XV. letnik.
V	Gorici, 28. novembra 1907.
48. številka.
slpv ensKo Jjudatvo1
WtjUOttf-rVa
Izdajatelj in odgovorni urednik: i\an Bajt v Gorici	Tiska	»Narodna	Tisknmft“	(odgov.	L.	Lukežič)	v	Gorici.
Naročnino in na inanila s prej rmi upravniStvo, Goric« SemeniSka ulica 91. t6. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v dolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliiču nasproti mc-itnem vrtu, pri Vaclavu Raumgartl v Korenjski ulici in na Korenjakom bregu (Riva Corno) St. 11. po 8 vin.
Oglasi in poslanic« se raiunijo po petit vrstah iu sicer: če se tiska enkrat H v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
libaja v«tk Četrtek ob 4 uri popoldne Bok ipisi te ne vra-Sajo. Nefrankovana pisma le ne ipre-jemajo
Cena listu tnala aa celo leto 4 krone, at pjl leta I krom. Za manj premotile ta celo leto B krone, at pol leta K 150 Zt Nemčijo je cent 1 i.u b K, ta iruge ielele itven Avstrije S K.
Hokppue sprejem« .fiarodna Tilkama" < Sorici, ulica Vet t .rini It 9
Slovensko iMsko Stranko ro^gtfriškem imamo!
Stojimo pod vtiskom sijajnega ljudskega zbora, ki se je izvršil v ponedeljek v dvormii „Central“. Vse udeležence in tiste, ki so zadržani mogli le od daleč h svojim zanimanjem spremljati zborovanje, vse prešinja zavest, da je ta dogodek velikega pomena za polit čni in gospodarski napredek g( riških Slovencev. Tisti dan so nam je vzbudil nov pogum za delo, in navdalo nas je gotovo upanje na končni uspeh. Ali moremo utemeljiti te lepe nadeje? Da!
Dvoje je moralo vsakega mislečeg< udeleženca razveseliti na ustanovnem shodu S. L. S. v Gorici. Stotine zbranega ljudstva je umno sledilo govornikom, ki so jim razlhgali gospodarske težnje. Kmetje so pokszali, da vedo cenit prizadevanje svojih voditeljev za njihovo materialno bltgtnjo ; a ti razumni posestniki Lodo tndi strogo nadzirali deželno gospodarstvo, tako da na njihovo škodo ne bo nihče mogel ravnati z deželnimi linancami. Take in podobno spletke, kakor ho se pred nekHj leti vršile zoper pobiranje uiitmne v luštni upravi, ne bode več mogoče. Kmetje luii pokazujejo, da umejo sanu, kaiš^ie naprave so še potrebne za povzdigo blaginje v deželi. Zato ne bodo ponehali klici kmečkih in delavskih zv.z po deželnih zavarovalnicah, po deželnem šol-sk eni zalogu, po preuredbi deželnih naklad itd. Okrajna politična društva bodo dvigala glas, da se odpomore raznim krajevnim potrebam. A ljudstvu ob pogledu na te velike gospodarski! cilje ne upade pogum, ampak pogleda na svoje združene »rste ter vzklikne: Zlruženi smo, kar nas ima enako potrebe Jin namene od Predela do morja, in naši voditelji nas pošteno vodijo po poti samo-p( moči bliže in bliže zaželenim ciljem. In združeni v or aniziranih vrstah dosežemo tudi od države in dežele delei, ki nam po pravici gre. Na to združeno moč se bo opirala S. L. S. pri delu za svoje gospodarske s\rbe.
Drogo tar nas je posebno vzra-dostilo na ustanovnem shodu S. L. S., je navdušenje našega ljudstva za duševne ideale. Kako viharno bo zboroialci pričali svojo zvestobo veri in Dan du! Kako vnelo so pritrjevali poslancu g. K nu, ki je razvijal naš šolski program. Da, ta narod ume ceniti izobraz o ! A vsakdo je videi, da je hilo navdušenj'* na vrhuncu, ko je govornik o n>ši organizaciji predlsgal našemu političnemu organizmu ime Slov. Ljudska Stranka v kateri raj se združijo »si Slovenci od nemške do laške meje.
Ta misel je V2ba'lila ognjevito odobravanje. Naši slovenski kmetje in delavci hočejo biti eno po vseh deželah, koder se glasi slovenska beseda. Kdo jih bo še hotel cepiti in separat stirno deliti na Goričane, Kranjce itd.? Dt, niše ljudstvo je pri izvajanih g. dr. Gregorčiča najbolj odobravalo točke o železnicah ki vežejo vse Jugoslovane. Kdo poreče, da naš narud nima smisla za
ideale? Gotovo, naše ljudstvo bo najboljši branik nagim verskim in narodnim idealom. Njrgova organizacija pa bo 0-rožje, ki bo ž njim branilo svoje ideale. K trma namenu je ustanovitev S. L. S. na Goriškem lep kor«k naprej.
Sijajen zbor zaupnikov.
Veličasten je bil ponedeljkov dan ! Trume, za trumo so prihajali možje v veliko dvorano „Ontral“, ki se je polnila vedno bol;. Najoddslnejše vasi so poslale svoje zastopnike. Celo visoki Krn je imel na zboru svojega zastopnika. Izborno je bilo zastopano Orkljansko, jako lepo goriška okolica ter Brda. Iz Vipavskega je bila udeležba nepričakovana; a tudi Kras je poslal svoje najboljše može. Bilo je navzočih na shodu nad 600 zaupnikov. Da bi ne bilo domače delo ljudi oviralo, prišlo bi bilo brez dvoma še enkrat toliko zborovalcev.
Na sijajen način so se zborovalci izrekli za to, naj so osnnie za vse slovenske dežele ena velika S ovenska Ljudska Stranka na krščanskem programu. Nu.-,ušenje zborovalcev je bilo ob tej priliki velikansko. Prvi borsk k temu je, ; da se povsod ustanove stranke s skupnim programom skupnim im'nom S. L. S.
Shod je otvcir.l v lep h besedah g. poslani c Grč«, povdarjajoč, da bodida-nasnii zbor prvi korak k ..Združeni Sloveniji".
Na predlrg dr. D o r m a s t i a ie bil za pr<di-ednika izvoljen g. posl. Grča kot „Sicgin“ podpredsedaik.
Prvi je govoril, v hsrno pozdravljen cd zbe revaicev dr Gregorčič.
Dr. Gregorčič govori.
Govornik omenja in pojasnjuje glavna vprašanja, ki dandanes prevladujejo v Avstriji in na Odrskem in ki se združujejo v pogodbi med njima, ki se zdaj razpravlia v zbornicah tostran in onstran Litave. Navsja posamezne točke predlo- : žene popi dbe ler njene dobre in slabe strani z« našo državno polovico. Marsikatera ug' dnost za našo polovico ki se nthaja v peg' dbi ali ki je ž njo združena, kakor tndi splošna potreba, da pridemo »ssj začasno v stHl::e odnošaje nasproti Ogr-ki v g' Hpodursfeem in držav-nc pravnim oziru, govorijo za to, da naj slovenski poslanci glasujejo za pogodbo, katera četudi ni za nas povsem dobra
—	je vendar b< ijša od sedanjega stanja in veljko boljša od položaja, ki bi nastal, ako ta pogodba ne bi obveljala.
V	kratkih potezbh označi govornik, k&ko je prgodba mogočno uplivala na razne stranke v državnem zboru ter dovedla do p*rUmi*ntarnih združenj in ločitev, katerih bi 1 lo*ek s>cer ne pričakoval, sko bi šla pil.t'ka v navadnem tiru. Že do zdaj je p< grdba vplivala na se stavo avstrijske vlade, in zdi se, da tega uplivanja ni še korec. Do pogodbe pride na vsak način b< disi parlamentarnim ali neparlamentarnim potom; ali posledice le prgodbe na ni tranjo politiko bndo jako različne z ozirom na pot, po kateri se prgodba uveljavi.
Politični položaj v deieli je govornik opisi val postbno s 1 tališča dvojezičnega prebivalstva in strankarstva našlo venski in italijanski »trtni. Označil je
volivno reformo za deželni zbor kot zboljšanje in pridobitev na političnem polju. Opozoril je poslušalce na važnost bližajočih se volitev v deželni zbor ter pozval jih, naj po vzgledu prejšnjih boljših let složno delujejo — podprti po novi organizaciji — po krščanskih načelih, katera so vedno priznavali s starim geslom : za vero, dom, cesarja 1 ki naj nas vodi v novih okoliščinah, v novi organizaciji do — novih zmag !
Z navdušenjem je vzel zbor na znanje njegov govor. Župan gosp. Černič predlaga naj se izreče poročilo g. poslanca z odobravanjem na znanje, naj se izreče zaupnica ,,Slovenskemu klubu", posebno pa dr. Gregorčiču in Fonu za njuno delovanje. (Soglasno in z viharnim odobravanjem sprejeto).
Šolske zahteve.
Poslanec Jožef Fon govori o šolskem programu goriških Slovencev ter predlsua sledeče resolucije :
G. kr. vlada naj ukrene, kar potreba ;
1.) da se ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani v najkrajšem ča«u za vse slovenske pokrai'ne v Avstriji;
2.) da se otvorijo na c. k. višji gimnaziji in na c. k. višji realki v Girici že v početku šolskega lela 1908 9 slovenske paralelke ;
3) da so premesti slovenski oddelek c. k. izobraževaiišča za učiteljišča za učitelje iz Kopra v središče slovenskega dela goriške dežele, namreč v mesto go-ri.ško, in sicer s početkom šolskega leta 1908/9;
4.) da se ustanovi nemudoma v mestu gonškern toliko slovenskih javnih ljudskih šol na primernih krajih, da bodo mogle sprejeti vse one šolski dolžnosti podvržene slovenske otroke v ozemlju goriškega mesta, ki so zdaj siljeni iskati si ljudsko šolskega pouka v zasebnih šolah ali v zavodih, ki niso obvezne šolo;
ler polaga „S!ovenBkemu klubu1* državnih poslancev na Dunaju n»jlopleje na srce, naj zastavi vso svojo veljavo in svojo moč pri c. k. vladi, da sa ivzrši ta šolski program goriških Slovencev. (Sprejelo.)
Organ izacija S. L. S. na Goriškem.
O tej točki poroča dr. Brecelj in predlaga sledeče resolucije:
Zbor zaupnikov zbran v Gorici 25. nov. 1907 na poziv KS!oginegau predsedstva je sklenil:
1.) Stranka, ki hoče delovati na krščanskem in demokratiškem temelju za duševni in gmotni prospeh slovenskega ljudstva, zlasti kmeta, delavca, obrtnika in trgovca, n« G »riškem se imenuje .Slovenska Ljudska Stranka" na Goriš- j kem (Sprejeto z velikim odobravanjem.)
2.) Zftor zaupnikov .Slovenske L ud-ske Stranke" pnzivlje vse goriške Slo- j vence, ki priznavajo krščansko in demo-krbt ško stališče kot veljavno v javnem življenju, naj se priklopijo „S L. S.“ (»lede načina naj se dogovore z vodstvom 111 izvrševanim odborom „S. L. S.“ (Sprejeto.)
3) Vrhovno organizacijo .S L S." ni. G riškem tvorijo: 1. Zbor zaupnikov,
II.	Iz>rševalni odbor, III. Vodstvo.
I,	Zbor zaupnikov. V zbor zaupnikov spadajo:
1.) odborniki in poverjeniki organizacij „Slov. Lj. Stranke",
2.) vsi v javnosti deluječi možje te stranke.	,
Zbor zaupnikov sprejema potočila vodstva, obravnava o podanih predli gib, daje smer za nadaljno delovanje v vseh načelno vsžnih političnih zadevah, se izjavlja o kandidatih za državni in deželni zbor ter odločuje o vsem tem z absolutno večino navzočih.
Prvi zbor zaupnikov skliče predsedstvo „Sloge“, nadaljne zbore sklicuje vodstvo, ki pa mora zbor zaupnikov sklicati vsaj vsaka 3 leta. Vsaka 3 leta izvoli zbor zaupnikov izvrševalni odbor, vodslvo in voditelja stranki.
II. Izvrševalni odbor. Uvrše-valni odbor tvorijo :
1.) člani vodstva,
2. državni in deželni poslanci .Slov. Lj. Stranke",
3.) vsake strankine orgtnizucije po en zastopnik,
4.) iz članov, ki jih izvoli zbor zaupnikov ali pa jih pritegne po svoji previdnosti izvrševalni odoor sam.
Izvrševalni odbor, ki obravnava vsa tekoča politična vp'ašai>jt taktične važnosti, sklicuje vodstvo po svoji previdnosti ; sklicsti ga pa mora vsakokrat, kadar to zahteva vsa) ena tretjina članov izvrševalnega odbora.
III. Vodstvo. Vodstvo sestoja iz 7 članov, ki jih izvoli zbor zaupnikov neposredno.
Vodstvo načeluje čian vodstva, ki nosi ime voditelja stranki in ki g« kot takega izvoli zbor zaupnikov . neposredno.
Ako odpade kateri član vodstva vsled katerega koli vzroka, sme vod-tvo pritegniti med se člane iz izvrševalnega odbora. Vodstvo sme tudi v slučaju k-tte potrebe pritegniti k vodstvenemu dnin začasno ali pa za vso poslovno dobo kako drugo osebo.
Vodstvo za-t>pa stranko na zunaj, urejuje tekoče politične zadeve v smeri, ki sta mu jo določila zbor zaupnikov in izvrševalni odbor ler pripravlja predlog«* in načrle za zbor zaupnikov in izvrš-*-vaini odbor. V slnčaju nujne potrebe od• ločuje samostojno.
Vse le predlagane rosolucije so bile z gromovitim odobravanjem sprejete. Ko je govornik predlag-il naj se stranka imenuje S I o v e n s k a L j u d s k a S t ra n k a kakor se zovejo naši bratje na Kranjskem se bodo imenovali prej ali slej tudi ŠUjerci in Korošci, so zborova'ci od navdušenja vihteli klobuke v zrajc. Kiako navdušeno so pozdravili zborovalci tudi govornikove besede, da se bo stranka borila za -plošno in enako volivno pravico za deželni zbor.
Volitev vodstva.
Cede izvrševaln* ga odbora se je sklenilo, da posamezne „Kmečke zveze" in drnge organizacije S. L. S. pošljejo vanj svoje zastopnike po svoji volji ler da se vanj pritegnejo po potrebi tuli drogi možje. Nato ee je volil načelnik S. L. S. na Goriškem.
Odbor .Sloge" je predlagal za načelnika drž. in dež. poslanca našega dr. Gregorčiča. Ot> gromovitem pritrjevanju je bil dr. Gregorčič izvoljen
za načelnika S. L. S. ra Goriškem. No-voizvo'jeni načelnik se je v kratkih, toplih besedah zahvalil za to res neomejeno zaupanje, nakar so bili za ostale člane vodstva izvoljeni gg.: dr. Pavletič, poBl. Grča, posl. B e r b u č, dr. Pav lica, dr. D e r m a s t i a, drž. posl. F o n. Vodstva te naj pritegnejo še sledeči gg.: dr. Brecelj, Jernej Kopač; kot zapisnikarja pa pref;kt Rejec in Kremžar. —
Ker je primanjkovalo časa je g. prcf. Berbuč čisto na kratko govoril o težnjah kmečkega stana in na kratko atemeljil svoje resolacije.
Težnje kmečkega stan n.
Govornik naglaša. da je ta naloga tako obširna, da se ne da niti približno rešiti v okvirju jednega govora na shodn, ka-remn je odmerjen po danih razmerah ie tesen čas. Z »to mora večino teh teženj le mimogredč omeniti.
Našema kmeta je streraiti v prvi vrsti za poukom v umetnem gospodarstva. Navodilo za to mn daje vlada po svojih potovalnih učiteljih in dragih pripomočkih; dežela po kmetijskih šolah, kmetijskem orada, po učiteljih kmetijstva
i.	t. d. Različna društva prirejajo predavanja o umnem gospodarstva in skrbe po možnosti, da isto pospešajejo.
Kmet mora stremiti tudi za tem, da pr.de na lahek način in po nizki o-brestni meri do posojil, ko zabrede po nesreči v dolgove, ter da' se mu nndi ugodna prilika nalagati morebitne prebitke svojega gospodarstva varno na o-brestovanje. Za to skrbe različni denarni zavodi, posebno Raifrjjznovke, dež. hipotečna banka; vlada in dežela z brezobrestnimi posojili i. t. d.
Glavna skrb kmetom mora biti ta, da se zložijo v nerazdružljivo četo, ter tako skupno varujejo svoje pridelke pred špekulativnimi zvijačami, ter skupno zastopajo in branijo svoje koristi. Le tako bo mogoče ugodno rešiti pereče vprašanje med delavci in delodajalci.
Velike važnosti za občine in naše kmetsko ljudstvo — posebno na Krasu in v Brdih — je preBkrbljevanje zdrave pitne vode za ljudi in živali. Velikega pomena za kmetijstvo je uravnava naših vodu, sploh skrb za ugodna prometna sredstva.
Govornik naglaša potrebo deželne zavarovalnice proti ognju, za življenje, proti teči in živinskim boleznim. Lato za letom gre iz dežele 500.000 — 600.000 K čistega dobička na zavarovalninah, tar je v veliko škodo deželi in njenemu prebivalstvu, posebno kmetom in posestnikom.
Toda ležišče vsemu stremljenju za zboljšanje žalostnih razmer našega kmetskega stanu je iskati po govornikovih nazorih v tem, da se znižajo neznosne deželne, občinske, šolske, cestne, cerkvene in druge doklade k izravnim davkom. Te doklade so prava rakrana, ki razjeda telo naših treh slov. pol. okrajev, uničuje blagovitost kmetikegi stanu, drobi posestva in podi stotine družin v Ameriko, Egipt in sploh v tujino.
V	dokaz o resnici te trditve navaja gospod poslanec, da znašajo povprečni odstotki k izravnim davkom za vse avstrijske kronovine 127°/0. Najnižje odstotke ima (razen Trsta, ki tu ne pride v poštev) Nižjeavstrijsko b 82%, najvišje povprečne odstotke pa Dalmacija s 203%, dočim kaže doma sestavljen posnetek za posamezne politične okraje naše ožje domovine, da plačuje okraj „goriška okolica" povprek 174 tolmm. okraj 192 in sežanski pa 207%- Gradiščanski okraj plačuje 147, gonško mesto pa le 84%.
Vzrok temu je iskati, pravi govornik, v pomanjkljivosti naše deželne u-prave, ki je ediaa svoje vsote v Avstriji, in v naših občinskih upravah.
Gospod poslanec razpravlja na to na drobno sistem deželne uprave in dokazuje na temelju uradnih podatkov isti-nitosi svoje trditve.
Oočinske potrebščine in uprave na Gorišnem so pobrale I. 1904 skupaj oko-lu 1,300.000 K, dočim so znašale iste na Kranjskem isto toliko dasi ima Kranjska vsaj dvakrat več prebivalstva in skoro trikrat več davčnih občin nego gonška. Z ozirom na prebivaUtro tu morali biti pri nas za polovico, z ozirom na »število d. občm za % manjši neg > na Kranjskem. To svezoci, ds sistem naš.h ob-činsk h uprav ni dober.
Konečno predlaga sledečo resolucijo :
Sh d zaupnikov slovenske ljudske stranke na Goriškem, zbran 25. novem-
| bra 1907 v Gorici, sprejema v svoj program zahteve »Kmečkih zvez" glpde na razne potrebe kmečkega stanu. Posebe še pozdravlja novi zakon proti ponarejanja vina ter poudarja potrebo, da se uvedejo zavodi za starostno zavarovanje ter okrajne bolaišks blagajne tudi za kmečki stan, kakor tudi, da se ustanovijo obvezne deželne zavarovalnice proti škodi po ognju, toči in dragih nezgodah, ter da se brez odlogi uredijo deželne finance z državno pripomočjo.
Trgovstvo in obrt.
O tem predmetu je poročal g. Jernej Kopač in stavil sledeče resolacije:
Shod zaupnikov „S. L. S.“ v Gorici 25. nov. 1907. Bprejmi sledečo resolucijo:	Vpoštevajoč važnost trgovsko-
obrtnega stanu hoče „S. L. S 11 na Goriškem zastaviti ves svoj vpliv v to, da se čim preje ustanovi slovenska trgovska šola v Gorici ter naprosi deželne in državne poslance, da izposlujejo od dežele in države v to svrho enake podpore kot so se dale italijanski trgovski šol'.
Slovenska obrtna šola v Gorici naj se tako reorganizira, da bode zadovoljila obrtnike in njihove učence, ker le od take šole smemo pričakovati zaželjenega vspeha.
Naši zastopniki naj se energično potegujejo za to, da se odpravi sedajni krivični cenzus za volitve r trgovsko-obrtno zbornico Ako ne morejo doseči, da bi vsi obrtniki in trgovci brez izjeme zadobili volilno pravico, naj pa skrbijo za to, da dobimo najnižji cenzus kakor-šen velja v sosednih deželah.
Trgovska zbornica naj se ioči od obrtne, ker si interesi obeh stanov pogosto nasprotujejo. (Sprejeto.)
Delavski stan.
OJv. koncipijent dr. Dermastja govori o zahtevah delavskega stanu, ki jih izrazi v sledečih točkah:
1.) Delo je dolžnost in splošno premoženje vseh zdravih ljudi in ne sme postati žrtva odernštva in izsesavanja kakor se mnogokrat godi.
2.) Država je dolžna po postavah in upravi braniti pošteno delo in je namena primerno organizovati, da obvaruje krivičnega izsesavanja in da zagotovi vsakemu delaven njegovemu dela primerno plačo.
3.) Otroško delo po tvomicah ee mora odpraviti, žensko delo ome.iti na ženski primerna dela, ki moškemu delo ne delajo konkurence.
4.) Ponočno delo se dovoli le onim podjetjem, ki iz tehničnih vzrokov dela ne morejo pretrgati. Ženskam in otrokom bodi nočno delo prepovedano..
5.) Ob nedeljah in zapovedanih praznikih mora vsako delo počivati. Ge ni mogoče ob nedeljah dati počitka,, naj se določi 36 ur med ledaom v počitek, vendar tako, da ima vsako drugo nedeljo delavec prost dan.
6.) D vedi se po razmerah naj višja neprestopna delavna doba; in sicer pri vseh rudo >n premogokopih in pri vseh javnih strokah, koder se mehanično a stroji v velikem producira, zlasti pri težkih in zdravja škodljivih delih.8 urni delavnih; pri mali obrti, rokodelstvo, trgovstva lO-arna delavna doba.
7.) Zakonito naj se vamjejo delavci, ki izvršujejo po svoji volji in vesti razne mandate.
8.) Uvedejo naj se razsodišča, sestavljena iz delavcev in delodajalcev, ki naj razsojajo v vseh spornih točkah.
9.) Skrbi naj se delavcem za zdrava in primerna stanovanja. V to svrho u stanovljena društva podpirajta dežela m država z zakoni in doneski.
10.) Plača bodi tako urejena, da more vsak delavee pošteno živeti tudi z družino. Vsak delavec mora imeti pravico, da napreduje pri delu in se mu plača primemo zvišaje. Delavec imej pravico do gotovega deleža pri čistem dobička.
11.) Akordno delo naj se odpravi povsod, kjer je nevarno, ali kjer ob neugodnem času vsled njegi delavci nimajo zaslužka.
12.) Strigo nBj se nadzorujejo vsa podjetja glede na varnost življenja in zdravja; zato naj se pomnoži obrtno nadzorstvo po dejanski polrebi. Z* delavke naj se nastavijo obrtne nadzornici*. (Jortnim nadzornikom n*j 86 pridele delavci, ki jih naj odškoduj« država.
13.) Po večjih mest h naj uvedo občinske posredovalnico za delo, in sicer brezplačne.
14.) Uvede naj se splošno državno zavarovanje za delavca vseh vrst proti
bolezni, nezgodam, onemoglosti in starosti ter za udove in sirote.
16.) Delavctvo ene stroke ali sorodnih strok naj se združuje po strokovnih društvih, ki so nepolitična iu skrbe zgolj za izobrazbo in gmotno po-vzdigo delavstva ter po delavskih pol. društvih, ki skrbe za politično osamo-svojo delavskega stanu sploh.
Sjrejele so se BOglasno še sledeče resolucije:
1.) Zbor zaupnikov „S. L S.* na Goriškem se čuti solidarnim z delavci v nabrežinskih kamnolomih. Delavci so sedaj odpuščani, brez dela ter izpostavljeni največjemu pomanjkanju. — Zbor zaupnikov se obrača po svojih poslancih na vlado, da takoj priskoči brezposelnim delavcem na pomoč z denarno podporo, dokler nimajo v domovini primernega zaslužka. —
2.) Zbor zaupnikov nalaga svojim poslancem sveto dolžnost, naj se varnje domače delavstvo pred invazijo tujcev, ki domačemu delavstva jemljejo in iz-podkopujejo krub. — V dosego te naloge je potrebno, da se uvede visok delavski davek za vse delavce iz tujine. —
3.) V Tržiču dela vlada nov arzenal na stroške avstrijskih državljanov. Pri tem toli imenitno patrijotičnem delu so nposleni v veliki večini sami Italijani iz kraljestva. Slovencev ali sploh avstrijskih Italijanov se niti ne sprejema. Zbor zaupnikov zahteva po svojih poslancih od vlade, naj ista takoj potrebno ukrene, da dobe zaslužka v arsenalu v prvi vrsti domačini in še le potem tujci. —
K sklepa je še navdaševalno govoril dr. D e rm as ti a, ki je poživljal zborovalce, naj vedno imajo pred očmi načela
S.	L. S. Poslanec g. Grča je nato v navdušenih besedah zaključil lepo zborovanje. Z ži«io klici na S. L. S. in njenega voditelja dr. G r e g o r č i č a so se razšli zborovalci.
Slovenska Ljudska Stranka je tn, naša dolžnost pa je, da seskažemo vredne delavce in borilce za njene ideje. Na delol *•
Pozdravi.
N« zbor zaupnikov so došli sledeči pozdravi: Slavni odbor „Sloge“ I Stanovske dolžnosti me zadržujejo, da se shoda zaupnikov ne morem udeležiti. Kakor mene, tako zadržuie tudi moje gg. kolege isti vzrok — da moramo biti doma. Društvo, čegar čast imam zastopati je z V a m i 1 7 zmisln naše organizacije v smisla naših načel — našega delovanja: Vse za vero, dom, cesarja — Vam zbranim kličem: .B »g blagoslovi delo za vero in narod 1“ Učiteljstvo zbrano pod našo zastavo — bode skušalo po svojih močeh delovati v zmislu označenem v našem skupnem programa I Bodite pozdravljeni narodni delavci. — Visoko dvignite zastavo, zastavo križa, pod kojo mora zmagati dobra stvar. Za društvo krščansko mislečega učiteljstva: Ant. Rastja, t. č. predsednik.
Siavno vodstvo Slov. kršč. ljudske Btranke Gorica. Ztderžan po važnih uradnih opravilih obžalujem, da se ne morem vdeležiti juteršnega shoda zaupnikov S. K. L S. Zahvaljevaje se Vam za prijazno vabilo, kojemu bi se drugače rad odzval, želim zborovanja najbolji uspeh. Bog daj, da bi se nam tč zdru ženimi močmi posrečilo na pravi kristjan-ski podlagi doseči preporod našega ljudstva. Sprejmite izraz odličnega ve-lespoštovanja od Vam udanega dr. J. Kotnik.
Cerkno. Častiti zbor poživljamo, da upošteva Kmečke zveze in ga v tej nadi iskreno pozdravljamo dr. Knavs, A. Kosmač, Peter Bevk, Ivan M o š k a t.
Černiče. Srčen pozdrav zborovalcem pri krščanskem narodnem delu, Murovec, deksn.
Kobarid. Zadržan osebno se vdeležiti pozdravljam častite zborovalce najsrčneje iu želim dobremu delu obilo vspeha. Lapanja, dež. poslanec.
Vsi pozdravi so bili sprejeti na znanje z navdušenim odobravanjem.
Politični pregled.
Državni zbor.
V	petkovi seji poslanske zbornice je predložil želez, minister načrt zakona glede garancij za zgradbo Dolenjske železnice. Vložen je bil tudi nuini predlfg. katerega je podpisalo več strank, s katerim se zahteva znižanje
poštnih pristobin za pisma v lokalnem prometu kakor tudi za znižanje telefonskih pristojbin.
Zbi rnica je nato nadaljevala nuini predle g glede podraženja živil. Na koncu seje je prebral zbornični predsednik pismo min. predsednika, s katerim se naznanja zbornici, da je imenoval cesar viteza Abrahamowioz-a za poljskega ministra rojaka. Nato se oglnsi k besedi posl. Diamant poljski socialen, ki začne strašno zabavljati proti imenovanju Abraham \vcz-evemu ter konečno pre-dlagul, naj pride na vrsto kot prvi točka dnevnega reda prihodnje seje razprava
o	dopisa min. predsednika, s kaaterim se zbornici naznanja imenovanja Abra-hom \vicz-a za ministra; Ta prellog je podpir>1 tudi socialec Seitz. Ko je bil predlog stavljen na glasovanje, je bil v resnici na veliko veselje socialcev sprejet s 119 proti 117 glasom.
Dne 26. t. m. so bili v zbornici veliki škandali radi novega ogrskega ministra Abrahamoviča, ki ga socialisti, posebno judie nemarajo. Zoornica je nato nadaljevala razpravo o podraženju živil. —
Judovski framazon — rimski župau. — E-nat Nathan, bivši glavar framasonov, je bil izvoljen za žapana r Rimu s 60 glasovi.
S	tem da so svobodomiselci naredili juda Ernesta Nathan* za žapana, so pokazali, kam merijo. Nathan je bil veliki mojster framasonskih lož, a je moral odstopiti, ker je moriven Tullio Marnja, svojemu svaka, hotel pomagati, da bi zbežal iz Italije. Talijo je namreč umoril grifi Bonmartinija in vsled te pravde je bil Nathan politično mrtev. Svobodomisleci so ga zdaj naredili za rimikega žapana.
Roparski napad na samo stan. — Dvanajst mož močna rorarska č ta je napadla rnski a nostan Krypetst Pri tem je bilo šest oseb ubitih, dve ranjeni; trije roparji so bili vjeti, eden je bil pa od bombe, katero je pri sebi nosil, raztrgan.
Katoliški centrum ua Nemškem.
—	Pri občinskih vol tvah v Aajhsnu sc zmigali kan lidati katoliškega centra z 2140 do 2190 glasovi. Socialni demo-kralje so prišli le na 130 glasov, liberalci se niso niti prikazali, ker so zadnjič pogoreli s 142 glasovi. Tuli v dragih mestih zapadne Nemčije se je pri občinskih volitvah centrum dobro obdržal.
Zborovanje proste agrarne zveze Dne 26. ». m. je zborovala orosta agrarna zveza. Poslanec dr. Hsčevar je v imenu »Slovenskega kluba" ugovarjal proti tema, da bi se melijoracijike zadeve oddale novemu delavskemu mi-nisterstvn. Sklen lo ne je, da melijora-cijske zadeve ostanejo poljedelskemu ministerstvu.
Portugalska pred revolucijo. — Portugalski krogi na vse raogičs načine demenlujejo vznemirljive vesti iz Li-zabnne. k Lizabon6 ni mogoče dobiti nobenega poročila, ker vlada ne cenzurira samo kar najstrožje vse brzojave, ampak tudi odpira vsa suml.iva pisma iu jib pridržuje. Gotovo pa je, da se republikanska propaganda vedno bolj širi in da ata celo dva člana gosposke zbornice javno priznala, da sta revo-lucijonarja. Drage stranke, posebno monarhisti in pa opozicijonalci, se posvetujejo o ».kupnem nastopa proti kralja.
h Madrida poročajo: Uporno gibanje na Portugalskem se širi. Poveljnik mestne garde v Lizaboni je podal de-misijo, ker se ne strinja s sedanjim ravnanjem vlade. Kralj se brani sprejeti to demisijo. Rektor univerze je tudi od »topil, časopisje je pod ostro kontrolo. Elen indvajnet političnih klubov so zatvori'. Glediščna cenzura delaje najstroži«. Z« prihodnje dni se z napetostjo pričakajo zborovanje monarhistov, kateri so pristaši prestolonaslednika.
Maroški nemiri. — Neka brzojavka poroča, da so šerifske čete bre;: vsakega najmanjšega boja dosp«la v Ma-zagau in so bile od Muley Havli lo<ih uradnikov navdušeno sprejele. Sušili ac se klici : „B g daj zmago Abdui Aviza I* Tudi prebivalstvo j« zadovoljno s povratkom v stari red ter se ni upiralo.
Darovi.
Uprava »Prim. L:sta“ je prejela za slov. „S rotišče": g. Alojzij Zajec trgovec 6 K; Goričnn 2 K; č. g. Ivan Brezavšček, kaplan l K; I/an Leban Pod-gora 40 v; Šavli Andrej Bate 40 v; Ar
,n Prinčič Kozana 40 v; Kristančič An-,D Medana 30 v; Anton Fornazarič Bi-e 1 K
Z* „Simon Gregorčičevo ustanovo" ženskem društvu „Skalnica“ darovala )Ppn Margareta Slokar 1 K.
B g povrni stotero I
S. K. S. Z.
Sinočnjo predavanje g. dr. S r e-rniča je privabilo zopet polno poaiu-8icpv. G. govornik je vsestransko in lepo ojasnil dejBtvo, da je cerkev vedno dejala za osebno svobodo človekovo. Ibilo zbrani poalnšalci ao se mu navdu->Do zahvalili.
Prihodnjo sredo 4. dec. ne bo redavanjal ki Prihodnja odborova seja je v edo 4. dec. ob 6. uri zvečer v društve-jh prostorih.
Novice.
Miklavžev večer dne &. decembra n začne ob 8h zvečer. Darila naj se saj do četrtka opoldne pošljejo na na-ov: g. Kopača, ali gdčne. E'e Abra-io ve, ali pa na naše uredništvo. Na sriln mo ra b i t i natančennaslov Jsebe, kateri je darilo namenjeno.
' Vstopnina na Miklavžev večar 20 r. ali 40 vinarjev £za odrasle. Otroci od 14 leti so vstopnine prosti.
Seno. — Kakor smo izvedeli je ošel deželnemu odborn od železniške iprave odlok, da bo prevoz »ena na loriško brezplačen. Poslanec Fon je osial tudi na deželni odbor piomo, v alerem poroča, da je stavil on v družbi togih poslancev na vlado zahtevo, da lada nakaže 35.000 K podpore onim losestnikom, ki morajo kupiti seno. Vlada m je voljna dati le 25.000 K. Dogovori e še vrše. — Tako naše informacije I
Goriške Slovence, vnete za složno larodno delo, opozarjamo na resolucijo, ;i je bila soglasno in z velikim navdu-ieniem sprejeta na shodu zaupnikov
3.	L S.
| Odlikovanje. — Nj. Vel. cesar je mdelil nadzorniku policijske straže v 'Mn, g Leopoldu Guliču, ki je doma
i	Štanjela na KraBU, srebrni križec za usluge s krono.
Premeščenje. — Pravosodni mi-lister je premestil okrajnega {sodnika g. lotijo Fabijana iz Kobarida v Kanal.
Ali naj pišemo novice? — Neki jospod je v .Pr. L.“ — 21. nov. — ■ekel: „dobre reči se same izvejo; če e kaj Blabega, bolje, da nikdo ne ve M Te besede kažežejo, da je oni gospod oiroljubna oseba, pa mn ne moren o irilrdit'. Zakaj ne I 1. Čemu pišemo ni* mch? Da ljudstvo izve, kaj se drugod ;odi. A ta namen mora biti dober — lamreč, da pišemo dobre reči, ki naj ih drugi posnemajo; slabe reči pa, da a jih drugi varujejo... Sicer čemu imamo iasopise? Da opisujejo tok časa tn in aml 2. Ni res, da se vselej izvedo do->re reči same! Koliko je krajev, kjer narsikdo napravi kaj dobrega — drugim r posnemo — pa še Bosedje ne izvedo ) tem: — ali je to prav ? In tudi sicer se lobre reči ne izvedo tako lahko, kajti llovek je že tak, da dobrih reči ne ivali rad... 3. Pač pa je reB, da se iz* ejo hitro Blabe reči, in sicer v povedni meri: — zgodi se kaj slabega; no ica gre od ust do ust — seveda n»j-ečkrat potom kake kiklaste pošte — pa iride povečana in pretirana B >g ve, ara ? Ako se pa v domačem listu na-Dani slabo reč dostojno in z neodo-iraranjem — pa imaš v*a usta zaprta I Tako torej — pišimo novice, pa pišimo lr#r I	Dopisnik.
„Edinost‘ in ediuost. — V „Edi-iohtiw priobčuje Ivan Lapajne iz Krškega loige članke o slovenski politiki. Pred ratkim je izšel že petnajsti članek. ° v tem 15. članku zagovarja Lapajne »itiel, da bi začel v Ljubljani izhajati
dnevnik, ki naj bi deloval za združuje vseh slovenskih strank. .Edinost",
< J<‘ doslej vedno pisala v t<-m smislu, " pristavlja k temu : „Po našem mnenju
0	»i več možno. Naše politično življenje
6	dozorelo toliko, da je d ftjrenciranje 10 političnem naziranjn neiz gibno. De-l^nje i stranke je naravna po-sladica d o z o r e v a n j a“.. .
To priobčnjemo brez komentarja ftspodom .agrarcem* v premišljevanje.
Imenovanja v finančni službi. — Imenovani so: Fiaančna koncipira dr. Marijan Tremoli in dr. Dominik Menon za finančna komisarja v IX. činnvnerii razredu; finančnim koncipistom v X. čin. razredu lin. konc. praktikanta dr. Viktor Zacharias in Alfred Kotlini davčna ofi-ciala Iran Bresnig m Anton Graf za davčna upravitelja v IX. čin. razred; davčna asistenta Gvido Biasoli in Gvido Eoerhardt za davčno ofi sijala v X. čin razreda.
— Pred c. kr. izprašbvalno komisijo za občne ljudske iu meščanske šole v Gorici so napravile izpit vspo-Bobljenosti: za Ij. šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom gčne. Bajt Rožica (oboje z odliko), Omperšek Štefanija, Gomišček Rafaela, S. Kajdiž B-rh-mana, Kaučič Marija, Kocmut Alojzija, Kosor Pavla (za nemške šole z odliko),
S.	Križ«nič Tomislava, Lazar Marija, Lecker Št fanija, Majde Josipa (oboje z odliko), Makuc Pavla (oboje z odliko), Milost L,udmila (ital. kot predmet), Modic Justina, Pahor Viktorja (oboje z odliko, ital. kot predmet), S. Planker Avre-lija, Smerdič Katarina, Škdhnc Sjfija, Troit Alojzija ter gg. Bratož Franc (ital. kot predmet) in Čenčič Josip; za Ij. šole b slovenskim učnim jezikom in iz nemščine kot predmet gčne: Cgoj Viktorija, Hmeiak Pavla, Jelenc Marija, Kavčič Kristina, Kazafura Ljudmila, Komavli Štefanija, Merhar Josipa, Sch\vinger Justina, Silič Justina, Smole. Ivanka, Terpin Antonija, Trampuž Amalija, Zagorjan Marija ter gg. Hreščak Alojzij, Turek Franc in Vovk Ivan; za Ij. šole s slovenskim učnim jezikom gčni. Pečar Štefanija in Šturm Alojzija
— Elektrarne ob Soči. — Eek-trame ob Soči so začele postavljati električne svetilke.
— Nevaren vojak aretiran. — V Postojni so orožniki aretirali vojaškega beguna Lovrenca Ogrizeka, ki je v Trstu na ulici v družbi z vojakom Jarijem Klunom napadel gospo Košuta, hoteč jo oropati, in ki je izvršil poizkus umora na Rakeku, o katerem smo poročali. Orožniki so našli pri njem revolver, nabasan 8 šestimi naboji, kakih dvanajst angležkih ključev, šest vetrihov, novčarko z neko svoto denarja in pa britev.
— Ukraden voz. — V petek je pripeljal dninar Miroslav Lišič iz Ranč štirikolesen voz v Gorico in ponudivši ga nekemu kmetu, stanujočemu za Ra-žonerji, v prodaj, vprašal je zanj 90 K. Kmet mu je obljubil za voz 50 K, za kateri znesek mn ga je Lašič tudi pustil. Ko je Lašič odšel, začel je imet premišljevati in je konečno prišel do prepričanja, da je vknpil najbrže ukradeno Btvar. Podal se je na policijo, kateri je vso ovadil. Policiji se je kmaln posrečilo dobiti Lasiča. Ko so ga vprašali kako se piše, odgovoril je da se piše Ivan Janez in da je doma iz Mirna. Rekel je, da je vzel voz bratu zaradi tega, ker mu ne da jeBti, čeravno je to njegova dolžnost. Kmalu potem pa je prišel na policijo Ladislav Lasič, brat M.roalavov, z naznanilom, da mu je bil voz ukraden. Ladislav je dobil svoj voz, katerega mu je moral kmet izročiti, Miroslava so pa deli pod ključ.
— Izpred sodišča. — V četrtek je bil od tuk. okrržmga kot kazenskega sodišča obsojen 39-letni Anton G vi ter iz Bovca, ker je svojo staro mater pretepal in ji grozil s smrtjo.
— Ogenj. — V četrtek zvečer je nastal ogenj v tovarni za mariniranje rib, ki je last g. \VeisN-a in ki se nahaja na levem bregu Soče blizu pevm-Bkega mosta. Škode je kakih 2000 kron.
— Sladkor postane cenejši. — To je tudi u<pbh pogodbe z 0<ri. Kdor se npira pogodbi, se upira tudi temu. da bi sladkor postal cenejši. Z vila so itak Ž3 povsod draga, kar pa kmet prodaja, pa nima cene ; zato bi [bila brezvestnost, če bi se našel kak slovenski poslanec, ki bi glasoval proti pogodbi in s tem proti znižmju sladkornih cen.
— Cene goveji živini. — Vprašanje cen za klavno živino, ki ga je obravnaval v državni zbornici poslanec Demšar, zanima vse liste. Gasilo ministra Praška, “Venkov14, piie pod naslovom: .Slabe uničujejo, močne pa branijo...“ jako ostro proti liberalno-socialno-de-mokraškim protiagrarnim zahtevam Glede živinskih cen piše: .Kolikokrat smo žo dognali, da zdaj prodaia poljeielec na Češkem živino za 25 do 30 od »to cenejše kakor minula leta! Tudi mestni
trgi — vkljub velikemu zaslužku pre-kupcev in slabi upravi aprovizacije — izkazujejo nenavadno znižanje cen. Praška tržna poročila to jasno pričajo. Cilo Adlerjeva „Arbeiter-Zeitung" mora priznati, da so na danajskem trgu padle cene živini za 8 do 12 kron pri 100 kg. Kako neprimerno nižio ceno ima naša živina od nemške! Dne 11. novembra, ko se je prodajala živina v Pragi po 46 do 98 K, je bila v B-irolinu po 70 do 110 K, v Monakoiem 60 do 120 K. Češki voli so stali v Pragi 74 do 98 K,. v Draždanih pa (kamor se izvažajo) 110 do 116 K na 100 kg. No pri nas Slovencih je še mnogo slabše nego pri Gt hib. —
— Proti draginji. — Eaketo, kako odpomoči podraženju živil, namerava sklicati v kratkem poljedelsko minister-Btvo. Enkete se bodo udeležili tuli zastopniki konsumentov.
— Vojaške oddelke s strojnimi puškami dobe razni topničarsfci polki. Tretji vojni zbor bo imel štiri stalna take oddelke.
— Podražena vožnja iz Amerike. — Ker vsled ameriške fiaanCne krize vedno več ljudi sili iz Amerike, je „H*m-burško-ameriska črta“ vožnjo iz Amerike v E<ropo za navadne izseljence zvišala za 50 oziroma 42 mark.
— Živ zgorel. — V Brodarcih pri Karlovcu je 17. t. m. po noči na hlevu seljaka ivana Kocajnera izbruhnil og^nj. Na hlevu je spal 17-tetni sin, ki mu je bila prva skrb, ko se je prebudil, da odžene živino v hlevu. Komaj je dvoje živine odrezal, kar se podere nanj strop. Zgorel je on in dvoje goved.
— Umrla je v Poljanah nad Škofjo Loko 85 let stara mati dr. Ir. Tavčarja, Neža Tavčar. Svetila ji večna luč!
— Sadne razstave v Ljubljani ne bo, ker je bilo premalo oglasil.
— Divjo mačko je ustrelil v škofjeloški okolici g. Petz iz Škof* Loke.
— Ameriško pismo. — Iz Amerike Dam piše kobariški rojak: Odgovarjam na dopis avstrijskega konzulata, ki piše da primanjkuje delavcev v Ameriki. Bilo je res dve ali tri leta precej dobro in dela dosti; ali vendar ne tako dobre plače, kakor konzul piše. Par mesecev sedaj se je vse predrugačilo, zgubilo je na tisoče delavcev delo po vseh Zjedinjenih državah. V Mivv>nke je bilo odstavljen h delavcev iz vseh tovarn 17.000. Tako je stalo v MiKvanskem časopisu in je verjetno, ker vidim cele tropo delavcev hoditi brez dela. Kdor more gre v stari kraj, kdor ne more, je slabo zanj. Torej rojaki zdaj ne hodite
Y Ameriko I Vam svetuj im, da zdaj ostanite doma, dokler ne bo boljše I.
Rojak.
— Izseljevanje iz Amerike. — Vesti iz N w Yorka poročaj j, da je pritisk medkrovnih potnikov nenavaden. Parniki vozijo napoljeni izseljence v staro domovino. Parniki severo nemšk«ga ,Lhyla“ je odšel iz Ntw-Y)rka v Bremen z 2400 menkrovnimi potniki.
— Nore dopisnice. — Prišle so v promet nove dopisnice, katerih naslovna Rtran je predeljena v dva enaka dela. Eia polovica se bo rabila za naslov, druga pa za dopisovanje, kakor je že to navada pri razglednicah. Na ta način bo mogoče na dopisnici precej več pisati kot doslej.
— Smrtna obsodba z elektriko
V držafi Niw J^s^ imi|) *» nm^c deoember pripravljene že štiri smrtne obsodbe, ki jih bodo izvršili z elektriko Smrtma celica, v kateri se bodo obsodbe vršile, še ni dodelana.
— Svobodne zidarske lože. — Belgrajska svobodna zidarska loža „Po-bratim“, ki stoji pod pokroriteljstrom velike ogrske lože, prosi za milodare za gradnjo frair.asnnskega doma. — Pomniti je treba, da stoji pod veliko ogrsko ložo skupaj 63 I<jž s približno 4370 člani. 01 teh jih odpade 51 na Mižarsko, 21 samo v Budimpešti, 11 na Aistrijo, in ena na Hrvaško.
— .'»Oletiii jubilej Lnrdn — Sreti oče je sprejel v a»dijenci tarbeškega škcf«, v čegar škcfiji leži Lurd. Nanesel je tndi pogovor na praznovanje 50letne-ga jabil jh v Lurdu. Vršile se bodo velike slovesnosti. Ju il«i traja od 11. februarja 1908 do 11. februarja 1909.
— Iznajdba Hrvata. — Hrvat GjUro Kukovac je iznašel mehanizem
(zapornico) za vozove in avtomobile, ki se s pomočjo te zavornice morejo takoj ustaviti, ako so tudi v največjem diru.
— Slaba vzgoja. — 13-letni učenec Ule iz Ribnice na Dolenjskem se je lam l nekaterimi drug mi paglavci v nekem skrivališča tako napil žganja, da so vsi nezavestni obležali. Učiteljstvo je Btorilo svojo dolžnost, tudi starši onih paglavcev so vzeli v roke šibo, I« U e-tova mati ni nič storila svojemu ljubljenemu sinčku in ga še v šolo m pustila, da ne bi bil kaznovan. Pred kratkim je zahteval ta poglavec od matere denarja za svoje potrebe (menda za cigarete) in ker ga ni dobil, tepel |o je z metliščem ter jo potem zaklenil v s ibo, kjer je bila ves dan brez vsake jedi z mlajšo hčerjo. Se le zvečer so Uieta dobili. Take so posledice slabe vzgoje 1 Maščujejo se pred vsem na starših samih ! In vendar marsikdo ne Bpozna, kako mu je vzgajati otroke? Pač ža-loatuo I Še vedno velja pregovor: Šiba novo mašo poje.
—	Strašni italijanski razbojuištvi.
—	V Galežanu (italijansko selo) so 24. nov. ub li na razbojniški način nekega našega človeka. Razmrcvarjenega bo ga vlekli izven Galežana in ga zasuli b kamenjem. To so tisti Galežani, ki ao izvali poboj na Velikem hribu, radi katerega je več hrvaških žrtev obao,en h v ječe. To so tisti Galežani, ki bo jih italijanski listi slikali kot nedolžna jag-neta, da morejo bolj kričati o hrvaškem barbarstvu. — Istega dne bo neznani lopovi napadli nekega ‘vojaka, ki je stal na straži, ^in ga s kamenjem iz zasede težko ranin. Vojaka ao prepeljali v bolnišnico.
— Vlak povozil v Trstu gluhega Filipa Potočnik, ki je nosil po Trstu kruh in je bil znan po celem Trsu pod imenom .Filip od kruha“ ali .Narodni koš“. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je umrl. —
— Zoper avtomobile. — Vsled došlib pritožb raznih drnštev, korporacij in občiustva, da avtomobilsti s svojim brezozirnim drvenjem po cestah in ulicah v mestih iu na deželi ovirajo promet, stavljajo življenje občinstva v nevarnost izdalo je ministerstvo pretekle dni na vaa deželna predsedstva strog ukaz, da je proti imenovanim voznikom z avtomobili v vsakem slučaju strogo postopati in jih brezobzirno kaznovati. — Mi se pa le čndimo, da se ta šport do zdaj še ni obdačil in da državni zbor k tema divjanju po cestah še ni nastopil, kakor se je to v par drugih državah že zgodilo I Naložite tema divjaškemu jšportn davek, pa bo kmaln iijnol „ kolesa zavrta 1“
Listnica uredništva. — Iz baške doline: Porabimo za .Gorico”. Ste zadovoljni?
Listnic« uprave. — Marija Štibilj
—	Štrancar Josip, Štranoar župnik .Primorski listu plačan do konca leta 1907.
Iz goriške okolice.
g. Uboj. — V pondeljek zjutraj ao našli pri Ravnici nad Solkanom na cesti ubitega nekega mladeniča iz bližine Ravnice. O tem dogodku se nam poroča, da bo se fantje zvečer stepli. Pri tem je bil nbit J. Belinger, doma iz Ravnice. Krirec je baje neki Terpin, ki je zbežal. — Fantje, pamet in tresuoBt I
g Neznani zlikovci so okradli pri Ant. Toplikar-ju pod Onekom v noči po Martinovem shodu panj medu. Sodimo, da ao pili kislo vino ter so šli do čebelnjaka, da si oslade okus. Okoli 1. ure ponoči je slišal gospodar močno lajanje psa, pa 8e ni na to oziral. Z,utraj pa je našel od čebeljnjaka v stran zaneseni panj prazen medu in raztresene čebele. Morda so bile čebele tako previdne, da so roparje dobro opikale. Ako je kdo dragi dan opazil koga po čebel-nem pika otečenega, naj se ga pri županstvu naznani, da se ga primerno kaznuje I
g Legar. — Poročali smo že večkrat, da razsaja po Vipavski dolini legar. Ta bolezen se je razširila posebno po Šempasu, 0<eku in Oieljann. Pojavila se poleg tega med šolsko mladino tudi Škrlatica. Bolezen še ni ponehala 1 Dae 19. t. m. so pokopali v Šempasu 6 letnega Janeza Btnsa, ki je umrl na vodenici kot posledici škrlatine. Bolezen tuli ni prizanašala učiteljskemu osebju; bolne
leže še sedaj učiteljice iz Šempasa, Oteka in Ozeljana, katere nadomestujejo v Šempasu g.čna Murovec, v Oieka g ina Joiipma Rantih in v Ozeljana g.čna Ir. hupanja.
g Na grobu pok. župana fr-ui&kcga J. Kosovela so napravili spomenik, nad katerim se domače ljudstvo »podtika, ker so vendar vernemu moža postavili prelomljeni steber brez znamenja križa in vrha tega je napis tako spakedrun, da ljudstvo dela o tem dovtipe.
g Zopet razpad veleposestva.
— Znamenito veleposestvo Ž včevo v Vitovljah je bilo ravno pretečene dni razkosano in sicer radi nesporazamljenja družinskih udov. Brez ozira na družinske razmere moramo to dejstvo posebno iz narodnih ozirov obžalovali. V Vipavski dolini je bilo že pred desetimi leti mnogo veleposestev, a do daneg se je to število tako skrčilo, da nas obdaja strah radi bodočnosti.
g Tri cvetke s trnovske planote.
— Na L o k v a h je bil ples: — trnje nedolžnosti — ta je prva ! Ples na zahvalno nedeljo: osat hvaležnosti — ta je droga! Ples na prizadevanje laz-narskfga g. podžupana: — goba možatosti — ta je tretja in najbolj imenitna cvetka na trnovski planoti.
Iz ajdovskega okraja.
a Odborniki iu namestniki .Kmečke zveze* imajo sejo dne 8. decembra ob 3. uri popoldne „pri Rebka“.
a Tatvina. — It Štomaža nam poročajo : Dne 24. t. m. je prišel tat „po lojtrih*‘ zlezel skozi malo okence skozi stranišče v farovž. Mfj 10. sv. mašo preiskal je vse kotičke, predalčke in omare in prevrgel vso ropotijo celega farotža, a vdobil ni ničesar, ker robe ni maral, denarja ni bilo. Na ognjišču je čakala kava gospoda, tisto izpivši je vzel nekaj krub^ in nekaj paštet, da ni po poti obnemogel. Tedaj tako daleč smo prišl, da pri belem dnevu nismo več varni. Za zdaj je delal roboto in pre.v mu stoji.
a Neki liberalni agitator je nabiral po Vipavskem naročnike in naročnino 2a „Pnmorea“ S-daj pa uprava „Primorca“ od teh naročnikov zahteva naročnino; dotični liberalni agitator je namreč denar — zapil. Imena tega agitatorja ne povemo. Le toliko rečemo, da se znani D u r n i k iz Vei. Zubelj strašno jezi nad tem človekom, ki ne pasti tujega denarja v miru ter tako v dejanju kaže, kakšni so liberalni nameni. Dornik bo kot navdušen liberalec baje zehteval, naj se dotičnega liberalnega agitatorja, ki je zapil denar za .Primorca", proglasi za kazen za klerikalci, da b) Durnik po te:n lažje zabavljal zoper klerikalca Ko bi pičico takega naredil klerikalec 1 To bi udarili po njem ! Tako pa smo prepričani, da bo Darnik v-ie pozabil...
a Poroči se v soboto dne 30. t. m. v Trstu zvesta naročnica „Prim. Lsla" Ei'ibLela Bat, dema iz Velikih Zubelj, s Fdrdmandem Mer ke Ij, iz Vel. Ž»belj. Mladi dvojici želimo obilo sreče v zakonskem btanu !
Iz kanalskega okraja.
ki Iz Lukovca. — Popitnik pridem Čez goro. Lokovec mi zazre oko; h ('u-den se pogled odpre.. . Kaj neki ? Prišel (•etn na stojem b:c kiju skozi Puštsle, Cepovan gori proti Hamu. Zagledam velikega možaka ki sam neboj govoreč prihaja po poli. Za njim pa kmala draga po-thva s puško v roki, kakor kak žau-dar, pa ni bil žandar. Dvigne se velik krik in vik. „Kaj neki je to ?“ pra*am mladeniča, ki mi prihaja nasproti. Funt drzen ko kozlov reg mi odvrne po lo koviko : „ Veste tako zna strahovati nas, svoje podložne, naš gospod poglavar. Se daj je lovil reveža, dokler se ma m skril. Da, za blagor očetnjave naj puška govo n ! Neverno, če je dovoljeno, s puiko tekati za ljudmi.
Pa še nekai ! Lokovčani se boje v cerkev hi diti. Zakaj? Ker pod zvonikom vrvi od zvonov ljudi, ki v cerkev h> dijo, bijejo po glavi. Mjrda bo gospod cerkovnik vedel; odkod imajo vrvi to svojo moč
Iz tolminskega okraja.
t Sv. Lucija. — Na naši po-t* i , se je letoB naložilo 66 vagonov jabolk
za mošt. To pomeni veliko vsoto denarja, ki so jo prijeli naši kmetje v celi okolici. Szupno znaša to približno 46.200 K. Zato se je treba najprvo zahvalili Bogu za prijeti pridelek in pa tudi poštenim odjemalcem, ki so vse pošteno plačali. Prav je tako, da se je sadje prodalo. Iz vsega bi se dalo sicer napraviti nekaj smrdjivega Žganja; a denarja bi ne bilo nikjer.
t Ii Hmlaju/.ne. — Dne 24 t. m. je tu umrla Jer.ca Drole, gospodinja do-broznane krčme pri „Caklnu“. Žena je bila splošno spoštovana. To se je pokazalo tudi pri pogreba. Naj v miru počival
t It tolminske okolice. — „Naš glas" bi rad razširil nove nideje11 za svojo kliko. Ni zlomek, da bi tudi tolminski liberalci ne imeli za njo kaj blagodejnega. „M smo Slovenci, mi smo kristjani", tako se nekdo širokousti v 2. številki „Nsšega glasu". Dokaz temu je pribit. — Požarna bramba v Tolminu je naročila svoje nove obleke pri laškem judu Steiner ju v Goric'. Bum, bum... preoblečeni „kmečki prijatelji" prihajajo.
Iz cerkljanskega okraja.
c Gospodarsko bralno društvo na Bukovem priredi v nedeljo dne 1. dee mbra ob eni uri popoldne predavanje v hiši g. Jerneja Oblak. Predaval bo g. H. Zdolšek o živinoreji.
c Iz Ravni na Primorskem nam poročajo, kako se trudijo in delajo naprednjaki, zlasti Gorenje, ki je pred časom rekel, da v volivnem časn se ne pokfže več na dan. Pa smo ga videli r ponedeljek 11. t. m. ko je trobil v liberalni rog, češ da bodo liberalci pomagali kmetu v vsaki sili. S tem hoče reči: liberalni posojilnici. Pa jaz pravim, da Goren.c še ni nič dobrega naredil za kmeta. On dela le zase in za svoje Molči naj rajši, drugače ma povemo še veliko takega, kar se ma tiče.
Iz kobariškega okraja.
Podružnica sv. Cirila in Metoda v Kobaridu bode imela občni zbor dne 5 decembra t. I. ob 2. uri popoldne v „Občinskem domu„.	Odbor.
kd Umrl je Andrej B o n iz Kreda. Bil je mož blagega značaja, spoštovane hiše gospodar. Materi ter žalujoči vdovi naše iskreno sožalje.
Iz komenskega okraja.
km Dva otroka sta se opekla.— Velika nesreča se je pripetila v Gorjanskem v Štrekljevi hiši št. 61. Gospodinja je šla od doma pogledat na neko svatbo; a je pustila dva mala otročiča na ognjišču. Mtla dva nemirneža sta se premetavala ic se vrgla oba v ogenj ter se hudo opekla. Stariši, pazite na otroke! Čaka vas žalost in pa še — kazen !
km I)vt* velikanski mini bodo koncem tega meseca zapalili v Sesljanu ja Batanjekn. Ena je dolga 28 m, in ima'od znotzaj „sobo“. kamor bodo deli 12 tonelat smodnika. Draga, pa je dolga 82 m. V to bodo deli še več smodnika.
km Delavska beda. — Ker je v Nubrtžini nmego delavcev odpuščenih vttled pomanjkanja dela, so mnogi popre,dali vse svoje premoženje in odšli v Amerike.
km Vol(\jigr«d. — (Naše novici-). Naša, sicer jasu g Jito-besedna „M hec in Jakec", ata se začela zadnji čan kujati. (In kako bi ne?) Sij sta v najožji zvezi n stolpno uro, z žico. Tudi njena kazalca kažeta že dobrega pol leta gotovo amt-r; kakor magnetna igla sever in jng. Naj se tolažimo, ke imamo iz-vr«tntga ararja h pregovorom:	.Tudi
čevljarjevi otrcci bo v časih bosi". — Naši vozniki bodo kmaln prisiljeni jeni* ti s seboj peto kol'). Nič čudnega pri takih pot h! Gjpp. župan tu 'mate dela dosti !
Iz sežanskega okraja.
s Z Utovskega. (.Krasne" poštne razmere.) V mrzli ruski Sibiriji, k|er je vedno skoraj led in sneg tam ho tudi menda enske poštne razmere; nam se godi enako njim. Evo pojasnila ! Po predpisih c. k. poštnega ra> nstelj-tva ima
I	r>ti c. k. pismonoša v D<>bra>lje vsak pnndeljek, sredo, petek in soboto; v Uiovlje in Grahovobrdo pa samo v torek in v četrtek 1 Pa še se dogodi ne-
rednost. Tako n. pr. namesto da bi dobili naročniki „Prim. lista* v Utovljah in Grahovembrdu 1 st že v torek, pa ga prinese pismonoša komaj v četrtek I Torej kar cel teden po oddaji apravništv8. Zato ni vredno pošiljati listov vsako številko zase, ampak kar vs*ko četrtletje pripeljati skupaj z vozom I ? Smešno je res; tedenski list komaj pismonoša odda, pa že drugega vdobi! Kdaj bo vendar kaj boljše?? Up imamo, ali bojimo se, da bo ostalo enako sedaj. Pridite vendar redno, g. pismonoša, saj ceste so .lepe", široke, da lahko Hrenovca vštric voziti seno; kar bi tudi potrebno bilo. Če bi cestni odbor izdal za vsako vas toliko, kolikor za Utovlje in Grahovobrdo, potem bi imel nagromadene stotisočake in še več. Tudi železnico so večkrat pri nas inženirji merili, golova pa bo menda kadar bodo vBtali „kralja Matjaža" vojaki.
Prihodnjič morebiti še kaj. Na svidenje do tedaj!	J.	G.
s Iz Dobravelj pri Tomaju. —
V	nedeljo 10. lielopada se je vršila v prijazni in mirni vasici v Dobravljah lepa vaška slavnost. Posvetili so ob tej veliki vdeležbi od bližnjih krajev došle-ga ljudstva kip Marije v novo postavljeno znamenje (pil) pred nišo g. Alojzija Grmeka.
Sprevod se je vršil iz cerkve Uto-velj, vkljub slabemu vremenu. Kip so nosile štiri belo oblečene deklice na krasno ozalšanera nosilu v spremstvu velč. g. tomajskega kanonika Sile in pa kapelana. Pred vasjo pa sta sprejela pobožno množico krasna, v nebo se dvigajoča slavoloka, ki sta tiho naznanjala, da se vrši danes ganljiva slavnost.
Med potjo nas je pa spremljalo lepo ubrano petje vrlih tomajskih pevcev pod vodstvom mladega in čilega pevovodje g. Mirka Šonca. Res bilo je to ganljivo ob prelepem petja Marijinih pesmi, ki so se dvigale iz čistih grl v nebeške višave. Pri posvečenju so nam spet zadoneli lepo ubrani glasovi ganljivih Marijinih pesmi.
Veleč. g. kanonik je imel slavnostni govor, v katerem je omenjal razne zgodovinske znamenitosti Dobravelj, povedal nam je, mimogrede da so izšli iz te male vasice trije duhovniki, katerih imena so se skoro že pozabila; seveda glavni predmet govora je bila Marija, kateri mesto so jej danes postavili ob glavni cesti, da bo zrla in delila milosti mimoidočim. Govor je bil naravnost ga-njiv in marsikatero oko je bilo pri tem rosno, a srca pa so se topila v sladki ganjenosti.
Kraj krog znamenja je bil krasno ozaljšan. Zastave so plapolale, jesensko cvetje med zelenim bršljanom se je pomešalo v zorno skladje. Da se je pa to tako vzorno priredilo, gre največja hvala za trud in oskrbje obč. zastopniku g. Švaglju, kateri si je največ prizade-nil, da se je vsa stavnost tako lepo vršila. Seveda vsa občina si je mnogo prizadevala na tem, posehno pa trgovec g. Alojzij Grmek, ki je tudi dosti žrtvoval za to in pred čegar hišo stoji znamenje. Hvala in čast tudi cerkvenim ključarjem in sploh vsem, ki so kolikor toliko pripomogli, da se je vsa slavnost vršila v taki svečanosti.
Po končani slavnosti, so nas pa še nadalje zabavali tomajski pevci z narodnimi peemami v družbi naših sosedov Avbercev. Zapeli bo tudi ono znano „Po jezeru bliz Triglava", v spomin na nekdanje, a sedaj usahlo dobrovsko jezero, ki se razprostira dalje ob cesti, ki vodi
v	Karlje. V tej krasni pevski družbi se je dvignil starosta pevcev in tomajski podžupan g. Anton Šonc, oče pevovodje, ki je ši vedno čil in goreče vnet za pete. Omenjal je današnji slavnost n dan, bratsko pevsko Blogo med pevci spodbujal nas je k nadaljnemu gojenju lepega petja in tudi vedenja med petci, ter končno napil veseli družbi, prirediteljem te lepe slavnosti. V enakem smislu je govoril tudi avberski pevovodja|g Alfinz Grmek ter napil slogi bratskih društev. Seveda kraškega demostena g. Alojzije Večerine tudi nismo pogrešali. Bil je izredno vesel ter napival vsem vrlim pevcem ter razgrnil svoj govor na to slavnost. In tako je potekel hitro ljubi čas v tej veseli družbi in razšli smo se z bratskim pozdravom, v srcu smo pa odnesli najlepše čnte, krasne spomine na ta res svečanostni dan v prijaznih Dobravljah in še sedaj ne morem drugače nego, da v duha pozdravim vae vrle pevce, tomajske in avberske, kakor tudi dično dobravsko va«.
Udeleženec.
:
CD
>CJ
OJ
>
>
CD
>N
>
03
03
C
C
<V
TD
CD s—»
cn cd
C
03
a
03
u.
-t—>
C
CD
U
rv
>
s*
s#
N
GO
</5
Otvoritev nove krojačnice!
Podpisani vljudno naznjani s;ic štovanemu občinstvu, da som otv( ril v ulici Vellurini Al !), (v lir „Narodne Tiskarno”) v Gorici kr« jnško delavnico. Zagotavljaj točno in pošteno postrežbo so n uludneje priporočam posebno p častiti duhovščini v mestu in deželi za obilna naročila in bilježi z odličnim spošlovaojem udani
Josip Sme
k roj.-, č.
Delaunica cerhenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban
Gorica, Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-k enega orod a in cerkvenih posod, svečn k iv itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franho.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Odlikovana pekarija in sladtinirna $/>
K. Drasčik
v Gorici na Kornu
(v lastni hiši)
izvršuje naročila vsakovrstnega peci > a, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna lina vina iu likerjev na drobno ati v orip. butellkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cent* jako nizke.
Priloga „Prim. Listu" št. VB z dne ZB. nov. 1907
Mlajšemu učiteljstvu.
Danes veljajo te vrstice vam, mlajši gg. učitelji. Pisane so iz najboljšega namena, koristiti dobri stvari, zato blagovolite jih čitati mirno in brez predsodkov. Po hladnem in treznem prevdarkn jim boste morali tadi pritrditi.
Znaka vam je mtanovitev društva krSč. mislečega nčiteljstva v naši deželi. Nekaj mlajših moči je temu drnštvu že pristopilo, veliko njih gleda to društvo še od strani, nekateri je celo blatijo in pobijajo.
Mlajši gg. učitelji I S!oven«ko ljudstvo vas imenuje — svojo prihodnjost. Tudi od vas pričakuje boljših časov in boljše prihodnjosti. A to ljudstvo, ki to pričakuje, je — krščansko. Zato želi ono le učiteljev krščanskega prepričanja, krščanskega govorjenja in obnašanja, le r takih zre zagotovilo boljših časov, le takim hoče v ta namen poveriti svoje najdražje bisere — svoje otroke! In da krščansko ljudstvo zabjeva za vzgojo svojih otrok prepričanih kršč. učiteljev, zato ima večkratno pravico.
Marsikateri učitelj, ki je v Kopru in zunaj v svetu izgnbil svojo kršč. prepričanje, in je po končanih šolah nastopil stojo službo med našim ljudstvom,
—	se je že potožil, da se ljudstvo do njega hladno obnaša, da ga celo preziru. Umevno in naravno. L ud-to je ostalo v tvojem prepričanju in delovanju krščan sko, tak učitelj, četudi je izšel iz ljudstva, se je pa temu prepričanju izneveril, in zato je zdaj ljudstvu .t n j, ljudstvo ga ne pozna več za svojega, zato mu tadi ne zaupa in mu tudi nasprotuje.
Mlajii fg. učitelji, to ste skusili med ljudstvom tudi vi. Če poprej ne, ste zdaj tukaj zvedeli za vzrok razločka med vami in slov. ljudstvom.
Hočete-li priti do ugleda, do časti, po kateri stremite, hočete li udobnejšega stališča med našim narodom?! Tedaj bodite temu narodu res pravi učitelji, spoštujte njegovo kršč. prepričanje in ga
v tem ie potrjujte z dobro vzgojo njegovih otrok. Slovensko krščansko ljudstvo vaB bo zopet rpoznalo za svoje sinove, sprejelo vas bo zopet z veseljem in vas bo častilo in ljubilo kot svoje vodnike-učenike!
Pokažite slov. ljudstvu, da ste n i e-govi, da ni med obema nobene razlke, pokažite to javno s tem, da pristopite drnštvu kršč. mislečega nčiteljstva!
Nekateri izmed vas pravite: Ne! Zakaj ne? Vaše mišljenje, vaše prepričanje se ne strinja z načeli tega društva,
vi nimate več krščanskega prepričanja?! Tedaj ubogi vi, in ubogi narod, ki vas hrani! A takih brezvercev bo menda med vami prav malo.
Več je med Vami boljših, a bojite se terorizma svojih brezobzirnih kolegov.
V	imenu svobode vas ne pustijo ravnati po vašem boljšem prepričanju ! O ironija ! Zlomite terorizem, ki vas mori I S tem, da pristopite k drnštvu vsi, kar vas je boljših, ste oslabili moč svojih stra-hovalcev in zlomili ste njih terorizem. Svoboda!
Bojite se napadov?! Vedite, da vsaka dobra stvar zahteva svoje žrtve, in to menda ne bo trevelika žrtev, prenesti malo psovanja svojih izprijenih tovarišev!
Bojite se teroristov-voditeljev, da bi zavirali ali pa skušali zavirati vaše naprede vanje v službi?! Bodite brez skrbi. Naše društvo in zastopniki naših načal t okrajnem in deželnem šolskem svetu, bodo vaigdar skrbno in strogo pazili nato, da se nobenemu izmed vas ne bo godila krivica od gotovih ljudij. In ako bi kdo od nasprotnikov poskusil strankarsko postopati v tem oziru, tedaj se bo celo drnštvo z vsemi zastopniki svojih načel v šolskih svetih vzdignilo do zadnje instance, da prepreči krivico! Mi pazimo !l
Zato, mlajši gg. učitelji, nič strahu, ampak le srčno naprej! Sveto služite sveti domovini 1 Svobodomiselnost in nevera raši narodu njegovo podlago in ga izroča podivjanosti in propadu. Žito je grobokop svojega naroda vsak, ki mu jemlje vero! Preč torej od svobodomislecev, preč z razširjanjem liberalnih idej!
Krščanskemu ljudstvu ohranite krščansko šolo in bodite branitelji in širi-telji krščanske vzgoje njegovih otrok! Tako boste b krščanskim ljudstvom hi-
teli roko v roki raproti sijajnim zmHgam, narodovi in svoji bo’j<i prihod-njosti !
Z*tto, mlajši gg. učite ji, naprej! Svobodni ste I Svobodno in srčno pristopite društvu kršč. mislečega nčiteljstva, ki stoji zbrano pod zastavo križa !
Naprej! Le v tem znamenja je zmaga!
Delavska beda.
(Dopis i/. Nabrežine).
Vsled pomanjkanja dela v nabre-žinskih kamenolomih, je bilo v kratkem času odpnSčono od dtl* mnogo delavcev. Preteklo soboto t. j. 23. ». m. pa so bili odpuščeni še drugi, tako, da je ottulo še prbližno 10% delavcev na de'u. Odpuščeni delavci so po večini družinski očetje z več ali manj mnogobrojno družino. Večina odpuščenih delavcev nima nobenega postranskega dohodka raznn za Blužka svojih rok. Če ta zaslužek zmanjka, potem so izpostavljeni delavci-očetje in njihove drnžine najhujšemu poman -kanju.
To se je dogodilo sedaj v mrazu in ostri zimi, — nenadoma, ne d* bi se jim bilo prej vsaj namignilo, da se bode delo nstavilo. Mnogih se je lotil obup vsled neznosne draginje in pomanjkanja dela, poprodali so svoje premičnine in nepremičnine in odšli iskat si boljšega kruha v tujino — v Ameri»o dne 15.. nov. 1907. To so storili mnogi v pravi nezavednosti in na vabo sirenskih glasov vabljivih agentev.
Tudi sedaj se spravlja zopet več a družba odpuščenih delavcev iskati ti potrebnega krnha v daljno Atneeiko, ker jim ga lastna domovina noče dati. Ali grenka je ločitev in težko je tlovo od domače grade, na katero nas veže d< -tinska ljubezen, znanci in prijatelji, rodbina in rodoljnbje, a gotovo nič manj udar>09t do osivelega vladarje. Ti delavci bi radi ostali v svoji domovini, delali bi radi, ali nimajo kaj. Akjer ni dela ni tudi jela, z*to je lakota neitogibna.
Temu pa bi država lahko in v najkrajšem času odpomogla, ako bi dostojno čuvala koristi domačega delavstva. Ali tega ravno pogrešamo pri avstrijski vlad:.
V	Tržiča (Monfalcone) dela vlada nov a rsenal in loko, dve ve ik i po-djet i, na troške avstrijskih državljanov. Ali pri teh delih so nposleni v veliki večini sami Italijani iz kraljestva. Slovencev ali sploh avstrijskih Italijanov se niti ne sprejema. Avstrijskim delavcem manjka kruha v lastni domovini, in se morajo izseljevati radi pomanjkanja zislužka, tujci pa ga dobe pri nas v obilni meri.
To je vnebovpiječi krivica delavstvu, ki je vsled nenaklonjenosti podj et n iko v in brezmejne konkurence tujega delavstva, prisiljeno izseliti se in iskati si dragod svoj kruh, ko bi ga lahko v obilnosti imelo doma, ako bi se dostojno čuvali interesi delavstva.
Žito se obračamo na naše (p sp. državne poslance in po njih na cel „Slo- 1 venski klnb“, in na vie prijatelje po- j Blance delavsta, da nam
1. izposlujejo nujnim petom denar- } no podporo, ker mnogi nimajo da bi se
a čim preživeli;
2. naj se nam da v najkrajšem ("am kak zaslužek. To bi bilo primerno pri delih'v luki in arsenalu v Tržiču, kjer naj bi bili pri takem patrijotičnem podjetja aposleni v prvi vrsti domačini in potem še le tuje i.
3. Vlada naj uvede v interesa domačega delavstva po vzgledu vseh modernih držav visok delavski davek na taje delavstvo.
Naii poslanci so se že zavzeli za zadevo. ^Slovenski k!ub“ bo gotovo storil svojo dolžnost in S. L S. na Goriškem se bo z vse silo potegovala, da se Ijud3tvn olajša beda.
Loterijske številke.
2J-. novembra.
Trst............... 85 69 67 39 44
Liuc ....... 66 48 60 23 15
Dražbeni oklic.
V	svrho razdelilve skupnega premoženja Josipa, Antonije. Frančiške. Marije in Bernardine Živic ter Aniona Hrovatina — vseh iz Vitovelj se 1)0 vršila dne 7. decembra 1907 ob 3. uri popoldne pri c. kr. okrajni sodniji v Gorici oddelek III. soIki šl. 7. skupna dražba ilosedaj solaslnili zemljišč, ki so obsežena v vložkih šl. 323. d. o. Črniče, 135. d. o. Osek, 293. d. O. Šempas, 158. d. o. Ozeljan ter 198. in 33. d. o. Vitovlje.
Cenilna vrednost vseh nepremičnin znaša 73.911 K 89 h. Ker se je pa pri dražbi posameznih zemljeknjižnih leles že doseglo skupilo 74.968 K 10 h, se pri skupni dražbi vseh Ieh zemljišč la zemljišča ni' bodo oddala pod zadnjim zneskom. Varščino je pred dražbo položili z zneskom 7497 K oziroma do tega zneska dopolniti.
Dražbene pogoje, zemljeknjižne podatke, cenilne zapisnike in raz-pregled ponudb za posamezna zemljišča ima na razpolago c. kr. okrajna sodnija v Gorici soba št. 8, in pa odvetnik dr. TRE0 v Gorici.
Rojahi! kupujte narodni haieh »Šolskega Doma".
jH| JUekarna Cristofoletti gorica na Jravniku. M
U	Trsklno	Ipfrnn	nlia	Lk
Trsklna (itokfiževo) Jetrno olje. ^ bolemlm in splošni telesni
Posebno sredstvo proti prsnim
slabosti.	'U
Izvirna steklenica tega olja W 4 naravnormene barve po K I 4i), IJS bele barve K 2. Trsklno že-
leznalo jttrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljivo otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trs\ino jetrno olje z jodecem.	S tem oljem	se ozdravijo v kratkem fasu t.	gotovostjo vse kostne bolezni,	žlezni otoki,	y°lSe, malokrvnost itd. itd.
H-	i	Opomba. Olje, katerega naročam	direktno iz	Norvegije, preišče se vedno v	mo-
j	Jem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti	svo-
jim 66. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
M
Hj tZ{ Cristofoleltijcva pijača iz kine in železa J2 V
^ ^	najboljši	pripomoček	pri zdravljenji! s trskhiim oljeni.	^^
■	Ena	steklenica	stane I krono 60 vinarjev. .	||
Jli Jem
U •••i
Podpisano ravnateljstvo naznanja, da vsled sklepa prečastitega varstva z dne 18. novembra t. 1. sc zvišajo obresti lirnnilnili vlog zopet za en četrt na sto, tedaj na 4,|2°|0 in sicer od 1. januarja 1008 naprej.
Ravnateljstvo zastavljalnice
In l njo združene hranilnice.
Vodilelj:
Jakončič.
L
Naznanilo.
Odvetniška pisarna PR. FRANČIŠKA PAVLETIČA
se je preselila
v hišo ,,Centralno Posojilnice” v Gorici.
Corso Verdi št. 321. nadslr.
a
*****
C kr.
privil.
ZS let obstoječa strokouna hrojačnica
prve vrste.
GORICA — na Travniku - GORICA Tu so kupuje najconojo! Trg-ovina z gotovimi oblekami in ma-nufakturnim blagem iz inozemskih in avstrijskih tovaren vseh vrst, ter nepremočljivih pelerin in jopiče za dame.
Edina zaloga oprave k uniformam
7.0. pospode c. in. kr. častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske red rje in ognjegasee; za častito duhovščino: ovratnike, mašne kape.
Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini
M. POVERAJ v Gorici
na Travniku.
Nezaslišano po ceni!
zzi 600 komadou le za 175 fl. =
Kno krasne parant. dobro uločo |>r<'C'/.ijsk<> uro z pozlačeno verižico, I krasno pozlačeno kravatno iglo s ponarejenim briljantom: I prstan v ognju poslačiMi s ponarejenim kamenčkom za gospode ali dame: 1 krasen obesek i/. 150 krasnih orientalskih biserov, najmodernejši ženski listp. 1 krasno garnituro, gumbe /.a manšete, ovratnike in naprsnike gar.	doublč	zlato;
(i komadov linih platneni h robcev, 1 elegantno pisalno opravo iz niklja v žep: 1 krasno žepno ogledalce. I dobro dišeče milo. 1 f. doz. notes; 72 komadov angleških peres; 20 priprav za pisanje in 5e o(J5 drugih predmetov, ki se v gospodinjstvu nujno rabijo. Vse skupaj z uro vred stane le l’£5 fl.
Po povzetju pošilja trgovina II. KPINKAKN, Krakau št. L’00 Če se naroči 2 zavoja, dodam še zastonj lep žepni nožiček /. dvema reziloma. Pri več ko •2 paketih, dodam še vsakemu en lak nožiček. te vam ne ugaja, vam vrnem denar.
Štev. 3180
O^T
Saunig in Dekleva
I ulica 3funieiplo št. 1. Gorica.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil lil. četrtleta, 1. j. mesecev
julija, avpsla ii septembra 1906,
začne v
pondeljeh, Z. decembra 1907,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjuraj do 1. po-poludne.
Od ravnateljstvu zastavljalnice.
V Gorici, 7. novembra 1907.
Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, črevljarje in tudi za umetno vezanje (reka-ii i ran j e). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa »llelical Premier« in slamorezni stroji, samokresi in razne puške, lastna mehauiška po-pravljaluica.
VIKTOR T0FF0LI
velka zaloga oljkinega olja iz naj-ugodnejih krajev.
Gorica, \la Teatro št. 20 Gorica, vla Semlnarlo št. 10
Olje	za luč 40	kr. lit.	Olje	corfu 60	kr.	lit.
„	fineje 56	„	„	„	bari 60	„	„
„	bolje 56	„	„	„	lucca	70	„	„
„	dalmat. 56	„	„	„	nlzza	80	„	„
„	Istrsko 56	„	„	„	najfin.	I	gl.	„
Priporočam 66. duhovš6ini in cerkvenim oskrbništvom.	|
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici.
Restavracija,,Centra
v iyr, f x -
Srti
Naznanilo.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je odprl novo restavracijo „C€nCRflL“
Corso G. Verdi št. 32, v hiši „Cent. posojilnice" v kateri bode točil pristna bela in črna vina kakor tudi dobro pivoizslavuoznaniliDreherjevili in plzenskih pivovaren. Obenem bode vedno preskrbljeno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. Ima krasen jedilni salon, kakor tudi veliko dvorano za veselice, plese in raznovrstne druge zabave, lepo kegljišče, katero je krasno razsvetljeno in po zimi zakurjeno.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
Pavel Honsch,
restavrater.
e*
♦
!
♦♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Najnovejša trgovina
z jestvinami, moko, žitom in cementom na drobno in debelo
Rafael Vuga
<>ioricn — na Kornjn št. O — Gorica
priporoča zasebnikom in trgovcem v mestu in na deželi, kavo, riž, ogrski in domači ječmen, sladkor, olje, petrolej, pšenično mojio domačo in ogtsko, turšično, ajdovo in rženo moko, pšenični in turšični zdrob, belo in rudečo sol, otrobe, oves, turšico, pšenico, rež najboljši Portland cement itd. po nizkiit cenah.
S
tt
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
:
Centralno posojilnica » Gorici
se je
PRESELILA
£ na tekališče J. Verdija št. 32.
k	i
MT Prosiva zahtevati listke'
v/A ■-' - i I* t; A
K
»4
o
M
o
li
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za plranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nore dmerlkanske blagajne, da je knpil pri naju za
100 kron blaga.
o
M
O
•1
o
d
o
P-
O
i
Prosiva lahtovati listke!
<&> <y.> *
* .♦:« >Zu>
i.V.>
IOtvoritev velike nove trgovne!
Otvorila so je velikanska liiannfakturna in modna trgovina
„PRI ZLATI ZVEZDI
korso G. Verdi 32 — GORICA.
Priporočam velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo zolo bogato novo zalogo vsakovrstnega volnenega in manufak-turnega blaga po najnovejši modi in zagotavljam ločno in najsolidnejšo postrežbo. — Ob enem si dovoljujem opozoijti tu veliko izvanredno božično prodajo najlepših novosti, katera se začne že prihodni leden. — Izbera /are« nedosegljiva. Cene stalne bre/. konkurence!! Priporočam se najvljudneje za blagohotno naklonjenost, z odličnim spoštovanjem
ANTON B0HINSKI, nova trgovina ,.I*ri zlati zvezdi".
,r*t
<35>
999
w
<2£>
,W
<2£>
<5C>