leta 1980 pa še milijon kilogramov mortadel. Lansko leto so izdelali 1,932.081 kg tega okusnega izdelka, letos pa naj bi se ta številka povzpela na 2.450.000 kilogramov. Štirirazredno osnovno šolo na OV-SIŠAH pri Podnartu adaptirajo od meseca oktobra minulega leta. Do začetka drugega polletja šolskega leta bodo otroci imeli začasno pouk v prostorih doma kulture v Podnartu. Do takrat naj bi bila končana obnovitvena dela na poslopju, zamenjana okna, dograjen dimnik, urejeni bovi tlaki v učilnicah in obnovljeno pročelje šole. Pred zimskimi počitnicami so se morali učenci in učenke z osnovne šole Simona Kosa v PODBRDU zadovoljiti z zimskim športnim dnem kar v telovadnici. Tekmovali so v skoku v daljavo, troskoku, suvanju težke žoge ter plezanju in poligonu. Na vrsto je prišel tudi zabavnejši del, tek v vrečah, fantje višjih razredov pa so tekmovali v košarki. V RADENCIH je bilo 9. srečanje plesnih orkestrov jugoslovanskih RTV centrov pod naslovom Glasbena parada 83. V prepolni dvorani hotela Radin se je predstavilo sedem velikih plesnih orkestrov. Posebna komisija se je soglasno odločila, da za najboljše priredbo podeli nagrado dirigentu ljubljanskega plesnega orkestra Jožetu Privšku. Z letošnjega srečanja plesnih orkestrov v Radencih bo produkcija glasbenega programa RTV Beograd izdala dve veliki plošči. Gasilsko društvo RAZVANJE, ki ima v svojem strojnem parku štiri razna vozila, več motornih brizgalk, agregat, platnen jašek, dihalne aparate, orodje za gozdne požare in številno drugo tehnično opremo, je kupilo novo tehnično vozilo. Člani tega gasilskega društva so tako opremljeni za gozdne požare in reševanje v promet nih in drugih nesrečah. Društvo sodi \ skupino A, saj so vedno pripravljeni, ko jih pokliče zavod za gasilsko ir. reševalno službo. Ugodni rezultati slovenskega gospodarstva Slovenska industrija je v decembru 1982 naredila kar za 11,3 odstotke več kot v decembru 1981. Seveda pa je v tem povečanju upoštevana tudi proizvodnja električne energije v jedrski elektrarni'v Krškem; brez tega je znašal porast industrijske proizvodnje le 0,8 odstotka. Celotna industrijska izdelava, skupno z energijo, je v letu 1982 v primerjavi z letom 1981 porasla za 2,1 odstotka. Leta 1982 je Jugoslavija uvozila za 558,79 milijarde dinarjev, kar je za 8 odstotkov manj, kot je uvozila leta 1981; izvozila pa je za 429,76 milijarde dinarjev, kar je za 1 odstotek več. Jugoslovanski trgovinski primanjkljaj je bil tako za 28,5 odstotkov manjši kot predlani. V Sloveniji smo lani uvozili za 90,26 milijarde dinarjev,\kar je za 7 odstotkov manj kot v letu 1981, izvozili pa smo za 85,42 milijarde dinarjev, kar je za 3 odstotke več. Potemtakem znaša lanski slovenski zunanjetrgovinski primanjkljaj 4,84 milijarde dinarjev in je kar za 65,7 odstotka nižji kot predlani. Slovenija je tako lani z izvozom pokrila 94,6 odstotkov svojega uvoza. Večdesetletna primerjava letnih dvigov slovenske industrijske proizvodnje kaže, da je bil lanski dvig eden od najskromnejših. Od leta 1953 naprej se je namreč proizvodnja povečala skromneje le v enem letu, 1967, ko je industrija izdelala za 1,2 odstotka več kot v letu 1966. Razmere na Kosovu se izboljšujejo Predsedstvo pokrajine Kosovo je pred nedavnim objavilo, da se politič-no-varnostne razmere na Kosovu nenehno izboljšujejo, kar je rezultat povečane politične angažiranosti, odgovornosti in idejnopolitičnega delovanja. Družbenopolitični in državni organi ter organizacije so se v tem obdobju boja proti sovražni dejavnosti na Kosovu tudi sami bolje usposobili, kadrovsko okrepili in bolje organizirali. _ Novice na tej in nasprotni strani so iz RODNE GRUDE, revije za izseljence. NAROČITE RODNO GRUDO! , V Karoseristu v MARIBORU bodo letos izdelali 1240 specialnih in maloserijskih avtomobilskih karoserij na šasijah TAM. Za osnovna sredstva bodo porabili okoli 12 milijonov dinarjev in s tem kupili stroje in delovne priprave. Z razvojem tehnologije in boljšo organizacijo dela bodo tudi produktivnost dela povečali za 2 odstotka. V tovarni olja v SLOVENSKI BISTRICI so dali lani na tržišče okoli 10.800 ton olja, kar jeza 14 odstotkov več kot so načrtovali. V tovarni so dosegli na zaposlenega za 4,2 odstotka višjo storilnost kot so računali. V rafineriji, kjer delajo rafinirano jedilno olje iz surovega sojinega, sončničnega in repičnega, so načrt presegli za dva odstotka, načrt embaliranja pa so presegli za 15 odstotkov, to pa je kar okoli 942.000 steklenic. V cementarni v TRBOVLJAH bodo letos ponudili kupcem 460.000 ton cementa. Lani so v tej delovni organizaciji naredili 395.000 ton cementa. Letos nameravajo v cementarni opustiti kurjenje z mazutom in preiti na premog. Tako bi prihranili 25 milijonov dinarjev. Termoelektrarni v TRBOVLJAH bosta letos dali v omrežje 579 milijonov kilovatnih ur električne energije. Največ bo delala TE Trbovlje 2, saj je predvideno, da bodo v njej naredili kar 545 milijonov kWh. Stara elektrarna TET 1 bo po potrebi obratovala le še novembra in decembra in bo proizvedla 25 milijonov kilovatov elektrike, Plinska elektrarna ne bo obratovala. Za proizvodnjo 570 milijonov kilovatnih ur bodo v obeh trboveljskih termoelektrarnah porabili 754.000 ton premoga. Obeleževanje imena Josipa Broza Tita Številne družbenopolitične organizacije v vsej Jugoslaviji so podprle osnutek zakona, ki določa uporabo in zaščito imena in osebnosti Josipa Broza Tita. Zakon naj bi sprejeli čimprej, saj je bilo od Titove smrti pri uporabi njegovega imena in lika veliko pretiravanja in komercializma. Osnutek zakona podrobno ureja, na kakšen način in kdaj je lik in ime tovariša Tita mogoče uporabljati, pa naj gre za imena ulic in trgov, podjetij, vojaških objektov ali za izdelavo različnih predmetov, značk in spominkov. PORTRET TEDNA Robert J. Le Hawke V Avstraliji pravijo, da je pred več kot desetimi leti laburist Gough Whitlam prihrumel na yblast kot tajfun, ko je kot drugi laburistični premier v povojni avstralski zgodovini zmagal na parlamentarnih volitvah in postal predsednik vlade. Whitlam se je tudi na oblasti obnašal kot nepredvidljiva■ ujma, ko je z odločitvami presenečal domačo in tujo javnost: nekaj dni po prevzemu oblasti je iz Vietnama odpoklical avstralske vojake, ki so se dotlej borili skupaj z ameriškimi proti odporniškemu gibanju Vietkong, navezal je diplomatske stike z LR Kitajsko in sprožil pravo politično bombo, ko je napovedal, da se bo Avstralija pridružila neuvrščenemu gibanju, v katerem bo zaprosila za status gosta, kar se nato ni zgodilo. S tajfunom bi mogli primerjati tudi presenetljivo tretjo volilno zmago laburista Roberta Hawka na predčasnih parlamentarnih volitvah 5. marca, ko je 9 milijonov avstralskih volivcev proti vsem pričakovanjem gladko glasovalo za voditelja laburistične stranke Hawka, kije s tem zadal hud udarec dotakratnemu liberalnemu predsedniku vlade ■ Malcolmu Fraserju. Premier koalicije liberalcev in narodne stranke je z odstopom s premierskega položaja in predsednika stranke priznal poraz, čeprav ni hotel priznati, da se je temeljito uštel, ko je šest mesecev pred rokom razpisal predčasne volitve v upanju, da bo do tal potolkel laburiste, ki so se v začetku februarja še prepirali, kdo naj bo novi predsednik stranke. V časnikih so Hawku takrat očitali, da si je v boju za predsednika stranke »umazal roke s krvjo političnega tekmeca«, kar je bilo dovolj, da-je temperamentni Hawke doživel pravi pravcati napad srda, zadnjega pred volilno zmago in preden je postal premier (Hawke je postal predsednik laburistične stranke samo mesec dni pred parlamentarnimi volitvami, natančneje 3. februarja). čeprav se je torej še ne 54-letni Robert Hawke, ki ga v Avstraliji vsi kličejo preprosto Bob, bliskovito pojavil na političnem odru, pa komentatorji napovedujejo, da le ne bo z nepredvidljivimi in presenetljivimi odločitvami posnemal laburističnega predhodnika Whit-lama, ki je menda ravno zaradi tega pogorel na volitvah leta 1975 in olajšal zmago Malcolmu Fraserju. Za Boba Hawka kljub njegovemu temperamentu in občasni silni čustveni razvnetosti pravijo, da zna biti pretehtan in zmeren, kar mu bo v časih zagatne gospodarske recesije, ki jo doživlja Avstralija, prišlo še kako prav. In kakšna osebnost je Robert James Lee Hawke, ki mu nekateri pripisujejo karizmatično privlačnost in je laburistični stranki po dolgih letih priboril prepričljivo večino 21 sedežev v 125-članskem osrednjem parlamentu šestih avstralskih držav in dveh območij? Rodilse je v premožni protestantski družini v Bordertownu v Južni Avstraliji (oče Clem je bil minister v lokalni vladi). Po tistem, ko je predrsal šolske klopi osnovne in srednje šole v domačem kraju, je študiral in dokončal pravo v Perthu na univerzi Zahodna Avstralija. Še pred koncem študija v Perthu je dobil štipendijo za študij ekonomije v angleškem Oxfordu. Kronisti pravijo, da se je na Oxfordu izkazal prodnem v nogometu, kriketu in v pitju. V Guinnessovi Knjigi rekordov iz. leta 1958 je zapisano, da je Robert Hawke postavil svetovni rekord v pitju piva, ko mu je v pičlih dvanajstih sekundah uspelo spraviti po grlu skoraj poldrugi liter piva (kasneje so strumni pivci piva ta rekord krepko potolkli). Če smo omenili te Hawkovc posebnosti, seveda ne smemo prezreti, da je ob tem uspešno študiral in sc utegnil tudi zaljubiti v kasnejšo ženo Hazel Masterson, s katero sta ustvarila petčlansko družino. Po vrnitvi v domovino se je Hawke kot strokovnjak za pravne in ekonomske zadeve najprej posvetil delu v avstralskem svetu sindikatov (ACTU), kmalu zatem pa je z vstopom v laburistično stranko (Australian Labor Party, ALP) napravil pr\i korak v politični karieri. Lahko bi rekli, da je ta korak napravil dobro pripravljen, kajti v politične veščine, spletke in ukane ga je vpeljal stric Bert, bivši premier vlade države Zahodne Avstralije. Leta 1970 je Hawk postal predsednik najmočnejšega avstralskega sindikata (ACTU), ki šteje 2,5 milijona članov. Na čelu sindikata se je pojavil tako iznenada kot sedaj na čelu vlade: brez večjih sindikalnih izkušenj, kar bi marsikoga pokopalo, vendar Haivka, ki menda vse, kar počne, dela zelo intenzivno, zaradi česar je izjavil, kako je bil svoj čas prepričan, da ga bo prej ali slej vzel vrag, to ni spodneslo. Prej narobe, izkazal se je kot spreten pogajalec z delodajalci in pomirjeva-lec notranjih razprtij v sindikatu. Zaradi omenjene spretnosti in lokavosti se ga je oprijel vzdevek »Houdini Hawke«. Sredi sedemdesetih let je postal ptoq' udSDiu' uon' jmpun 'npoudo'vjdJddo' j>i'duiq 'djhjda. ' ?sojou 'Duisds' duD^ijod' jdjouids ' Duy' Djn;uv>i' dUd^j'jDqoz (y{0]j' uiJ' wy'D^oud'ßiui :ou?id<\VN ■ }}mLcnymi\(Did>[a{' o O' »>/asod' uop' umq' dou ' midui' ;jüdv' j n d4 ds y' oj ' ojuoyjo' \ y' ojiMjps' D?a ' bo\o>id' adIu ' uoiujs ' Jdv>{1 dm' midqou ' soß' udaouw' „pzijn;diu :ou<\nuopo/\ :A3II$3U Rešitev: Rešitev križanke iz prejšnje Številke: Vodoravno: Seneka, Navajo, A vari, Sisak , rima, Eva, salo, TT A , sreda, der, R a, lov, ara, ne, Kalin , Mrs . ,Pazin , Seine, Nat. , vonji, rz , rep , nee, Ga, uno, robec , sol, dama, tat,plaz, etati, slana, Ninive , Zlobec . Navpično : Sartre , Evita , Nama, era, ki, As, Vis , Asad , Jalen , okoren , a ve, Er vin , Ada, soliter, Armenec ,lazar, arije , kan , sni, sonet, Gruden , Balzac , znati, pot, goane, Oman , bar, slab ,ati, PLO ,IV , S(tane) L(okar) . Sestavil J. Žohar VODORAVNO: l.v idealistični filozofiji nauk o absolutnem , nad-čutnem , nadnaravnem , 10. znak za kemično prvino iridij, 11. ime politika Djilasa, 12.domača žival, 14.niti ena,niti druga, 15. angleško: pipa, čep , 17. majhen dirkalni avtomobil brez karoserije in šasije, 18.ime venezuelskega patriota in državnika Bo-livarja, 20. rjave barve, 22.izvedenec v ekologiji, 24. grška črka, 25.pisec satir, 27. znak za kemično prvino aluminij, 28. akontacija, 30. grška črka, 32. staroži-dovski kralj v 33. srbohrvaško: steza,pot, 35.angleško: posebej,ob strani, 37.klima-kterij, 38. oborožen napad, 39. italijansko mesto ob Jadranskem morju, 40.naslov odličnejših ljudi, zlasti plemičev v Španiji, 41.posekanje,etat, 43.kratica za:osebni dohodek, 44. izdelovalec raket, 45. napraviti zrelostni izpit, maturo. NAVPIČNO: 1. namig , migljaj, 2. ljubezensko pesništvo, 3. znak za kemično prvino americij, 4. nežen , uglajen, olikan, 5. kraj pod Fruško eoro, 6. dentist, 7.iveri,trske , 8. umetna pesern ali skladba za zborno ali solo petje ob spremljavi orkestra, 9. ime dolgoletne ameriške društvene delavke , pesnice , urednice , pisateljice, ki sedaj živi v Ajdovščini (Praček-Krasna) 13.osamelost .osamljenost, 16. starogrško ime (naša pisava), 18.ožja sorodnica, 19.norija, 21. veljava , denarni sistem države, 23.italijansko žensko ime, 26. dvanajsta in enaindvajseta črka naše abecede, 29. vrsta šaljive glasbene igre z lažjo vsebino, 31. nekdanji plemiški služabnik, 34. izvirnik, prvopis .edini izvod, 36. vpišite AON, 37.kdor poklicno masira, 39. spodnji, stranski telesni deli (mn.), 40. hiša , prebivališče, 41. dvojica, 42. vrsta ploščinske mere (mn.), 44. znak za kemično prvino rutenij. ..................... j 1111111 IT TEL. 728 1717 ZA SVEŽE MESO, SALAME, KVALITETNO SUHO MESO IN MESNE IZDELKE SE OBRNITE NA NAS! HITRA IN BREZPLAČNA DOSTAVA J. & A. ŠKRABAN, Prop. 7 QUEST AVE. CARRAMAR, 2163 -TT «niiniiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiinmtsnnmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmmTTu MMIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllMIIII*IMIIMI»IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIMMIIIIItllilllll»illlllllllllinilllllllllllllllll MltlHnMIMIIflMMMtMIIIIIMIIICIIMMIIIMMIMIIIMIMIMIUIMIIIIHIMIMIIIIIIHIN Quality Concreting and Excavating FOUNDATIONS, DRIVES, GENERAL CONCRETING AND LAND CLEANING DOONSIDE Paving & Building Pty. Ltd Za usluge pokliciie TONIJA ČOLNARIC PHONE: 626 48Ö1 i A.H. 636 9151 1 < 1 OF 23 LUCRETIA ROAD TOONGABBIE — LICENCED BUILDER — ZA VSA CEMENTNA IN IZKOPNA DELA. SE OBRNITE NA VAÄEGA ROJAKA, HORSLEY PARK TA VERN CNR. HORSLEY DRIVE & HORSLEY ROAD (OFF WALLGROVE ROAD) (Z Wallgrove Road zavijete pri Shell črpalki in šoli proti Horsley Parku trgovinam in še malo naPreJ> Tel- 6202043 Odprti smo med 10 dopoldne in 11. uro zvečer od ponedeljka do sobote, ob nedeljah med 12. opoldne in 10. uro zvečer. Vsako soboto s pričetkom ob 7. zvečer imamo nastopajoče razne glasbene umetnike. Raznovrstna in odlična hrana, vse vrste pijač. Juke box, biljardne mize, darts, pin ball machines, ob nedeljah barbecue na prostem. Obiščite nas in se prepričajte o naši kvaliteti in uslužnosti. Naš hotel je hotel najnovejše vrste, ki ga je lastnik sam gradil cela tri leta. Se priporoča Zdravko Lubec z družino SLOVENIJA INIa JAT-ovih letalih se v toke leta lahko brezplačno poslužite slušalk in se osvežite z brezplačnima. pijačami!! JE SEDAJ NAJBLIŽJA PRI NAKUPU VOZOVNIC. NAJHITREJŠE, "NAJPRIJETNE J ŠE UŽIVAJTE V KOMFORTU AVIONA S ŠIROKIM TRUPOM ZA VSE INFORMACIJE SE OBRNITE NA VAŠO POTOVALNO AGENCIJO ALI NA VSAKO SREDO IM NEDELJO ZA JUGOSLAVIJO Odhod iz Sydneya ob 14.05 Odhod iz Melbourna ob 11.05 Prihod v Beograd naslednji dan ob 03.10 ODLIČNE VEZE IZ BEOGRADA DO: Zagreba, Ljubljane , Skopja , Sarajeva , Titogracla, Ohrida , Splita, Dubrovnika, Zadra, Prištine in Osijeka. SYDNEY 126 PHILLIP STREET SYDNEY 2000, TEL 22I-2K99, 221-21W ME1 BOURNE: 124 EXHIBITION STR. MELBOURNE. 3000, T FL. 63-6017. '>3-6191 PERTH: 111 ST. GEORGES TERACCE 6000 PERTH TEL 322-2932, 322-2032